d.o.o. ni taBakuro erport-import KMETIJSKA MEHANIZACIJA: Takojšnja dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZALE, SAME, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ Samonakladalke, trosilci, prikolice Po nabavnih cenah AKUMULATORJI Maribor Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 II" Hrum tu DOLENJ DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SKI LIST LENJSKI LIST ESE JSKI UST - H.imMIBI PREŠERNOVI NAGRADI JEMCU IN LEBIČU LJUBLJANA - Na proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado sta prejela akademski slikar Andrej Jemec in skladatelj Lojze Lebič. Nagrado Prešernovega sklada so prejeli Komorni zbor Ave, koreograf in plesalec Iztok Kovač, akademska kiparka Marjetica Potrč, kostumografa Svetlana Visintin in Leo Kulaš ter igralka Judita Zidar. PRIMORSKI UMETNIKI V GALERIJI KRKA NOVO MESTO - Kulturno umetniško društvo Krka bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo razstavo šestih primorskih umetnikov. Razstavo bodo odprli v sredo, 16. februarja, ob 16. uri v prostorih galerije Krka v Ločni, na nji pa bodo sodelovali slikarji Zvest Apollonio, Mira Ličen-Krmpotič in fotograf Tomo Vran ter kiparja Janez Lenassi in Negovan Nemec. Avtorje in njihovo delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka in kustodinja Obalnih galerij Nives Marvin, v kulturnem programu pa bo nastopil mešani pevski zbor Krke pod vodstvom Jožice Bradač. v PUSTOVANJE V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - V restavraciji Šmarješke Toplice pripravljajo za soboto, 12. februarja, ob 20. uri pustovanje. Za zabavo bo poskrbel ansambel Zasavci, program pa bo povezoval Slavko Podboj. HALO-AL0 PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS Potoški rojak dr. Ronald Sega poletel v vesolje Očetova obljuba, da bo obiskal Slovenijo LOŠKI POTOK - Septembra lani smo v Dolenjskem listu zapisali, da bo astronavt, čigar ded je rojen v Loškem Potoku, oktobra poletel v vesolje. Kaj je bil vzrok, daje bil polet odložen vse do letos, seveda ni znano. Najbrž ima tudi NASA svoje skrivnosti, ki niso za navadne smrtnike. Takrat smo raziskali njegovo poreklo in našli njegove sorodnike, ki žive v Loškem Potoku in drugje. No, 3. februarja je Ron, tako ga kličejo njegovi znanci, le poletel s Space shuttla z mednarodno ekipo strokovnjakov, o čemer te dni svetovni in naši mediji kar obširno poročajo. Za nas je sedaj aktualna vest, ki jo je sporočil oče John Šega sorodnikom, da bo najbrž s sinom, ko se bo vrnil iz vesolja, obiskal Slovenijo in svojega očeta rojstni kraj Loški Potok, za katerega je prvič slišal lansko leto. Vedel je, daje po poreklu iz Jugoslavije in le najključje je hotelo, daje dobil stike s svojimi koreninami. Če bo obljubo držal, bomo bralcem lahko kaj več povedali o še vedno skrinostnih poletih v vesolje. Ronu želimo srečno vrnitev! A. KOŠMERL Ljubljana posegla v črnomaljske smeti ^ .." ... ' ■■ ■" -■■■ ' ■ ■ Črnomelj se duši v smeteh - Ministrstvo za okolje in prostor odredilo Komunali odvoz smeti - Zaradi kopičenja odpadkov je že ogroženo zdravje - Vranovičani zatrjujejo, da bodo še vztrajali ČRNOMELJ, VRANOVIČI - Ko je v ponedeljek nastajal ta prispevek, se je zapora črnomaljske deponije komunalnilnih odpadkov s strani prebivalcev bližnjih Vranovičev nadaljevala že šesti teden. Vranovičani so minuli teden pokazali veliko več pripravljenosti za pogovor kot doslej, toda na koncu so sklenili, da ob deponiji vztrqjajo še naprej, saj so ugotovili, da jim odgovorni ne morejo uresničiti njihove temeljne zahteve, to pa je, da v črnomaljski občini zapičijo lopato za novo odlagališče. V torek pretekli teden so se predstavniki črnomaljske vlade, Komunale, zdravstva ter šest predstavnikov Vranovičev pogovarjali z ministrom za zdravstvo dr. Božidarjem Voljčem, odpravnikom tekočih poslov ministra za okolje in prostor Miho Jaz- binškom, glavno republiško epidemiologinjo dr. Kraigerjevo, dr. Har-landeijem z novomeškega Zavoda za zdravstvo, z glavnim republiškim sanitarnim inšpektorjem dr. Jožetom Šamujem, medobčinskim sanitarnim inšpektorjem Erjavcem ter pred- CVETN1K JE RES KRALJ - Vzporedno s predavanji in razgovorom je na simpoziju potekala tudi degustacija nad 30 sort krompirja. Posebna komisija je ocenjevala okus, barvo mesa in spremembo barve po 10 minutah. Spet je zmagal cvetnik, kralj krompirja, z izrazito belim mesom, ki tudi sicer velja med kakimi 300 sortami, kolikor jih ta čas pridelujejo po svetu, za najboljši jedilni krompir. Zal je tudi najbolj občutljiv za rastlinske bolezni, saj mu “škoduje že najmanjši vetrič”. Na sliki: udeleženci med predavanjem inž. Tadeja Sluge s KIS. (Foto: J. Pavlin) stavnikom ministrstva za notranje zadeve. Medtem ko so Vranovičani vztrajali pri začetku gradnje nove deponije, so bili občinski možje prepričani, da imajo, glede na vso razpoložljivo dokumentacijo še naprej pravico odlagati smeti na vranoviškem odlagališču. Razšli so se z zaključkom, da se čez dva dni sestanejo v Črnomlju predstavniki občinske vlade, ministrstva za zdrav-sto in Vranovičanov ter najdejo skupen dogovor o reševanju te problematike. Medtem ko so Vranovičani dobre štiri teden zgolj stali ob poti, ki vodi na deponijo, so po pogovorih v Ljubljani na pot pripeljali traktorje in začeli varovati vhod tudi ponoči. Sestanka, ki je bil pred tednom dni v Črnomlju, se je kot posrednik med Vranovičani in občinsko vlado udeležil tudi glavni republiški sanitarni inšpektor dr. Šamu. Tako kot ljubljanski je bil tudi ta sestanek za zaprtimi vrati. Vranovičanom so predlagali kot odškodnino za bližnje odlagališče rento, ki naj bi na leto znašala milijon in pol do tri milijone tolarjev. Ponudili so zdravniški pregled prebivalstva glede ogroženosti zaradi deponije ter ponovno sondiranje starega odlagališča, ker prebi- valci zatrjujejo, da so v njem večje količine PČB. Kar zadeva gradnjo nove deponije, so Vranovičani zahtevali, da začno z gradnjo takoj, črnomaljska vlada pa je ponujala triletni rok za začetek del. Na vprašanje, kaj potem, če se gradnja ne bi začela niti v treh letih, so Vranovičani dobili odgovor, da lahko takrat zahtevajo odstop občinske vlade. Kot so povedali vaščani, takšen odgovor zanje ni zagotovilo, da se bo gradnja zares pričela, zato so se odločili, da bodo še naprej vztrajali ob odlagališču odpadkov. Ker je po mnenju ministrstva za okolje v četrtek v Črnomlju propadel še zadnji poskus, da bi spor glede odlaganja smeti rešili z dogovarjanjem, je v petek, 4. februarja, omenjeno ministrstvo v soglasju z ministrstvom za zdravstvo odredilo črnomaljski Komunali, da mora “najprej pospešeno, ko se stanje normalizira, pa redno zbirati, odstranjevati in odvažati komunalne odpadke na vranoviško deponijo”. Odločba temelji na določilu zakona o varstvu okolja, ki daje ministrstvu za okolje in prostor v primeru ekoloških nesreč posebna pooblastila. Na ministrstvu (Nadaljevanje na 5. strani) Češki sante izriva naš krompir S sporazumom o svobodni trgovini s Češko in Slovaško je še bolj kot Revoz zaradi Škode prizadet dolenjski kmet - Kaj je pokazal simpozij o krompirju v SKŠ Grm NOVO MESTO - Črni oblaki se zgoščajo nad slovenskimi pridelovalci krompirja, med katerimi dolenjski še vedno zavzemajo častno mesto. Najprej je virus prstanastc nekroze uničil slavno Repanškovo domačo sorto igor, zdaj pa je prišla še hujša nadloga v obliki liberalnega uvoza krompirja iz drugih dežel, predvsem Češke, kije potisnil naše pridelovalce v najbolj beden položaj v zadnjih desetletjih. Lanskega pridelka ne morejo prodati niti po sramotno nizki ceni 16 tolarjev za kilogram. Simpozij o krompirju, ki ga je 4. februarja priredila Srednja kmetijska šola Grm, je zato prišel kot naročen. To sla dokazala tudi do zadnjega VLOŽENA OBTOŽNICA ZOPER MARJANA ANŽURJA NOVO MESTO - Zoper nekdanjega predsednika holdinga IMV in predsednika upravnega odbora Adrie Caravan je bila na novomeškem temeljnem sodišču pred kratkim vložena obtožnica, ki govori o načrtu Marjanu Anžurja, kako sije skupaj s francoskim prijateljem ter direktorjem Adrie France v Parizu Andreasom Poschacherjcm, ki gaje Anžur v Novem mestu postavil za direktorja Adrie Caravan, skušal prilastiti Adrio Caravan. O sodni obravnavi bomo obširneje poročali. to z ( Država proti kulturi V navadi je, da ob slovenskem kulturnem prazniku rečemo nekaj spodbudnih besed o kulturi tega maloštevilnega naroda, saj se zavedamo, da bo živel le toliko časa, dokler bo živela njegova kultura. Da pa bo živela ta, so potrebni ljudje, ki za kulturo živijo, ne zato, da bi ohranili svoj narod pri življenju, temveč zato, ker jih k temu žene njihov notranji klic. Kultura v ožjem pomenu je namreč živa le toliko, kolikor so živi ustvarjalci - likovni, besedni, glasbeni - in kolikor je naoljen stroj, ki naj bi jim služil. Prav pri tem stroju pa zadnje čase precej škriplje. Država, ki je zadnje čase tako privita svojo davčno stiskalnico, da je kri brizgnila izza nohtov tistih, ki kulturo ustvarjajo, in tistih, ki njihovo delo ljudem posredujejo, je s tem dejanjem storila hud kulturni greh in na nek način tako postala svoj lastni grobar. Kaj drugega naj bi rekli za državo, ki duši živo narodovo ustvarjalnost, in to država, ki ie pred kratkim postala nacionalna in je s tem narodom nastala, živi in bo brez njega tudi umrla. Prešeren je v pesmi, ki je postala državna himna, sicer zapisal "Žive naj vsi narodi...", a ko gre za kulturno in fizično preživetje, je za svojega odgovorna vsaka država. Za Slovence torej Slovenija. Njen davčni vojak pa za kulturo ni nič spodbuden TONE JAKŠE kotička napolnjena velika jedilnica šole in zanimanje, ki so ga kmetje v stiski pokazali za tehnološke in ekonomske probleme pri pridelavi krompirja, še vedno ene najpomembnejših poljščin. Predvsem strokovnjaka iz Kmetijskega inštituta Slovenije (Sluga, Južnik) sta pritegnila pozornost z najnovejšimi strokovnimi napotki glede izbora sort in tehnologije, koristne nasvete o ekonomiki pridelovanja in sortnih poskusih pa sta prispevala tudi sodelavca šole (Golob, Zalokar). Toda razprava se je vedno znova vračala na izhodišče, namreč, daje kljub virozam in drugim nadlogam še vedno lažje krompir pridelati kot prodati in da bo tako tudi v prihodnje, kar je za naše kmete najslabši obet. Čeprav vlada v slovenskem semenarstvu izredno stanje in mnoge tuje sorte niso dovolj preizkušene v naših rastnih razmerah, se vendarle kažejo rešitve. Ena med njimi je tuja sorta sante, kije odporna proti zlogasnemu virusu PTN RD in je primerna tudi za bio pridelavo, ima pa pri nas še nepriljubljeno rumeno meso in je zaradi obilice škroba nagnjena k razkuha-vanju. Naši kmetje so z njo dosegli lepe pridelke, toda kaj, ko sojo vpeljali tudi v drugih državah, od koder • DVOREZEN LIBERALIZEM -Slovenija je sklenila s Češko in Slovaško sporazum o svobodni trgovini. Čeprav bo za avtomobile znamke Škoda šele postopno v nekaj letih odpravljena carina, novomeški Revoz že zdaj tarna nad konkurenco. Kuj naj rečejo naši kmetje, ki so svobodni trgovini že izpostaljcni in jih s trga izrinja pol cenejši češki krompir sorte sante, pridelan na velikanskih arondiranih zemljiških kompleksih, ob katerih so naše njive in njivice pravi vrtički? zdaj neusmiljeno izriva naš pridelek, ki zaradi razdrobljenosti posesti in drugih vzrokov ne more tekmovati z nizko ceno! M. LEGAN H Danes v Dolenjskem listu na 2. strani. • Avto bum neopazno izginja iz Kočevja na 3. strani: • Cviček — deželno vino ali ne? na 4. strani: • Društvo proti novomeški svinjariji na 6. strani: • Gre zaočiščenje slovenske duše na 7. strani: • Prestrašeni trpijo in molčijo na 8. strani: • Postajamo angleško jezikovno podeželje? na 9. strani: • Nikomur ne želijo biti v napoto na 10. strani: • »Slovenstvo nas drži skupaj« na 13. strani: • »Stare strukture« odgovarjajo ■LS&.t TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • izolacije • elektromaterial • vodovod • kanalizacija • ogledi na objektu • plinske instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic In celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 _______________ Mačkovec 12, Novo mesto Nai 68: i|rajenkatega tedna je 86375 TONČKA AMBROŽIČ, BEREČA VAS 39, AVTOM H n ANI K/l Vilmin lifjmafl SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, Šentpeter 51 tel 068/85-180 CENEJŠI MODELI MICRA! Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 V drugi polovici tedna bo suho, vendar spremenljivo vreme s hitrimi prehodi front. Avto bum neopazno izginja iz Kočevja Podjetje od ustanovitve do danes - Kdo bo poravnal prejšnje račune? - Kako bo ČZP Delo iztirjalo denar? - P. Simeunovič ne more bankrotirati, saj ima premoženja za več milijonov mark KOČEVJE - O Avto bumu, ki je do nedavnega veljal za zelo uspešno kočevsko zasebno podjetje, se po Kočevju pojavljajo različne govorice in ugibanja. O njem so razpravljali tudi na občinskem izvršnem svetu. Ljudje sprašujejo, kaj je res in kaj ne. O njem pišejo v nekaterih časopisih, pa tudi na TV je bilo že govora o njem. Podatke, ki jih tu objavljamo, smo zbrali iz zanesljivih virov. Avto bum sta ustanovila marca 1990 z ustanovinim kapitalom takratnih 2.000 dinarjev Predrag Simeunovič in Roman Lavrič, ki sta v začetku leta 1992 ustanovila še vsak svoje podjetje SP in LR (po začetnicah priimka in imena obeh poslovnežev). Konec leta 1991 je Simeunovič postal vodja Nogometnega kluba (NK) Avto bum. V težave je Avto bum zašel maja 1993, nato pa še podjetje SP. Obe podjetji sta bili kasneje zaradi neprekinjene blokade žiro računa predlagani v stečaj. Medtem pa sta oba podjetnika kupila v Medvodah novo firmo, jo preimenovala v Avtobum, trade, d.o.o., Kočevje in odprla zanjo nov žiro račun. Zastopanje firme je bilo prepuščeno Simeunoviču. Ta firma se je preselila v prostore, kjer je prej posloval Zastava avto, kar pa je lahko le naključje. Avto bum je začel s svojim velikim pohodom leta 1990. Takrat so tudi pritekla prva posojila Slovenske investicijske banke (SIB) Ljubljana, nato je prišlo do ustanovitve koman-ditne družbe Sibinvest Ljubljana, katere ustanovitelji so: SIB banke (ustanovni delež 9 milijonov din), Avto bum (900.000 din) in še 10 ustanoviteljev (med njimi direktor SIB Vladimir Klemenčič) z vlogami po 10.000 din. Že konec leta so posojila Sibinvesta znašala 10 milijonov dinarjev. Avto bum je kupil v Kočevju tudi zemljo za trgovsko-poslovni center. Ta projekt je bil ocenjen na 3,5 milijonov DEM, 105.000 DEM od te vsote naj bi prejelo AG inženiring Kočevje za projektiranje in nadzor. Ob tako velikih poslih podjetnika tudi nista pozabila nase, saj sta si pri svojem podjetju najela v letih 1990 in 1991, ko je bila visoka inflacija, brezobrestni, posojili in sicer Simenunovič 4,5 milijona din (205.000 DEM), Lavrič pa 7 milijonov din (286.000 DEM). Zdaj pa kaže, da se bo podjetje sesulo, in vprašanje je, kako bosta ti posojili poravnani. V primeru Avto burna so upniki predvsem pravne osebe (in ne posamezniki, kot je bilo v primeru Grubelič). Zanimivo pa je, da med upniki niso zabeležene SIB, Sibinvest in Zavarovalnica Triglav, pač pa le Ljubljanska banka (LB), ki je podjetju posodila 2 milijona tolarjev, zdaj pa znaša dolg 1,7 milijona tolarjev. Vprašljivo je še.kaj bo naredilo CZP Delo (Delo TČR, Delo Slovenske novice, Delo, d.o.o.), ki ima v Avto bumu 17 milijonov tolarjev kratkoročnih posojil. Vmes pa je še zavarovalnica Adriatic Koper, ki je zavarovala posle Avto burna, ko je bilo podjetje blokirano oz. prijavljeno v stečaj. Tako je za GIKOS Ljubljana zavarovala nekaj kratkoročnih posojil, za Lada avto pa 5,6 milijov tolarjev. JOŽE PRIMC • Skupno gre za okoli 50 milijonov tolarjev denarja pretežno družbenih podjetij. Vprašanje je zdaj, kako bodo očitno zapravljeni posojeni denar upniki prikazali v poslovnih dokumentih. Verjetno ga bodo preknjižili na neizterljive terjatve in kasneje odpisali, sqj bi tako krivci zgrešenih poslovnih odločitev ostali nekaznovani. Nekdo pa bo le vse to plačal in to gotovo tudi že plačuje. To so ljudje, ki so tem zaupali svoje posle in svoj denar, lahko pa kar vsi, kot jc že običaj v naši državi. Podobno kot v Avto bumu seje dogajalo še v podjetju SP (ki je služilo kot bypas Avto bumu), kjer je zabeležen dolg 21 milijonov tolarjev. V vse to pa je vpleten še NK Avto bum, katerega izključni finanser je P. Simeunovič, ki pa osebno ne more bankrotirati. Njegove (Simeunovičeve) nepremičnine naj bi bile vredne nekaj milijonov DEM, iz vsega napisanega pa se da sklepati, iz čigavega denarja najverjetneje izvira njegovo premoženje. KAJ DELAJO V MUZEJU - Pretekli petek je bila v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu otvoritev razstave z zgovornim naslovom "Kaj delamo v muzeju”. Kot je povedala avtorica Andreja Brancelj-Bednaršek, so predstavili predvsem tisto delo v Belokranjskem muzeju, ki je očem obiskovalcev - lani jih je bilo rekordnih 23 tisoč - skrito. Ralf Čeplak, predsednik Zveze muzejev Slovenije (na fotografiji prvi z desne), ki je razstavo odprl, pa je dejal, da je razstava prijetno presenečenje, ki kaže pestro delo muzeja. Toliko bolj, ker je Belokranjsld muzej sečišče raznovrstnega kulturnega dogajanja in ne le muzej v klasičnem pomenu besede. (Foto: M.B.-J.) Armada brezposelnih se veča V Posavju skušajo omiliti naraščajočo brezposelnost tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja KRŠKO - V Posavju je bilo ob koncu lanskega leta že 5.606 brezposelnih, kar 36 odstotkov več kot leto poprej. Med temi je bilo 2178 žensk, iskalcev, starih do 26 let, 2055; glede na leto 1992 je najbolj poraslo število iskalcev zaradi stečaja (zdaj jih je že 581) in iskalcev, ki sojih uvrstili med trajne presežke (1075). Med brezposelnimi pa je daleč največ (2470) iskalcev s I. in II. stopnjo izobrazbe, 1964 je iskalcev s III. in IV. stopnjo izobrazbe, kar je v.d. direktorja sevniške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, Anton Koren, na novinarski konferenci v Krškem komentiral kot znak, da strokovnjakov v tej regiji še primanjkuje. Relativna stopnja brezposelnosti v Posavju je 18-odstotna, naj višja (20 odst.) v brežiški občini, najnižja (15,9 odst.) v sevniški občini, Krško pa je (s 17,4 odst.) v zlati sredini. Vse to pa so številke, ki presegajo slovensko povprečje, kar je že lahko zaskrbljujoče, če že ne alarmantno. Nekaterim opazovalcem še zmeraj ni jasno, kako to, da ob taki veliki brezposelnosti vlada v teh krajih sorazmerno mirno ozračje, brez večjih socialnih pretresov. Nekaj zaslug za to imajo verjetno tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Lani je programe izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, razne tečaje tujih jezikov, računalništva ipd. uspešno končalo 226 prijavljenih, zaposlilo pa se jih je 68. Žavod za zaposlovanje je nadalje za pridobitev strokovne izobrazbe kril šolnino v rednem izobraževanju 140 kandidatom, 70 jih je uspešno zaključilo, le 20 pa se jih je tudi zaposlilo. Zavod je lani med drugim Časi se spreminjajo Statusni simboli prav tako 999 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Micra 1,0 LX 3D kat (16V) i = 19.900 DEM Micra 1,3 LX 3D kat (16V) i sv = 21.550 DEM Micra 1,3 LX 3D kat (16V) i = 20.550 DEM Micra 1,3 LX 5D kat (16V) i = 21.940 DEM Zastopnik za dolenjsko področje: VIDRIH, Otočec - Novo mesto, tel: (068) 85 180 Irena Pirc spet sofinanciral pripravništvo, spodbujal samozaposlovanje bodisi s sve- • Po spremembi zakonodaje sredi januarja letos je precej novosti. Tako je denimo denarna pomoč po novem omejena na 6 mesecev, “pristrigli” pa so tudi pravice do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, če zavarovanec opravlja delo po pogodbi o delu, avtorski pogodbi ali kako drugače pridobi dohodke. Letos naj bi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pospeševali zlasti zaposlitev prvih iskalcev zaposlitve in že dlje časa brezposelnih, zaradi pomanjkanja denarja pa ne bodo le zaostrena merila za pridobitev katere izmed pravic, ampak sejro ta pomoč brezposelnim vse bo(j spreminjala iz nepovratnih v povratna sredstva. tovanjem ali konkretnimi oblikami usposabljanja, s seminarji, nadalje pomagal pri pospešenem odpiranju 219 novih delovnih mest, pri čemer je “dejansko realiziralo zaposlitev po prejetih sredstvih 133 prosilcev, 30 pa jih je še odprtih”, kot je dejala Irena Pirc iz območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. p. p. MOBITEL ŠE 800 DEM CENEJE LJUBLJANA - Z izredno hitrim povečevanjem števila naročnikov mobilne telefonije v Sloveniji (sedaj jih je že blizu 8.000) je Mobitelu uspelo prožno prilagajanje cen, ki so tako že dosegle evropske standarde. Po oceni Franca Dovečarja so v zadnjih nekaj tednih s povečanjem zmogljivosti baznih postaj v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Domžalah, Kranju in na Kozjanskem močno povečali prometno prepustnost mobilnega omrežja. Čeprav je v Sloveniji pokritost s signalom za mobilno telefonijo že prek 90-odstotna, nameravajo v Mobitelu postaviti dodatne bazne postaje. Dela bodo zaključena do aprila. Po sedanjih cenah je mogoče mobitele dobiti že za tolarsko protivrednost 2.290 nemških mark (brez p. d.), kar je skoraj 800 mark ceneje kot doslej. n Kadrovska politika vlade Nikolaj Rožič, ki naj bi zasedel ministrski stolček Mihe Jazbinška, ministra za okolje in prostorje bil na “zaslišanju” pred parlamentarnim odborom menda preslab in je pozneje dobil v državnem zboru premalo glasov poslancev. Da je kandidat v parlamentu “padel’’, je bržčas vplival tudi namig zelenih o njegovi sokrivdi za nekatere ekološko sporne hidromelioracije. Medtem ko je direktor mariborske Hidrogee kot ministrski kandidat prispel v svoji vladni karieri vsaj do parlamentarnega glasovanja, se mag. Boštjanu Kovačiču kot kandidatu za ministra brez listnice za zdaj ni posrečilo niti to. Volitve o tem kandidatu je dal premier prestaviti, dokler ne bodo odpravljeni sumi o domnevni Kovačičevi zlorabi pooblastil. Kandidaturi, zavrnitev kandidata in odloženo glasovanje pomenijo najbrž dogajanje, ki meče slabo luč na vladno kadrovsko službo. Videti je, da vladni kadroviki nekaterih podrobnosti o predlaganih kandidatih niso vedeli. Toda nameščanje ljudi na ključne državne funkcije je resna zadeva in Drnovškovi kadroviki bi take “podrobnosti” preprosto morali vedeti. Če jih ne vedo ali nočejo vedeti, bo vse manj Slovencev, ki bodo vetjeli in zaupali predsedniku vlade. IVAN OBRANOVIČ, upokojenec iz Banjaloke v občini Kočevje: “Vse odgovorneje treba zamenjati. So nezreli. Kregajo se med seboj, namesto da bi naredili kaj koristnega za nas. Ni prav, da minister Janša osira predsednika, to je tako, kot da bi hlapec učil gospodarja. Kandidate za ministre in za druge dolžnosti je treba dati na rešeto pred izvolitvijo, da se že prej vidi, kdo kaj velja.” MARINKA VESEL, obrtna zadruga Prevoz Ribnica: “Na vsak način je treba o vseh kandidatih za ministre in druge odgovorne dolžnosti že pred izvolitvijo dobiti jasno sliko, ali so za te dolžnosti sploh primerni, se pravi, če so pošteni. Njihovo preteklost je treba dobro preveriti. Ljudje si želimo take ministre, ki bi jim zaupali in za katere bi verjeli, da bodo izpolnili vsaj delček naših želja in pričakovanj.” MARTIN SKOLIBER, samostojni kulturni delavec v Metliki: “Ne glede na to, kdo je v vladi, bi morali politiki medsebojna trenja urediti med štirimi stenami, ne pa da s tem morijo prebivalstvo in delajo med njim paniko. Ljudje pričakujejo, da bo vlada naredila kaj koristnega za družbo, a so njihova pričakovanja bolj ali manj jalova, ker vlada porabi preveč časa sama zase in ker še zase ne more najti rešitve, kaj šele za širšo družbo.” SILVA PERŠE, dijakinja črnomaljske gimnazije: “Kolikor slišim po radiu in televiziji, lahko rečem, da slovenska vlada krmari v precej kalnih vodah. S temi čudnimi kadrovskimi rešitvami si dela medvedjo uslugo, kajti ugleda pri ljudeh si zaradi tega gotovo ne bo pridobila. Vprašanje pa je, če bomo mi, navadni smrtniki, sploh kdaj dokončno zvedeli, kaj se za vsem tem skriva in kaj se v res- MARJAN MEŽAN, prodajalec v PCK Srebrniče: “Kaže, da imajo vsi slovenski politiki še iz prejšnjih časov velike in manjše črne pike. Zato je za slovenski parlament težko najti pravega človeka in ni čudno, da se je gospod Drnovšek uštel tudi pri mag. Boštjanu Kovačiču. Če sta si prijatelja, ki se pogosto dobivata na Dolenjskem, še ni dovolj. Ne rečem, da je Kovačič kriv, vendar je o njegovi preteklosti mogoče napisati knjigo.” ZVONE LOPATIČ, prodajalec iz Krške vasi pri Brežicah: “Za politiko se ne zanimam kaj dosti, saj so se mi dnevniki in politična kramljanja preveč zamerili v bivši vojski. Kdaj pa kdaj že pogledam, kaj se dogaja, vendar sem prepričan, da se zame ne bo spremenilo nič, tudi če bodo zamenjali kakega ministra v vladi in bo na njegovo mesto prišel drug. Po moje ima človek tisto, kar si sam ustvari.” VINKO PIRNAT s Senuš pri Leskovcu: “Je kar prav, da občasno prihaja do zamenjav v vladi. Sploh mi za Jazbinška ni nič žal, saj ni naredil nič v zvezi s krško jedrsko elektrarno. Ni uredil področja jedrskih odpadkov, ni se zavzemal zato, da bi polovico odpadkov prevzeli Hrvati, ni mu bilo do tega, da bi se odpadki spravili na varno mesto, in tudi ga ni preveč skrbelo, če je elektrarna vama.” FRANC Ž1VIČ, svetovalec, zaposlen pri Kmetijski svetovalni službi v Sevnici: “Ne morem se znebiti vtisa, daje tako kot pri politiki nasploh tudi pri kadrovski politiki predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška vse preveč ozadij, nenačelnosti in morda celo nepoštenosti. Za to ne morem kriviti ravno predsednika vlade, čeravno mu nekaj več odločnosti ne bi škodilo. Bolj se zdi, da gre za razne strankarske igrice in razprtije.” da bi dr. Janez Drnovšek moral zamenjati zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ker je preblag, posebno ko gre za meje s Hrvati. Janez Janša mi je dosti bolj všeč kot Drnovšek, ker se mi zdi, da pove tisto, kar misli. Boštjan Kovačič je po moje sposoben za ministra, vprašanje njegove vesti in poštenja pa je, kako se bo odločil.” JURE NAHTIGAL, vozovni preglednik, zaposlen pri Slovenskih železnicah, doma iz Češnjic pri Trebelnem: “Mislim, niči dogaja v zakulisju.” n a 2 DOLENJSKI LIST Št. 6 (2321), 10. februarja 1994 LJUBLJANA • Vino je brez madeža. Veliko krivico mu delsgo tisti, ki ga obrekujejo, kako je nevarno in škodljivo. Po številnih znanstvenih študijah in tudi po vsakdanjih življenjskih izkušnjah o pitju vina lahko rečemo, daje vino predvsem odličen dodatek k obroku hrane. Sodobna znanost to čedalje boy utemeljuje... Te besede zdravnika dr. Petra Kapša (Rast št. 7-8) veljajo za vino na splošno, za cviček, to srečno in nesrečno vino, pa še prav posebej. Srečno, ker je ob teranu edino av- tohtono slovensko vino, in nesrečno, ker je mešanica ne natančno določljivih odnosov vinskih sort in vplivov, kar vse mu otežuje enakovreden nastop na vse zahtevnejšem USTANOVILI BORZO ZA SADJE IN ZELENJAVO LJUBLJANA - V petek so v slovenskem glavnem mestu ustanovili SlovenšJcO kmetijsko avkcijsko družbo (SKAD), Jci bo trgovala s sadjem in zelenjavo na tako i.menovani avkcijski (borzni) način, kasneje p? bo to razširila še na druge kmetijske pridelke in tako pripomogla k stabilnejšemu kmetijskemu trgu. KAKO DO ZASLUŽKA NA KMETIJI VAVTA VAS - V prostorih osnovne šole bo jutri, 11. februarja, ob 19. uri inž. Tanja Strniša predavala o možnostih dodatnega zaslužka na kmetijah. Na predavanju bo govor tudi o certifikatih. Vabljeni! Z TOKE TRŽNICE Na predpraznični ponedeljkovi tržnici je bilo kar živahno pa tudi ponudba je bila dobra. Cene so bile: čebulček 300 tolaijev (liter), jajca od 15 do 17, kilogram motovilca 1200 tolarjev, kilogram orehov 1000, lonček smetane 250, kilogram sirčka 300, merica regrata 100, koren, redkev in koleraba 100, jabolka 35, ocvirki in krvavice 400, med 350, pro-poiis 200 in slivovka 450 tolaijev. Pri Sadju in zelenjavi je bil paradižnik 270, radič 170, solata 137, mandarine 97, pomaranče 65, hruške 140, cvetača 147, špinača 294, kislo zelje 120 in jabolka 35 tolaijev. Djeladini je imel mandarine po 130, rdeče pomaranče po 80 do 90, španske pomaranče 130, banane po 130 do 160, fižol 240, slive 380, suhe fige 380, krompir 160, mladi krompir 160, kivi 120 do 150, solato po 200, radič 250, mehko solato 280, brokule 280, paradižnik 220, kumare 230, papriko 200, komad manga po 200 in šopek redkvice po 150 tolaijev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 270 do tri mesece starih in 60 starejših prašičev. Mlajših so prodali 170 po 220 do 250 tolaijev, starejših pa 40 po 180 do 210 tolaijev kilogram žive teže. Cviček - deželno vino ali ne? S sestanka na kmetijskem ministrstvu v Ljubljani o projektu, ki naj bi pripomogel k zakonski geografski zaščiti cvička in k prodoru na vinski trg vinskem trgu. Vinogradniki posavskega vinorodnega rajona, kamor spada Dolenjska, bi odrivanju cvička in sedanji tržni negotovosti radi naredili konec. V okviru kmetijskega ministrstva so se ob pomoči stroke lotili projekta z učenim naslovom “Tržno repozicioniranje in promocija cvička”, katerega cilj je z zakonom geografsko zaščititi cviček in z njim uspešno nastopiti na trgu. Kako zahtevna naloga bo to, je vnovič potrdil tudi sestanek na ministrstvu prejšnji teden, ko se je pokazalo, da so v nekaterih pogledih, tudi strokovnih, še čisto na začetku. Temeljna dilema je v tem, ali naj bi cviček zakonsko opredelili kot posebno deželno vino, ki ga je mogoče prodajati tudi odprtega na območju, kjer ga pridelujejo, ali naj bi ga uvrstili po znani točkovni lestvici v kakovostno vino z geografskim poreklom, tako, kot so uvrščene druge vinske sorte oz. vina. V prvem primeru bi šla lahko v prodajo neprimerno večja količina pridelka, v drugem pa samo manjši, najboljši del. Od odločitve za eno ali drugo možnost bi bila odvisna tudi zakonska obravnava cvička v vinski trgovini, kar ima Ish.ko odločilne posledice za razvoj našega vinogradništva. Strokovna izbira ni lahita, kar dokazuje, da se prisotni strokovnjaki in pozii2valci (dr. Nemanič, inž. Marjetič, inž. Rajher, inž. Simončič idr.) o tem niso izjasnili. Na to in druga vprašanja naj bi odgovorila na začetku omenjena projektna naloga, za katero bo ministrstvo letos prispevalo blizu dva milijona tolaijev, pripravilo pa naj bi jo podjetje Imago v sodelovanju s posebno strokovno skupino. Najprej bo treba ugotoviti stanje in v vseh pogledih definirati cviček kot tržni proizvod oz. pridelek. Potrebna bosta načrt trženja in dolgoročna pospeševalna akcija, ki bo sčasoma odpravila dosedanjo zmedo in razdrobljenost v pridelavi in prodaji. Pri tem bo potrebna tudi večja podpora lokalne oblasti, kar velja predvsem za novomeško občino, ki vse prepušča amaterskemu vinogradniškemu društvu. In ne nazadnje: Dolenjci bomo sami morali spremeniti svoj odnos do cvička, ki je po svojih enoloških, gastronomskih in gospodarskih lastnostih vreden več, kot običajno mislimo. Seveda če znamo in hočemo njegove odlike s pridom izkoristiti. M. LEGAN NAJVEČJI USPEH DOSLEJ - Nedeljski zbor Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj (na posnetku) je bil priložnost, da seje predsednik društva Rado Umek zahvalil za dobro sodelovanje kmetijski kovalni službi in društvu kmetic ter se pohvalil, da je ocenjevanje 106 vzorcev letniku J 992 v poprečju pokazalo, da gre za zelo dober letnik. To se je potrdilo na regijskem ocenjevanju, kamor je društvo poslalo 20 vzorcev in doseglo največji uspeh doslej -14 kolajn, in sicer 3 velike zlate, 4 zlate, 6 srebrnih in eno bronasto. Društvo, ki seje lani osamosvojilo in ima okrog 100 članov, pripisuje uspehe nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju. Tudi v nedeljo, potem ko so vinogradniki izvolili novo vodstvo, so poslušali kar dvoje predavanj. (Foto: P. P.) REZ SADNEGA DREVJA - Kmetijska svetovalna služba Sevnica je povabila v približno 2 ha velik sadovnjak Pavla Veneta pod Sv. Rokom nad Sevnico mag. Alojza Mustra, priznanega sadjarskega strokovnjaka. Mustar je številnim sadjarjem prikazal pravilno rez sadnega drevja, v sproščeni besedi pa je duhovito položil sadjarjem na srce, da morajo imeti voluharji prednost pred ženo, seveda v boju za mehansko zatiranje tega največjega škodljivca v sadovnjakih, odkar endrin ni več dovoljen. (Foto: P. Perc) V LITIJI OBČNI ZBOR ŽENSKE ZVEZE LITIJA - V tem mestu ob Savi bo v soboto, 12. februaija, ob 10. uri v dvorani občinske skupščine občni zbor Ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki. Namenjen bo aktualnim vprašanjem vključevanje ženske, predvsem kmečke, v javno življenje. Ženska zveza vabi vse, da se ji pridružijo, več informacij o tem pa je mogoče dobiti na njenem sedežu v Ljubljani, Zarnikova 3, tel. 061/301-891. Kmetijski nasveti Sadika prvi korak k uspehu . Vseh kulturnih rastlin ni mogoče, tako kot na primer pšenico, posejati na prosto in potem čakati na pridelek. Zlasti za zahtevne vrtne rastline, ki potrebujejo dosti sončne toplote, je treba najprej pridelati sadike, kar ima veliko praktično vrednost. Zanje porabimo manj semena, manj površine, manj pripravkov za varstvo, in kar je najvažnejše, s pomočjo sadik lahko podaljšamo potrebno rastno dobo, saj jih vzgojimo v času, ko na prostem kalitev in rast še nista mogoča. Brez vzgoje sadik si ni mogoče predstavljati uspešnega pridelovanja paradižnika, paprike-, cvetače, brstičnega ohrovta, zeha, jajčevcev in nekaterih vrst solate. Prvo seme mora v zemljo že februaija, največ sadik pa vrtnaiji vzgojijo v marcu. Ker zunaj še pomrzuje, brez tople grede ali zabojčka v toplem prostoru preprosto ne gre. Zanju ni treba veliko denarja, korist pa je velika, zlasti se, če so sadike pridelane po strokovnih pravilih, kar prepoznamo po njihovi zdravi in krepki rasti. . Za vzgojo sadik je primemo le najboljše seme ustreznih sort, posejano širom ali v 5 do 6 cm med seboj oddaljene vrste. Seme mora biti Pokrito s centimeter debelo plastjo zemlje ah kakega drugega substrata, zalito pa z mlačno in postano vodo. Do vznika naj bo gredica pokrita, kar prepreči neželjeno “pretegnjenost” sadik. Ko začne posevek rasti, gaje treba odkrivati in zračiti. Nežne mlade rastlinice v začetku rasti najbolj ogrožajo rastlinske bolezni, kot je padavica sadik, ki je najhujša med njimi. Da to preprečimo, mora biti seme razkuženo, poleg njega pa tudi zemlja. Kot okolju najbolj prijazen način razkuževanja vrtne zemlje se spet uveljavlja razkuževanje z vodno paro, ki je utemeljeno na dejstvu, da večino škodljivih drobnoživk v tleh uniči že temperatura do 7(r C. Za potrebe Večjih vrtnarskih obratov izdelujejo posebne kotle, pariinike in injek-torje, s pomočjo katerih je mogoče vročo paro vnesti v globlje plasti Zemlje. Samo po sebi se razume, da mora biti zemlja za pridelovanje sadik v Vseh pogledih izvrstna in bogata s hranili ter daje treba v mladem posevku zatirati listne uši, pršice in druge škodljivce, ki mu strežejo po Življenju. Tudi v tem primeru veljajo za insekticide splošna navodila. Inž. M. L. Gnojevka, ki nič več ne zaudaija Novost podjetja Tibo Sodobni hlevi na rešetke in izplakovanje imajo tudi svojo slabo plat. Imenuje se gnojevka. To je zmes urina, blata in vode, ki je lahko kar dobro naravno gnojilo, še večkrat pa je nadloga, ki postavlja pod vprašaj predvsem velike kmetijske obrate, kar je znan problem slovenskih prašičjih farm. Vse kaže, da bo v bližnji prihodnosti vsaj za nekatere kmetije konec težav zaradi gnojevke. Ljubljansko podjetje Tiba je razvilo napravo “aerator AP 600”, ki omogoči hitrejše dozorevanje gnojevke, razbitje trde skorje na njej, predvsem pa prežene smrad, ki ga okolica kmetijskih obratov na izplakovanje ponekod tako težko prenaša. Aerator, ki deluje po zamisli znane firme Alfa Laval, vpihuje zrak v gnojevko, dodani kisik pa se veže z amoniakom in smrad -izgine. Novost uporabljajo že na 10 slovenskih kmetijah. Uredništvo Kmečkega glasa se je hotelo prepričati o njihovi resnični uporabnosti in obiskalo peterico od njih. Imelo je kaj videti in slišati: lastniki aeratorjev kar niso mogli prehvaliti, to pa je gotovo najboljša reklama za izdelovalca, ki se lahko nadeja novih naročil. O REJI OVAC ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na naslednja predavanja: v petek, 11. februaija, bo ob 10. uri v sejni sobi skupščine občine Črnomelj mag. Zlatko Jenko iz Kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica predaval o reji ovac za meso. V četrtek, 17. februarja, bo ob 19. uri v hotelu Smuk v Semiču predavala inž. Tanja Strniša iz Kmetijskega zavoda Novo mesto o dohodnini in dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Prav tako 17. februaija pa ste ob 1L uri vabljeni na kmetijo Martina Puhka na Sela 12 pri Dragatušu, PREDAVANJA IN DEMONSTRACIJE METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja v tem tednu več predavanj in demonstracijo obrezovanja vinske trte. Tako bo danes, 10. februaija, ob 10. uri v gostilni Kapušin na Krasincu predavanje o pridelovanju vrtnin na prostem. Predavala bo mag. Marjana Jakše z Biotehniške fakultete. Inž. Jože Maljevič pa bo danes in jutri, torej 10. in 11. februaija, vodil demonstracije obrezovanja vinske trte. Danes bo zbirno mesto ob 15,30 pri Zepuhar-jevi zidanici na Plešivici, jutri, v jretek. pa ob 8,30 pri gasilskem domu v Drašičih ter ob 11. uri pri kapelici m Boldražu. V petek, 11. februarja, bo od 16. uri v vinski kleti v Metliki predavanje o reji ovac za meso. Predava! bo mag. Zlatko Jenko iz Kmetijskega zavoda Nova Gorica. V sredo, 16. februarja, pa bo ob 10. uri v gostišče Kapušin na Krasincu predavanje c ekonomiki pridelovanja vrtnin. Predavala bo inž. Tanja Strniša. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr.Julij Nemanič Obnova vinogradov (2.) Tokrat nekoliko drugače o pripravi tal, sajenju in vzgoji do rodnosti Tiste, ki jim ni mar za nesreče drugih, čaka pravičnost drugje. Razmisliti je potrebno o vzrokih za vedno večje težave z že znanimi boleznimi, ki kljub veliki izbiri zaščitnih sredstev povzročajo vedno več škode. Pustili smo se zapeljati, počasi, a zelo daleč. In če nismo videli nepravilnosti že tedaj, ko bi nas morala na to opozaijati vest, ne zatiskajmo oči pred težavami zdaj, ko so vidne na vsakem koraku. Težave so nastale le zato, ker je človek z uporabo mineralnih gnojil in pesticidov močno prizadel življenje v tleh, ne da bi se zavedal, da s tem ogroža tudi sebe. Dodajana mineralna hranila .1? omogočajo popolne naravne prehrane rastlin in prek njih živali in ljudi. Kadar p2 obstajajo motnje v prehrani, se lahko pojavijo bolezni. Znaki prizadetosti vinske trte zaradi nepravilne prehrane so pogosto očitni. Imenujemo jih bakterijske, mi-koplazmatske in virusne bolezni. Za mnoge od njih še nimamo domačega imena, ker so se od drugod razširile k nam. To so (pisano v tujem jeziku): Esca, Black Measles, Schwarzholz-krankheit, Agrobacterium tume-faciens (rak), Xanthomonas am-pelina Eutypa, zlata trsna ru-menica in neštete viroze. Potrebno se je zavedati, da ne obstaja možnost zdravljenja teh bolezni s kemičnimi sredstvi. K sreči je odrešilno dejstvo, daje zdrav tisti organizem, ki ima zagotovljeno izenačeno oz. usklajeno prehrano. Kmetijci se ne bi smeli sprijazniti s tem, da delajo škodo v svoji panogi zaradi želje po večjem profitu in na račun zgube zdravja porabnikov (vina). Tudi izgovori, da je namen dosegati večji napredek, ne morejo in ne smejo biti razlog. Ali se zavedamo, da izgubljamo človeško dostojanstvo in duhovnost ter ju brez ugovora zamenjujemo za minljivo materialnostjo? Izhod iz tega popolnoma zmedenega stanja je možen in jasno se ve, v katero smer je treba iti. Nazaj k spoštovanju naravnih zakonitosti, to pa pomeni zagotoviti čimbolj popolno kroženje organske snovi v naravi brez uporabe kemije in izvajanje agrotehničnih del na način, lu ne terja velike porabe dodatne (predvsem fosilne) energije. Naravni razlog je visoka starost nasada in s tem izčrpanost trte in slaba ekonomska donosnost. Vzroki za predčasno krčitev so: želja po zamenjavi sor-.tiiilCJJta, neprimerna izvedba prejšnje obnove (razdalje, opora, vzgojna oblika), Slaba rodnost zaradi izčrpanosti s preC-bremenjevanjem, izpad dohodka zaradi odmiranja večjega števila trsov kot posledice napada različnih “neozdravljivih” bolezni. Neglede na različne vzroke za izvajanje obnove bo potrebno upoštevati nekatera pravila, da bi se izognili večjim težavam v bodoči pridelavi grozdja. (Nadaljevanje sledi.) JOŽE MALJEVIČ, dipl. inž. agr. O VARNI IN EKONOMIČNI KRMI ZA ŽIVALI - Novomeška tovarna zdravil Krka - Veterina je pred dnevi v Novem mestu pripravila enodnevno strokovno posvetovanje, namenjeno vsem proizvajalcem in uporabnikom krme za živali. Osnovni namen posvetovanja, ki se ga je udeležilo več kot sedemdeset strokovnjakov s področja kmetijstva, je bil, da se seznanijo z raznimi proizvodi Veterine, ki so namenjeni kot dodatki krmi in pomenijo na področju živinske hrane velik napredek. Zapišemo lahko, da so novi preparati, ki so okolju prijazni in ekonomično zanimivi, v glavnem plod de/a Krkinih strokovnjakov. Na sliki: udeleženci posvetovanja, ki so si hkrati lahko ogledali tudi priložnostno razstavo proizvodov Krkine Veterine. (Besedilo in slika: S. Dokl) HELENA MR7AAKAR gospodinjski kotiček Mastna usta - za pusta OKREPČEVALNICA MIŠKA Dol. Gradišče 10 Šentjernej vabi na otvoritev v uri. petek, 11. februarja, ob 17. Prisrčno vabljeni! Skozi dolgo dobo vse do danes so se ohranili pustni karnevali z veliko glasbe, plesa in vsesplošnega veselja. Pri nas je navada predpustnega praznovanja debelega četrtka, pustne nedelje in pustnega torka. V vsem tem času je že od nekdaj navada, da kmečki človek uživa ob svojih pridelkih in se hkrati priporoča za dobro letino. Po ljudski navadi so za pustni čas pomembna ženitovanja, saj pravi star slovenski pregovor: “O pustu so zrele neveste, o postu pa preste.” Na Dolenjskem je poznana kosta-njeviška povorka maškar, znamenite pa so tudi dobrepoljske “ma-čkare”. V teh prazničnih dneh gospodinje pripravijo jedi iz svinjskega mesa, masti in ocvirkov. Povsod je poznano ocvrto pecivo, kot so krofi, bobi, flancati in miške ter pečena Ocvirkova potica ali špehov-ka. Nekoč so pripravljale tudi kašnato potico, ki je bila polnjena s proseno kašo. In daje pust res mas- ten okrog ust, na Dolenjskem skuhajo svinjsko glavo, zraven pa kislo repo s krompirjem ali fižolom. Značilni so tudi flancati in Ocvirkova potica. Za pripravo FLANCATOV potrebujemo 50 dag bele moke, 10 dag masla, 15 dag sladkorja, 2 jajci, 1,5 dl sladke smetane, 2 žlici ruma, 1 dl belega vina, 1 žličko pecilnega praška, sol, sladkor v prahu in maščobo za cvrenje. Rumenjake, sladkor, sol in maslo penasto umešamo, prilijemo vino, rum in smetano ter dodamo presejano moko s pecilnim praškom. Testo dobro pregnetemo in pustimo pol ure počivati. Nato ga na tanko razvaljamo in s kolescem oblikujemo pravokotnike. Vsak pravokotnik dvakrat navpično zarežemo in skozi zareze pretaknemo vogale. Ocvremo jih na olju in potresemo s sladkornim prahom. Flancati se tako kot keksi dolgo ohranijo v dobro zaprti posodi. n I iii Bankirji nočejo šivalnih strojev Novoteksova Konfekcija zavrnila predlog Dolenjske banke o hipoteki nad obratom v Vinici - Zdaj zajamčene plače - Konfekcija ima dolžnike v nekdanji Jugoslaviji NOVO MESTO - Novomeška firma Novoteks Konfekcija je pred časom zavrnila predlog Ljubljanske banke Dolenjske banke, d.d., Novo mesto o poplačilu svojega dosedai\jega dolga banki. Banka je hotela zaradi neplačanih obresti dosedanja posojila spremeniti v nov kredit, pogoj zanj pa je bila hipoteka na obrat Konfekcije v Vinici. Ker Konfekcija bančne hipotečne pogodbe ni podpisala, zdaj že občuti posledice. Banka je po odločitvi Konfekcije, da ne zastavi viniške tovarne, novomeški tekstilni tovarni blokirala račun in s tem zagotovila novomeškim konfekcionarjem zajamčene plače. Do kod bo šla zaostritev, je zdaj težko napovedati, vendar obstaja možnost, da banka na koncu zarubi Konfekciji premoženje in tako pride v tovarno po svoj delež. Le-ta ji nekako pripada, vendar je način izterjave morda vsaj nekoliko neustrezen. Konfekcija je sicer v težavah, vendar je vprašanje, koliko je zanje kriva sama. Pred slovensko osamosvojitvijo je novomeška tekstilna tovarna veliko sodelovala s tržiščem tedanje Jugoslavije. Zdaj je ta trg za novomeške konfckcionaije izgubljen, najhuje pa je, da Konfekcija ne dobi denarja, ki ji ga dolgujejo različni partnerji iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Iz Srbije so dolžni Konfekciji za več kot milijon mark, iz Črne gore za 265.000 tisoč mark. Vrednost neplačanih terjatev na Hrvaškem dosega 1,8 milijona mark in tudi Hrvaška se ne zmeni za plačilo teh terjatev. Konfekcija ima dolžnike tudi v Bosni, ki je nedosegljiva tudi fizično. Direktorica Konfekcije Dora Kovačič pravi o sedanjih razmerah in vzrokih zanje: “Prepričana sem, da če ne bi bilo vojne, embarga in denarne osamosvojitve, bi mi danes poslovali Hiša za več “stanovalcev” Mirna Peč ima večnamensko stavbo - Pošta nagradila delo, povezano z njeno dejavnostjo MIRNA PEČ - Tu so 4. februarja odprli novo stavbo, katere prostori so v pritličju namenjeni za pošto, sicer pa še za pisarno krajevne skupnosti, krajevni urad in knjižnico. Namenu so predali tudi kulturno dvorano, ki so jo pred tem temeljito obnovili. Petkove otvoritvene slovesnosti so se udeležili predsednik novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič s sodelavci, generalni direktor PTT podjetja Slovenije Janez Gril, pomočnik generalnega direktorja PTT Slovenije, PE PTT Novo mesto, Adolf Zupan, direktorji in predstavniki nekaterih novomeških podjetij, pesnik Tone Pavček, predstavniki krajevne skupnosti in drugi. Investitor v petek odprte večnamenske stavbe je KS Mirna Peč, od katere je pošta večino prostorov za svojo dejavnost odkupila razen prostora za telefonsko centralo. Obnovo kulturne dvorane sta s finančno pomočjo občinskega izvršnega sveta plačala in izvedla KS Mirna Peč in mirnopeško kulturno društvo. Gradnja telefonskega omrežja, ki OTVORITEV V MIRNI PEČI-Vpetek odprti objekt so začeli gradii 1988. leta in ga zaradi pomanjkanja denarja dokončali lani. V istem času kot to stavbo so na območju KS Mirna Peč gradili telefonsko omrežje in kanalizacijo ter posodabljali krajevne ceste. Kulturno dvorano, ki je v kompleksu nove večnamenske stavbe, so začeli obnavljati letos januarja in dela končali še isti mesec. Gradbena dela je opravil novomeški GIP Pionir. Opremo, vključno s sedeži in stenskimi oblogami, so s prostovoljnim delom naredili člani mimopeškega kulturnega društva. Na fotografiji (z leve na desno): predsednik novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič, generalni direktor PTTpodjetja Slovenije Janez Gril in predsednik sveta KS Mirna Peč Franc Ambrožič ob traku pred novo stavbo. (Foto: L. M.) Trženje TV medija je ^prvovrsten izziv! Za VAS KANAL še posebno. Za vodjo prodaje našega programskega časa in video produkcije iščemo sposobnega komercialista. Pričakujemo vašo pismeno ponudbo na naslov: TELEVIZIJA NOVO MESTO Glavni trg 24 68000 NOVO MESTO Na ovojnico napišite: ZA VODJO PRODAJE brez kredita. Menimo, daje vojna in izguba terjatev že dovolj veliko breme za našo firmo. Če že ne od vlade, smo vsaj od naše banke pričakovali pomoč. Za naše sedanje težave je 90 odstotkov objektivnih vzrokov. Mislili smo, da bo banka to razumela in da ne bo postavljala tako krutih zahtev.” Ko je Konfekcija zavrnila hipoteko, je predlagala banki, naj prevzame celoten znesek terjatev do bivših jugoslovanskih republik, in sicer gre za več kot 4 milijone mark. Banka je ponudbo zavrnila, prav tako se ni strinjala s predlogom, da bi Konfekcija pri njej zastavila stroje. Banka je od vsega začetka hotela dobiti hipoteko nad viniškim obratom. To je po • Konfekcija je samo ena od firm, ki so potencialne žrtve bančnih apetitov po zadostnem kapitalu, ki finančnim hišam omogoča preživetje. Zanimivo je, na kakšen način banka teši svoje apetite. Stare nezavarovane dolgove zdry z novo ponudbo pretvori v nov kredit in za te zahteva hipoteko. Vse kair, da banka vidi predvsem sebe, potem šele firme, kot je novomeška Konfekcija s 610 zaposlenimi. Preživetje teh firm je vprašljivo, bolj gotova je prihodnost novomeških bankirjev. Šestega januarja nastala Slovenska bančna družba, katere soustanoviteljica je poleg Splošne banke Celje, Gorenjske banke iz Kraivja in Abanke iz Ljubljane tudi novomeška Dolenjska banka, bo rešila vse skupaj, kajneda?! Vsega so krivi boljševild Kdo je sovražnik ljudstva? - Odgovor iz Šentjerneja ŠENTJERNEJ - Na nedavnem tukajšnjem zboru razlaščencev so udeleženci predlagali sprejem sklepa, da je potrebno odstraniti z delovnih mest boljševike kot glavne krivce za to, da ostaja zakonodaja o vračanju imetja mrtva črka na papirju. Zanimiva bodo prihodnja sporočila, kdo so slovenski bolj-ševiki. Nekaj splošnih obvestil o tem je v zadnjem času že pricurljalo v slovensko javnost, žejno informacij o rdečih in črnih Slovencih. Razlaščencem, zbranim v Šentjerneju, se kot cvet slovenskega boljševizma prikazujejo občinski uradniki. Da je sedanja občinska uprava zatohlo gnezdo škodljvih elementov, so prepričani tudi nekateri krščanski demokrati na primer dr. Vida Čadonič-Špelič. Kot je povedali zadnjič v Novem matu, pričakuje, da bo Slovenija z razpustit-VljG sedanje občinske uprave in uvajanjem novih občin dobila priložnost za prevetritev kadrov. Rdeča slovenska naveza, zarotniško razpoložena do resničnih slovenskih demokratov, lahko še vedno diha tudi zaradi Brane Grims je v Šentjerneju jasno povedal: “Velika večina slovenskih novinarjev je sposobnih, so na svetovni ravni. Toda Demos ni odstranil iz uredništev ljudi, ki jih je noter postavil čeka. ” Da delujejo na slovenski medijski sceni tudi neustrezni novinarji, je v Šentjerneju rekel že Ivan Pučnik, s tem ko je pozval poštene novinarje, naj korektno obveščajo slovensko javnost o (ne)izvajanju denacionalizacije. Ne Pučnik ne nihče za njim ni želel nikogar imenovati, “saj vemo, kdo so ti ljudje”? Toda, za božjo vo ljo, kdo so “ti ljudje"? “Slovenskainiciativa", ki v svojem spisu tudi išče sovražnike ljudstva, je *!a do konca in je povedala, kdo v Sloveniji PCOsebija boljševike in proju-goslovanske nazadnjake. Zgolj namigovanja brez imen o povsod navzočih boljševikih pa so pomanjkljiva. Spominjajo na metode komunističnih tajnih služb. O teh beremo, da so se ves čas bale nekakšnih sovražnikov ljudstva, če pa resničnih sovražnikov ljudstva niso našle, so naivnega Demosa, ki ni prevetril novinarskih vrst. Tajnik . Tajnik SDSS preprosto nekoga iz ljudstva proglasile za sovražnika. MARTIN IUZAR je torej nekako povezana z odprtjem nove večnamenske stavbe, pomeni za Mirno Peč eno od dejavnosti v zadnjem obdobju. Celotna naložba v telefonsko omrežje je po informacijah z otvoritvene slovesnosti veljala okrog 1,7 milijona mark. V zadnji gradbeni akciji je telefone dobilo 250 novih naročnikov, ki so za priključek plačali po 2.700 mark. V bodoče bo telefonski priključek naročnika stal 3.150 mark. Na petkovi prireditvi, ki je pomenila ne samo otvoritveno slovesnost, pač pa tudi proslavo za 8. februar, je pošta izročila nekaj priznanj in nagrad posameznikom in skupinam. Tako so dobili poštne nagrade učenci tretjih razredov za projektno delo o dejavnosti pošte ter učenci Matej Perpar, Katja Ploj in Dejan Ambrožič za literarne prispevke o pošti. Pošta je izročila tudi priložnostna darila predsedniku sveta KS Mirna Peč Francu Ambrožiču, Janezu Zupančiču in upokojeni poštni upravnici Slavki Kolenc. L. M. svoje razumljivo, ker gre za kompleten obrat z menzo, skladišči in energetskimi viri. Za viniški obrat tudi ni zahtev za vračilo premoženja. M. LUZAR MAŠKARADA Z GAMSI NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine za pustni torek pripravlja tradicionalno maškarado za šolske in predšolske otroke s povorko in plesom v športni dvorani. Tako kot vsako leto bodo tudi letos nagradili veliko izvirnih in najbolj domiselnih mask domače izdelave, vsak udeleženec povorke pa bo dobil krof pokrovitelja Pekarne in slaščičarne Dolenjske ter Gostišča na trgu. Na plesu med 16. in 19. uro bodo igrali bratje Gamsi iz Ljubljane, vlanskem letu zmagovalci med ansambli v oddaji Poglej in zadeni. ULICE SO STVAR STROKE, NE POLITIKE - Tako je uvodoma predstavil uspeh pri preimenovanju ulic v Novem mestu direktor Geodetske upmve mag. Franci Bačar visoki delegaciji mesta Maribor, ki jo je vodil podpredsednik skupščine Aleš Arh. Mariborčani in Novomeščani že od decembra lanskega leta, ko so pri Šentjerneju zasadili cepič 400 let stare trte z Lenta, tesno sodelujejo. Tokrat so se dobili že tretjič in strokovno obdelali temo preoblikova nja ulic, ki so jo v Novem mestu rešili zgledno za vso Slovenijo. KAKO DO POSTE NOVO MESTO - Še do nedelje, 13. februarja, bo zaradi rekonstrukcije zaprt ves promet po ulici ob Novem trgu. Obvoz je urejen po Dalmatinovi in Trubarjevi ulici, kjer je zdaj prepovedano parkirati. PTT Novo mesto KAKO DO LOKALNE SAMOUPRAVE - Prejšno sredo so se v prostorih zavarovalnice Tilie zbrali predstavniki svetov krajevnih skupnosti Novega mesta. Sestanek je imel le dve točki dnevnega reda, ki sta trenutno najbolj aktualni. V krajevnih skupnostih ugotavljajo, da so o namerah države na področju lokalne samouprave preslabo obveščeni, čeprav bo breme odločanja padlo predvsem na njihova ramena. Mnenje večine je bilo, da nas po uvedbi novih občin ne čaka nič dobrega in da si bo država z drobljenjem sedanjih občin prisvojila še več pristojnosti, novonastalim občinam pa prepustila odločanje o obrobnih zadevah. (Foto: I. Vidmar) Društvo proti novomeški svinjariji Novo mesto se duši v pločevini - Mladinski klub v Narodnem domu - Ali nas Revoz vleče za nos? - Zaskrbljeni nad Gorjanci - Grmski grad naj služi mestu NOVO MESTO - Nemarnosti in pomanjkljivosti, ki so se v zadnjih desetletjih nakopičile v Novem mestu, bo težko, nekatere pa nemogoče odpraviti. Društvo Novo mesto, ki seje prejšnji četrtek sestalo prvič po ustanovni skupščini, seje že resno lotilo reševanja nekaterih najbolj motečih stvari, ki mestu ob Krki nikakor ne morejo biti v ponos. za zaščito Gorjancev kot izjemno kakovostnega rezervoarja s pitno vodo in skoraj neokrnjenega krajinskega parka, po katerem že stegujejo prste moderni urbanisti. Načrti smu- Največje težave ima Novo mesto s prometom skozi staro mestno jedro, ki ne more več požirati vse pločevine, ki se ob delavnikih zvali na Glavni trg. Za mestni avtobus, ki, resnici na ljubo, vozi zelo poredko, ve le malokateri meščan, uporablja pa ga skoraj nihče. Prometna kultura Novomeščanov je na kritično nizki ravni. Z avtom se hočejo pripeljati do samega praga trgovine, nepravilno parkirani avtomobili pa nekajkrat na dan ohromijo promet skozi mesto. Le kje bi se še lahko zgodilo, da človek ob 14. uri parkira sredi križišča ob semaforju, kot to delajo Novomeščani na začetku Kettejevega drevoreda, medtem ko policija skoraj nikoli ne ukrepa! Parkirna hiša, ki so jo pred kratkim odprli na Novem trgu, ni prav nič prispevala k manjši parkirni gneči v samem središču mesta. Člani društva “Novo mesto” so podvomili o verodostojnosti izidov ekoloških meritev zraka okoli Revoza, zato bodo o njih in o gorah sodov z odpadnimi laki na Revozovem dvorišču v kratkem pripravili javno tribuno. Predstavniki mladih so društvo Novo mesto zaprosili za pomoč pri njihovih prizadevanjih za obnovo Narodnega doma v Sokolski ulici, kjer bi si radi uredili prostore za mladinski klub. Ob pomoči članov društva bodo preučili možnost ureditve pritličja Narodnega doma, in če to ne bo smotrno, jim bodo člani društva pomagali najti ustreznejše prostore. čarskega društva Gorjanci in Pionirja, da bi na Gorjancih zgradili smučarski center in jih okovali v vlečnice, so zaenkrat propadli, za nji- Kot prednostno nalogo v programu društva so Novomeščani razglasili oživitev grmskega gradu, ki bi moral služiti potrebam mesta. Vanj naj bi naselili znanstvene ustanove od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa do visokošolskega študija, ki ga ponuja fakulteta za strojništvo ljubljanske Univerze. Člani društva so podprli vrsto pobud, kot naprimer predlog za ustanovitev štipendijskega sklada, imenovanega po slavnem Novomeščanu, predlog • Široko podporo članov društva “Novo mesto” sta doživela predloga za vsestransko marketinško obdelavo Novega mesta ter za ustanovitev domače upravljalske in njenih investicijskih družb. Za turistično in tudi gospodarsko promocijo mesta moramo poskrbeti sami, obenem pa ne smemo dovoliti, da bi nad našim gospodarstvom zavladali tujci, naš denar pa bi odtekal v druge dele Slovenije. Naslednji sestanek društva “Novo mesto” bo prvi četrtek v aprilu, nanj pa vabijo vse Novomeščane, ki jim ni vseeno, kaj sc z njihovim mestom dogaja. mi pa so ostale razrite košenice. Žal podobne ideje še živijo, kar člani društva obsojajo in se jim bodo uprli. I. VIDMAR TRESK PO ŠEfilTJERNESK’ -Na nedavnem zborovanju razlaščencev v Še lentjemeju je nekdo predlagal, naj bi razlaščenci štrajka-li, ker se zakon o denacionalizaciji uresničuje prepočasi. Predsedujoči zborovanja je zadevo preciziral, rekoč, naj “grieda stavkat na me-nestrstvu”. Po njegovem je potrebno tam ven zmetat, “ker tam nas jebejo”. Povedal je tudi, da bi se, če bi Šentjernejčani gor prišli, tisti v Ljubljani bali, saj si že takrat ni upal nihče priti dol, ko so Šentjernejčani orali. Povsem razumljivo. Vsakdo je v nečem najboljši, tudi Šentjernejčani. CIGOBAR - Znamenito nočno zatočišče slavnih in ^ostalih Novomeščanov, Cigobar v Žabjeku, so v nočnih urah službeno obiskali policisti. Možje postave so tisto noč naredili “zasedo ’ z alkotesti, in sjcsf na cesti proti Novemu siestu in na cesti proti Mirni ?eči. Gostje Cigo-bara so zavohali nevarnost. Ker so se UStiašili, da ne bi “balončki” pozeleneli ali kar počrneli, so se ustrezno organizirali. Izza šanka so potegnili kolikor toliko treznega pijančka, ki še ga avtomobila na njihova c ležišča. SPOSOBNOST - V tekstilni trgovinici v Hladnikovi bodo v kratkem odprli ginekološko ambulanto. Prodajalka iz te trgovine je očitno zdravnica. Ko je pred dnevi pogledala žensko osebo, ki je v trgovinici pomerjala hlače, je nemudoma povedala: “Te hlače vam niso prav, ker ste zdaj noseči.” Ženska, ki se je nehote znašla v tekstilni trgovini na “ginekološkem pregledu”, ne ve ničesar o svoji nosečnosti in jo odločno zanika. Ce trgovka res lahko napove dojenčka, bo lahko odprla ob pultu s hlačami še oddelek z oblačili za dojenčke, za skrajne primere pa kar porodnišnico... Ena gospa je rekla, da se ima nmg. Boštjan Kovačič tudi tokrat za Žrtev komunis tov. Ampak te je kot predstojnik marksističnega centra nekoč sam učil. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 12. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, ljubljanska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 19 ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova tiča od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 9 do 18 ure: mini market Pero, Stopiče od 8 do 20. ure: Perko, market v Sentpetm od 9 do 19 ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 171. ure: Mercator, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 13. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8 do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8,30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8, do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šempetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela (Črnomaljski drobir) KOPINE - Zadnji dve leti so ob občinskem prazniku podelili tistim, ki naj bi se preveč mačehovsko obnašali do okolja, grajo v obliki kopine. Ob letošnjem prazniku te “nagrade” ne bo. Uradnih razlogov, zakaj je prišlo do takšne odločitve, sicer ne vemo. Morda v črnomaljski občini ni več ekoloških grešnikov ali pa jih je preveč. Najbrž bo bolj držala slednja trditev. ZDRAVSTVO - V razpravi o letošnjem proračunu je direktor zdravstvenega doma predlagal, da bi dali zdravstvu poleg načrtovanih dveh milijonov tolarjev še poltretji milijon od lani, ki so ga zgolj obljubili. Ce bi morali o tem predlogu glasovati, bi zagotovo vsi delegati dvignili roke. V sejni sobi občinske skupščine je bilo namreč kot v prepolni čakalnici zdravstvenega doma: vse je kihalo, kašljalo in smrkalo. Takšni, od virusa gripe oblegani delegati pa najbolje vedo, kaj pomeni biti zdrav. LETNICA - Ce smo zadnjič v tej rubriki zapisali, da se nekaterim toži po drugi Jugoslaviji, pa vse kaže, da so v Črnomlju tudi takšni, ki z nostalgijo gledajo na leta druge svetovne vojne. Kako bi sicer lahko razumeli -če odštejemo površnost - da so dali Črnomaljci v odlok o proračunu občine zapisati, da bodo znašali prihodki občinskega proračuna za leto 1944 dobrih 699 milijonov tolarjev. Nerodno je le to, da pred 50 leti v Beli krajini, četudi je bila osamosvojena, niso uporabljali tolarjev. Sprehod po Metliki) METLIŠKI IZVRŠNIK JOŽE MATEKOVIČ je naredil serijo fotografskih posnetkov restavracije na metliškem kopališču v času, ko je Kolpa poplavila travnik in se nevarno približala carini. Slik ne bo vstavil v družinski album, ampak jih bo pokazal načrtovalcem morebitnega novega lokala, da ne bi ponovili napake, ki so jo storili “genialci” pred mnogimi leti. Le-ti niso verjeli starejšim in izkušenim ljudem, da pride reka ob močnem deževju tudi do nekdanje cestarske hiše. Fotografije so močnejše od besed, a nihče verjetno ne bi dal roke v ogenj za trditev, da so posamezni “strokovnjaki” lahko tudi slepi, ne samo gluhi. Z DOMALA ZNANSTVENO NATANČNOSTJO in švicarsko nezmotljivostjo se Metličani pripravljajo na bližajoče se lokalne volitve. I ajnik skupščine Milan Travnikar je že predvidel volišča, izračunal je, da stroški ne bodo presegali 30.000 mark, pogovarjal se je že s člani volilnih komisij, le še za bodočega župana se ne ve, kdo bo. Menda jih je kar več, ki računajo na priljubljenost med krajani. METLIČANI, KI TUDI Z ODPRTIMI OČMI VIDIJO v bodočnost, načrtujejo izgradnjo nove policijske postaje. V ta namen naj bi dogradili, preuredili in tako naprej sedanji gasilski dom blizu nove avtobusne postaje. Da pa gasilci ne bi ostali brez svojih prostorov, odgovorni mrzlično iščejo najprimernejšo lokacijo. Uvodnipogovori so pokazali, da policisti soglašajo s ponujeno rešitvijo. ( Trebanjske iveri (l POGLAVARJA NI VEČ - Ker je decembra lani prizadevni predsednik mokronoškega turističnega društva Marko Kapus nepreklicno odstopil, je tradicionalna dolenjska kresna noč v Mokronogu pod precej velikim vprašanjem, kajti tistim, ki so se že kdaj ukvarjali s to veliko prireditvijo, z vrhunskimi slovenskimi kulturnimi (po)uslvaijalcivedo, daje predsednik turističnega društva hkrati “vrhovni poglavar” kresne noči ne samo na poletni solsticij, temveč vsaj kakšnih 5 ali 6 mesecev prej. In kdo bo še pripravljen poprijeti za nehvaležno in neplačano delo, ko človek dobi občutek, da se domačini, začenši' pri obrtnikih, vse premalo zavedajo, kolikšen pomen imajo znamenite-kresne noči tudi za njihovo promocijo in za posel. Še vedno je živ spomin, kako so lani nekaleriobrtni-ki, kakor da bi se norčevali, prispevali za prireditev komaj 500 ali 1000 tolarjev. ŽUPANI - V nekaterih sedanjih krajevnih skupnostih so še kar naprej in vedno bolj odločeni, da bodo prišli do nove občine. Najbolj vztrajni so Šentruperčani. Gotovo pa je, da tam ne bo župan inž. Franc Bartolj, dosedanji dolgoletni uspešni predsednik KS, ki se je že naveličal in utrudil. Nekateri, ki se spoznajo na kadrovsko kombinatoriko, bi najraje videli za župana kakšnega močnega podjetnika bodisi iz vplivne družine Frelih ali pa drznega dirkača Braneta Rokavca. V Mokronogu že po tradiciji kraljuje gostilničar Deu, morda tudi zato konkurenca iz Žlajpahove soseščine ni tako ogreta za zapiranje v občinske plotove. Nerodno pri vsej zadevi je vsaj to, da imenovanih še nihče ni neposredno povprašal, kaj oni mislijo o morebitnem “svojem” županstvu. Kredite graditeljem, ne proračunu Za začetek so v črnomaljski občini namenili za stanovanjska posojila 10 milijonov tolarjev od kupnin za občinska stanovanja - Pod kakšnimi pogoji kredit proračunu? ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so bila po stanovanjskem zakonu prodana 203 občinska stanovanja. Še vedno pa je občina lastnik 107 socialnih stanovapj, od tega štirih garsonjer, 18 enosobnih in 85 dvosobnih stanovanj. Občinskih je tudi 45 službenih stanovanj - tri garsonjere, 19 enosobnih in 23 dvosobnih stanovanj - ter 46 poslovnih prostorov. Z zasedanja skupščine je prišel predlog, naj v občini pripravijo stanovanjski program, predvsem pa naj ustanovijo stanovanjski sklad, v katerem bo moč dobiti iz sredstev, ki so se zbrala s prodajo občinskih stanovanj, posojila za gradnjo družinskih hiš. Tako bi občina tistim, ki sicer niso imeli možnosti odkupiti stanovanj po ugodni ceni, so pa prav tako prispevali denar za njihovo gradnjo, pomagala pri reševenju njihovega stanovanjskega problema. Ne gre namreč prezreti, da v črnomaljski občini še vedno primanjkuje stanovanj. Pričakujejo, da bo letos na občino prišlo 50 do 60 vlog za dode- STALNA RAZSTAVA SLIKANIC -Na osnovni šoli dr. Tavla Lunačka v 'Šentrupertu so preteklo soboto odprli stalno razstavo slikanic. 'Ravnatelj šole prof. Jože Zupan je s to potezo pred slovenskim kulturnim praznikom nadvse prijetno presenetil tudi gostjo, znano mladinsko pisateljico in dolgoletno urednico pri Mladinski knjigi, Kristino Brenkovo. Brenkova je Zupanu in zbranim učencem prijazno odgovorila na številna vprašanja. Tako so zbrani zvedeli tudi to, kdaj se je Prežihov Vo-ranc odločil, da napiše priljubljene Solzice. Na sliki: učenec poklanja cvetje Brenkovi (Foto: P. P.) litev socialnih stanovanj, predvsem za mlade družine. Prazna pa so le tri takšna stanovanja, in sicer dve v Črmošnjicah ter eno v Vinici. Hkrati so tudi potrebe po stanovanjski gradnji v občini zelo velike, vsekakor pa večje, kot so možnosti za kreditiranje. Zato so za letošnje leto v črnomaljski občini od kupnin, ki sojih iztržili s prodanimi občinskimi stanovanji, namenili 10 milijonov tolarjev za stanovanjska posojila. Glede na to, da so od prodanih stanovanj dobili v občini znatno več denarja, se je delegatom ta vsota zdela preskromna. Dobili so obljubo, da to ni zadnji denar, namenjen za stanovanjska posojila. Zanimalo jih je tudi, pod kakšnimi pogoji je posojilo - gre za 26,5 milijona tolarjev - iz denarja od kupnin dobil občinski proračun. Na Čeprav v črnomaljski občini primanjkuje stanovanj, jih je po drugi strani kar nekaj praznih. Gre predvsem za stanovanja podjetij. V Črnomlju je tudi 15 vojaških stanovanj, za katera ministrstvo za obrambo še ne ve, kakšen status bodo imela. skupščini pristojni niso mogli dati natančnih podatkov, obljubili pa so, da jih bodo dali pozneje. M.B.-J. PUSTNO RAJANJE V ŠPORTNI DVORANI ČRNOMEIJ - Pustno rajanje se bo v torek, 15. februarja, v Črnomlju pričelo ob 16. uri, ko bo izpred kulturnega doma krenila proti športni dvorani povorka z mestno godbo na pihala na čelu. V športni dvorani bo do 20. ure velika zabava s plesom. PUSTOVANJE V DRAŠIČIH DRAŠIČl - Gasilsko društvo Drašiči pripravlja v soboto, 12. februarja, ob 18. uri v tukajšnjem gasilskem domu pustno zabavo. Postregli bodo z dobro domačo kapljico, pečenim odojkom ter domačo pogačo. Najboljša maska bo nagrajena, za zabavo pa bo poskrbel trio Obzorje. PUSTNA METLIKA SE ZNOVA PREBUJA METLIKA - Mladi Metličani želijo znova obuditi pustne karnevale nekdanjih “gadov in beloušk”, ki so bili pred 25 in več leti znani daleč naokrog. Za začetek se bodo na pustni torek mladi gadi in belouške pridružili povorki otrok, ki bo šla skozi mesto do Gale, potem pa bodo odšli v gostišče na Veselici, kjer pripravljajo pustno rajanje. Na repelnično sredo pa bodo na Vese-ici varovali pusta in ga ob 16,30 vokopali. Mladi gadi in belouške varijo Metličane, da v torek in sredo pridejo v maskah na Veselico ter tako pomagajo obuditi nekdanje veselo metliško pustovanje. KORANTI AL! ZELENI JURIJ - Ptujski koranti so letos prvič obiskali Metličane, da hi jim s svojimi plesi pregnali zimo in zlo ter zaželeli vse dobro. Ob tej priložnosti je Tamara Peklariz Centra za promocijo turistične in kulturne ponudbe Ptuja predsedniku občinske skupščine Branku Matkoviču izročila praznični kruh bosman. Matkovič se je zahvalil za prijeten obisk z belokranjsk im vinom (na fotografiji), številnim gledalcem, ki so se zbrali pred mestno hišo pa obljubil, da si bodo, če tokratno odganjanje zime ne bo uspešno, pomagali z Zelenim Jurijem, ki bo v Belo krajino zagotovo pripeljal pomlad. (Foto: M.B.-J.) Graja grajam? Občinski praznik je očitno najprimernejši za pohvale in graje ČRNOMELJ - Pred dvema letoma so pričeli ob črnomaljskem občinskem prazniku podeljevati tudi “brezo” kot pohvalo ter “kopino” kot grajo za urejanje in varovanje okolja. A ker je pri podeljevanju kopin prišlo do, milo rečeno, neljubih dogodkov, je občinski odbor za kulturo predlagal, naj bi priznanj in graj ne podeljevali več na prireditvah v čast občinskemu prazniku, ampak ob drugem primernem času. Menili so, da tako svečan trenutek, kot je občinski praznik, ni primeren za podeljevanje graj. Po novem naj bi kopine in breze podeljevali enkrat letno na eni izmed sej občinske skupščine, toda najpozneje do 31. marca. Menili so, da ne bi bil učinek tovrstne podelitve nič manjši od podeljevanja na kateri koli proslavi, saj je občinska skupščina najvišji organ občine, dogodek pa bi obeležila tudi sredstva javnega obveščanja. Delegati, ki bi morali sprejeti spremembo odloka, pa niso bili takšnega mnenja. Delegat iz Liberalno-demokratske stranke, ki je bila pobudnik za podeljevanje, je predlagal, da je bolje, da s podeljevanjem prenehajo, kot da bi se strinjal s spremembo odloka. Tudi predstavnika Slovenske ljudske stranke je zanimalo, zakaj bi podeljevanje graj zapirali v skupščino. Očitno je bila podobnega mnenja tudi večina drugih delegatov, saj so za spremembo odloka glasovali le štirje. Tako naj bi Črnomaljce še naprej poh-valjevali in grajali na proslavi ob občinskem prazniku. M.B.-J. Ljubljana... (Nadaljevanje s L strani) so ocenili, da je črnomaljsko prekomerno kopičenje odpadkov izreden dogodek, zaradi česar je že ogroženo zdravje občanov, ogroženost pa se še stopnjuje. Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba na Vrhovno sodišče RS. Ker v ministrstvu pričakujejo, da bo pri izvrševanju njihove odločbe prišlo do onemogočanja izvršbe s strani Vranovičanov tudi s fizičnim upiranjem in drugimi sredstvi, je ministrstvo poslalo črnomaljski policijski postaji zahtevo, da omogoči Komunali izpolnitev obveznosti iz odredbe ministrstva. Kot so povedali ria občinskem izvršnem svetu, so dobili odredbo ministrstva šele v ponedeljek, 7. februarja, z redno pošto, zato ob nastajanju tega prispevka še niso ukrepali. M. BEZEK-JAKŠE PUSTNA POVORKA SKOZI METLIKO METLIKA - Tukajšnja občinska zveza prijateljev mladine organizira v torek, 15. februarja, pustno rajanje otrok. Zbor mask bo na Partizanskem trgu v starem mestnem jedru ob 15,30, od koder bo povorka z godbo na pihala krenila skozi mesto proti ploščadi pri Gali v novem poslovnem centru. • Pričakovati od politikov, da bodo pametni, je naivno. (B. Horvat) • Naši deželi, Slovenija in Hrvaška, sta vpetih desetletjih ustvarili toliko kot prej v tisoč letih. (B. Horvat) Obrtništvo dobiva zopet zalet Predsednik občinske obrtne zbornice Marjan Cerjanec o metliškem obrtništvu -Veliko zanimanje za posojila z regresiranimi obrestmi - Več za promocijo obrti METLIKA - Metliška obrtna zbornica združuje 234 rednih in 59 popoldanskih obrtnikov ter dva podjetnika. Pri ryih je zaposlenih 240 delavcev, kar pomeni, da metliški obrtniki in njihovi delavci predstavljajo v občini okrog 14 odst. vseh zaposlenh. Narašča pa tudi delež obrtnikov in podjetnikov v narodnem dohodku na prebivalca. Čeprav se v občini že nekaj let število obrtnikov vrti okrog 250, je po besedah predsednika obrtne zbornice Marjana Cerjanca po krizi, ki je nastala ob osamosvojitvi Slovenije, sedaj v obrtništvu zopet moč čutiti razvoj in napredek. Če so se že sprijaznili s tem, da je bližnja državna meja presekala nekatere njihove u-staljene poti ter jim je že uspelo najti delo ali trg drugje, pa nikakor ne razumejo, da na mednarodnem prehodu v Metliki obrtniki še vedno ne morejo cariniti blaga. Predlagali so, naj bi jim carinili vsaj enostavno istovrstno blago, ki ga morajo sedaj voziti na carinjenje v Novo mesto ali celo na Obrežje, s čimer zgubijo veliko časa. Toda doslej s predlogom še niso uspeli. Kot vse kaže, bodo letos končno začeli ob metliški obvoznici graditi obrtno cono, o kateri se je govorilo že več kot desetletje. Zgradili naj bi štiri hale, v katerih bi se odvijala različna obrtna dejavnost. “S to cono je v Metliki veliko zamujenega. Obrtniki V JASLIH PRIPRAVE NA MAŠKARADO METLIKA - Minuli petek so vzgojiteljice in varuške v jaslih metliškega otroškega vrtca pripravile srečanje s starši, na katerem so pripravljali maske in kostume za maškarado. Blago je prispevalo podjetje Komet. Skoda le, da je bil odziv staršev tako majhen, saj je bilo srečanje res prijet- smo večkrat protestirali, zakaj se gradnja ne premakne naprej. Vprašanje pa je, v kolikšni meri se bodo obrtniki še lahko odločali za nakup delavnic v obrtni coni, saj kapitala za naložbe ni na pretek, kreditni pogoji pa so tudi nevzdržni,” potarna Cetjanec. Ob tem pa ne pozabi pohvaliti občinske vlade, ki je bila pripravljena regresirali obresti za posojila. “Zanimanje obrtnikov za to ugodnost je bilo presenetljivo veliko. Prijavilo se jih je kar 38, kar dokazuje, da imajo ljudje razvojne načrte, le denarja je bolj malo,” pravi Marjan Cerjanec. Lani so metliški obrtniki tudi spoznali, da se bodo morali bolj potruditi pri predstavitvi svojega dela. Ob Vinski vigredi so po desetih letih znova pripravili razstavo, na kateri je želelo razstavljati veliko obrtnikov, bila pa je zelo odmevna tudi med obiskovalci. “Obrtna zbornica dobiva vedno več nalog, ki navzven sicer niso vidne, zato pa je prav, da ljudje vsaj na razstavah spoznajo, s čim vse se ukvarjajo naši obrtniki. Zato bodo v prihodnje takšne predstavitve pogostejše.” M. BEZEK-JAKŠE PRIZNANJA ZPM - Metliška občinska organizacija Zveze prijuteljev mladine je ob 40. obletnici ZPM Slovenije minulo soboto podelila posameznikom in organizacijam 35 priznanj za njihovo požrtvovalno delo v dobro mladine v zadnjih 12 letih, ko je občinska organizacija znova zaživela. Že prej pa so republiška priznanja ZPM prejeli metliška in podzemeljska osnovna šola, WO Metlika, Marjana Smrekar in Francka Malešič, zlati znak ZPM pa Vladko Škof in Toni Gašperič. Na fotografiji: občinska priznanja ZPM sta podelila predsednica občinske organizacije Vladka Škof in predsednik občinske skupščine Branko Matkovič, med drugimi pa ga je prejela tudi Milena Omer-zel (na levi). (Foto: M.B.-J.) Marjan Cerjanec »OBVESTILO« Pisarna, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, g. Alojzija METELKA, bo odprta vsak drugi in zadnji ponedeljek v mesecu od 8. — 14. ure. Poslanska pisarna se nahaja v II. nadstropju (št. stavbe Skupščine občine Trebnje, Goliev trg 5 068-44-040 ali 44-033, int. 267. !9) upravne it. telefona: Gasilsko društvo Mokronog razpisuje javno dražbo 12. 2. 1994 ob 10. uri. Prodaja kombija 8+1 IMV 1600, let. 1982, izklicna cena 350.000,00 SIT, v dobrem stanju, prevoženih 6000 km Interesenti morajo eno uro pred dražbo položiti varščino v višini 10% na blagajni društva v novem gasilskem domu v Mokronogu. Kupec plača prometni davek! Pomoč družinam na domu za dom Center za socialno delo Trebnje skrbi za družine in uresničuje program “Trebnje - ob-čina dobrih medsebojnih odnosov” - Manj alkoholizma, samomorov in zaostalosti? TREBNJE - Trebanjci seveda niso ravno ponosni na neslavno prvenstvo, da v Sloveniji prednjačijo po številu samomorov, alkoholizmu in socialni zaostalosti. Da ne bi le “gasili požara”, so se na Centru za socialno delo v Trebnjem odločili za pomoč družinam, da bi zaživele bogatejše življenje, brez potrebe po kakršnikoli omami, ki nemalokrat povzroča zasvojenost in celo družinske tragedije. Družinam, ki se ne znajdejo v življenjskem vrtincu, socialne delavke načrtno pomagajo. Za program pomoči družini na domu in za dom so se odločili že lani, ker so ugotovili, da v občini manjka prav taka oblika skrbi za družino. Družine, ki so jim pomagali doslej so zvečine lepo sprejele takšno pomoč od zunaj. Po besedah direktorice Centra za socialno delo, Anice Miklič, naj bi na ta način v izbranih družinah razvijali sposobnost za samostojno reševanje različnih zagat in koristno izrabo žasa nasploh, letno pa naj bi v tako neposredno “šolo za življenje” pritegnili vsaj 20 ogroženih otrok, za katere bodo lahko po večletni vključitvi v program pričakovali uspešno življenje. Sicer pa bodo ponudili bolj polno, kakovostno življenje le nekaterim od teh otrok, ki bo- do čez leta potrebni namestitve v rejniško družino ali vzgojni zavod. P. P. • • V trebanjski občini živi nadpovprečno število starih ljudi. Vendar nimajo ustrezne ustanove, kamor bi jih lahko namestili. Po propadlem referendumu za uvedbo občinskega samoprispevku za gradnjo domu starejših občanov v Trebnjem pa je ta možnost še bo(j oddaljena. Zato skušajo na Centru za socialno delo v Trebnjem ostarelim pomagati kar na njihovem dotpu, tudi s pomočjo dveh medicinskih sester zaposlenih prek javnih del. Iz Kočevske Reke NOČEJO V FARO - V vodstvu KS odločno nasprotujejo, da bi šolarje iz Kočevske Reke vozili v šolo v Faro. Pravijo, naj otroci osnovnošolsko izobraževanje zaključijo v Kočevju. HOČEJO ZOBOZDRAVNIKA -V Kočevski Reki je kar dobro poskrbljeno za osnovno zdravstveno oskrbo. Zahtevajo pa še, da bi prihajal k njim tudi zobozdravnik. NOVA TRGOVINA -1. februarja so v Kočevski Reki odprli trgovino Petra, ki prodaja kozmetiko, čistila, galanterijo, časopise in igrače. Vodi jo Marija Mihelčič. Odpiranje zasebnih obratov in trgovin sodi v program prerazporeditve delavcev Posestva Snežnik. OSILNICA NE BO OBČINA? POČASTITEV 50-LETNICE SNOS KOČEVJE - V spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bilo dne 19. in 20. februaija 1944 v telovadnem domu v Črnomlju, bo Občinski odbor ZZB NOB Kočevje priredil v petek, 18. februaija, slovesnost v spomin na te dogodke. Poseben poudarek bodo dali sprejetim odlokom in sklepom na tem zasedanju, ki so pomemben mejnik v razvoju slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. V. D. Koliko občin bo iz Ribnice Po enem izmed predlogov my bi iz ribniške občine nastale tri: Ribnica, Sodražica in Loški potok - Zanimivo mnenje predsednika KS Ribnica Slavka Rusa RIBNICA - Predsednika sveta krajevne skupnosti Ribnica Slavka Rusa smo zaprosili za odgovor na vprašanja: Kaj meni o preoblikovanju nekaterih krajevnih skupnosti v občine? Kaj pomembnega je KS Ribnica dosegla lani oz. v zadnjem obdobju in kaj načrtnjejo za letos. OSILNICA - Svet krajevne skupnosti Osilnica je sklenil predlagati zborom krajanov, naj ostane ta KS v sestavu sedanje občine Kočevje. Razpravljala so namreč menili, da je to za KS najbolj koristno iz finančnih in drugih ozirov. Dokončno bodo o tem odločali krajani na referendumu, seveda pa mora biti prej sprejeta republiška zakonodaja o tem. Kočevska Reka bo občina Tak je sklep sveta KS - Referendum bo v marcu POTREBEN JE USKLAJEVALEC KOČEVJE - Za jutri, 11. februarja, ob 18. uri sta spet sklicana hkrati kar dva zanimiva sestanka. Predsednik KS Kostel mag. Stanislav Južnič je sklical sestanek sveta KS (ki mu nekateri oporekajo zakonitost) z zelo udarnim dnevnim redom, kot: raz- pravljanje o nepravilnostih v KS Ko-" . Ko............... stel in občini Kočevje; kostelski peskokop; lokalna samouprava itd. Hkrati bo v Kočevju “LDS party”, ki jo sklicuje predsednik LDS Kočevje Franc Gornik, in sicer v restavraciji Janez na Kmečkem trgu. Na njej bodo po predstavitvi gostov vročili ček za 500 DEM razvojnemu skladu gimnazije Kočevje, se pogovorili o lokalni samoupravi, združevanju sredinskih strank in lokalnih volitvah. Med vabljenimi na oba sestanka so tudi novinarji, ki pa gotovo ne bodo mogli biti hkrati v Fari in Kočevju. Tako se je spet - kot že neštetokrat prej - izkazalo, da bi morali imeti neki organ ali uslužbenca, ki bi usklajeval prireditve in sestanke. SPET POL URE BREZ ELEKTRIKE KOČEVJE - V torek minuli teden je bil del mesta Kočevje spet pol ure brez električnega toka. Za pojasnilo o tem smo vprašali direktorja Elektra Ko- čevje Vilija Janšo, ki nam je odgovoril L.............. tako: “Do izpada električnega toka v torek, 1. februarja, med 18.44 in 19.15vdelu mesta Kočevje je prišlo zaradi okvare na 20-kilovoltnem kablu med transformatorskima postajama pri Opremi in kemični tovarni. V tem času niso imeli elektrike na Trgu Zbora odposlancev, v Kidričevi ulici in Kajuhovi ulici. Ugotovljeno je, da je prišlo do okvare zaradi preboja na podzemnem kablu, in okvaro še odpravljamo, medtem ko smo to območje že takrat prevezali na drugo omrežje in mu zagotovili elektriko. Ni šlo za kakšno posebno okvaro, saj smo takih ze vajeni.” Februar v Miklovi hiši v Ribnici Ta mesec še dva koncerta in dve predavanji RIBNICA - Tudi v februarju je bilo oz. bo v Miklovi hiši, ribniškem kulturnem hramu, kar živahno. Prireditve so se začele že 2. februaija s predavanjem “Moč pozitivnega mišljenja”, nadaljevale 7. februarja z nastopom Mira Božiča, ki je igral na orglice (nastop pa je organizirala glasbena šola), in včerajšnjim literarnim večerom učencev osnovne šole dr. Franceta Prešerna in glasbene šole, ki je bil namenjen počastitvi jubileja jezikoslovca Stanislava Škrabca, ribniškega rojaka. Jutri, 11. februarja, ob 18.30 bo že tretje predavanje o fotografiji, ki ga priredi ribniški fo-toatelje “Foto Toni”. 15. februaija ob 18. uri bo glasbeni večer, na katerem se bo predstavil fagotist Rudi Vulc, ki poučuje na glasbenih šolah v Kočevju in Ribnici. 18. februaija ob 19. uri bo predavanje o družini (letos je leto družine), ki ga prireja Karitas. 25. februaija ob 19. uri pa bo koncert Prifarskih muzikantov s Kostelskega. KOČEVSKA REKA - Krajevna skupnost Kočevska Reka se bo preoblikovala v občino, referendum o tem pa bo izpeljan do konca marca. Ta dva sklepa sta bila sprejeta na zadnji seji sveta KS. Predvideno je tudi že, da bi v novi občinski upravi imeli le enega stalno zaposlenega.’ Članica sveta KS Irena Troha je v odsotnosti predsednika KS Staneta Gabriča odločitev razložila takole: Odločitev, da se bo KS Kočevska * > Reka preoblikovala v občino, je bila soglasno sprejeta. Drugih obmejnih KS ne bomo silili, naj se nam priključijo, ne bomo pa jim tudi nasprotovali, če bodo izrazile tako željo. Poudarjeno je bilo tudi, da je bila taka odločitev nujna, saj bo odcepitev od občine Kočevje prinesla določene prednosti. Za samostojnost smo se odločili zato, da ne bodo vedno le drugi odločali o naši usodi, kot so doslej. Menimo, da bo naša KS kot občina hitreje napredovala in da bo tu ustvarjeni prihodek koristneje porabljen, če bomo mi odločali o njem. Pričakujemo pa še pomoč države in tudi, da bomo zaradi bližine meje in iz varnostnih ozirov dobili status posebne občine. Ocenili smo, da imamo velike možnosti za razvoj in prehod med razvite občine. To velja še posebno zato, ker imamo sicer res samo nekaj prek 400 prebivalcev, vendar imamo prek 600 zaposlenih, se pravi domačinov in tistih, ki se vozijo k nam na delo. Imamo vse pogoje, da postanemo občina, saj imamo pošto, banko, zdravstveno postajo, šolo, možnosti za razvoj športa in kulture in drugo, medtem GRADIJO BENCINSKI SERVIS- V Ložinah pri gostišču “Dalas" v kočevski občini gradijo nov bencinski servis. Investitor je OMW Istra Koper, projek- tant Investbiro Koper, izvajalec del Gramiz Kočevje, nadzorni organ pa A G inženiring Kočevje. Vse kaže, da bo gradnja kmalu končana. Zanimivo pa je, da okoli 10 km v smeri Ribnice tudi Ribničanje načrtujejo gradnjo podobnega bencinskega servisa. (Foto: J. Primc) Gre za očiščenje slovenske duše Sevniški izvršni svet pohvalil delo komisije za raziskavo povojnih pobojev in drugih nepravilnosti - A. Železnik: “Krvava sta tudi Drožanjski in Floijanski potok!” SEVNICA - “Ne prekopavamo kosti, ampak skušamo s pomočjo raznih virov, predvsem pa še živih prič, spoznati del dolgo zamolčane in prikrivane narodove zgodovine. Res se še marsikdo, ki bi nam lahko pomagal, ne upa govoriti. Toda vsako javno obvestilo oz. informacija bodisi v Dolenjskem lis- tu ali na sevniškem radiu sta nam pomagala pri pridobivanju novih informacij,” je povedal Alfred Železnik, namestnik predsednika ončinske komis- ije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti pri sevniški občinski skupščini. Na zadnji seji sevniškega izvršnega sveta je Železnik v odsotnosti predsednika komisije Jožefa Rutaija komentiral poročilo o delu komisije v letu 1993. “Glede žrtev procesov proti pripadnikom t.i. Matjaževe vojske, kar je začela raziskovati Polajneijeva komisija, ni bilo nič narejenga v državnem zboru. Ko smo začeli delati, je kazalo, da sploh ne bo dela. Zadeve k sreči živijo še pri otrocih in drugih svojcih žrtev. Imamo pa dve priči, ki sta živi prišli iz Teharij, eden pa je pripravljen govoriti. V Sevnici imamo iz tistih časov tudiidva krvava potoka: Drožanjskega in Florjanskega. Žrtve naj bi bili zvečine Hrvati, tudi tisti, ki so jih ob koncu vojne zajeli v Zabukovju. Ko so svojci žrtev hodili jx) Zabukovju, so grozili: ,Vra-tičemo se!’ Zato je nič krive domačine včasih lahko celo strah oz. tudi zaradi takih pojavov niso vedno najbolj pripravljeni sodelovati ali preprosto ne želijo, da bi se potikali po njihovi zemlji razni neznanci,” pripoveduje Železnik. Na občini menijo, da bi bilo najbolje, da bi vsem žrtvam povojnih pobojev na območju občine lahko postavili skupen spomenik, da bi lahko svojci žrtev tam obujali spomine na tragično preteklost. Novi predsednik sevniškega izvršnega sveta Jože Kovač je obljubil vso pomoč komisiji pri njenem delu. Delo komisije pa je pohvalil tudi član sevniške vlade Jože Peternel, češ da to nikakor ni in ne sme biti ljubiteljsko delo, ker je pomembno za slovenski narod, saj gre za očiščenje slovenske duše. P. PERC Alfred Železnik Irena Troha, članica sveta KS Kočevska Reka. Zahtevajo kazni, ne le opozorila KS Boštanj zoper razraščanje črnih deponij BOŠTANJ - Krajevna skupnost Boštanj je že nekajkrat prek poslancev v sevniški občinski skupščini postavila zahtevo, naj ustrezne službe ukrepajo glede odlaganja lesa v Dolenjem Bo-štanju ob regionalni cesti Boštanj - Mokronog, med cestno bazo novomeških cestarjev in žago Hohkraut-Škrajner v Dolenjem Boštanju. Po ostri zahtevi so sicer nekaj lesa umaknili, zdaj pa je ob cesti spet večja količina lesa, kot je bila tam kdajkoli. Boštanjska krajevna skupnost je predlagala, da bi lahko les spravili v tamkajšnjo gramoznico, saj bi bilo tam dovolj prostora za odlagališče, bolj varno pa bil urejen tudi dovoz in odvoz lesa. Ravno ogrožanje ljudi, ki se mimo sedanjega “črnega” odlagališča lesa vozijo ali hodijo na delo pretežno v Jutranjko, je bil eden poglavitnih razlogov, da so Boštanjčani protestirali na skupščini. Krajevna skupnost zdaj fionovno zahteva od občinske skupščine, naj ustrezne službe reagirajo in upravljalce deponije tudi kaznujejo, in ne zgolj opozorijo. Hkrati Boštanjčani zahtevajo od teh služb odgovor, kakšne so možne sankcije. Tajnik KS Boštanj Rudi Dolenc poudarja, da glede deponije lesa ob železniškem prehodu v Dolenjem Boštanju pri železniški postaji priporočila Občinarjev niso prav nič zalegla, dokler ni sam prevzel celotne rešitve. Posekali so topole, odstranili les, navozili zemljo za izravnavo terena, s predstavniki Slovenskih železnic in s krajani pa so se dogovorili o ureditvi celotnega prostora. Ker pa je takih čmih odlagališč lesa iz dneva v dan več, je Dolenc zaprosil sevniško županjo Bredo Mijo-vič, naj občinska skupščina ponovno razpravlja o tovrstnih zagatah, s problemom pa je seznanil še Medobčinski inšpektorat Krško in občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. li, da se KS Ribnica oblikuje v svojo samostojno občino. Imamo namreč najboljše možnosti za preživetje, saj “Razprava se bo začela za našo ca obstaja v sedanjem obsegu in ob-krajevno skupnost te dni. Moje mne- liki. Če se hočejo posamezne kra-nje, za katero sem dobil podporo, pa jevne skupnosti izločiti in oblikovati je, naj tudi po novem občina Ribni- nove občine, bomo tudi mi zahteva- ko število prebivalcev ni več med merili za ustanovitev občine. Svet KS je torej dal zeleno luč za preoblikovanje. Zdaj se bomo o tem pogovorili še z vodstvi Morisa in Vadbeno oskrbnega centra. O vzrokih za to odločitev bomo seznanili vse krajane in organizirali tudi sestanke po vaških skupnostih. J. PRIMC Slavko Rus, predsednik sveta KS Ribnica in eden izmed mladih novih poslovnežev. imamo urejeno vso infrastrukturo, imamo največjo gostoto prebivalstva in bi nam ustrezalo financiranje od glave prebivalstva. Lani smo uredili za območje Jurjeviče, ki obsega 6 vasi, mrliške vežice. Tu je postavljen tudi kip akademskega kipaija Staneta Jarma. To nas je veljalo 12do 15 milijonov tolarjev, vendar je bil glavni vir minuli samoprispevek in dodatno še prispevek občinskega proračuna. Vsa KS je lani razpolagala z okoli 20 milijoni tolarjev, urejali pa smo še asfaltiranje na nekaterih območjih, vaške poti itd. Dosegli smo tudi, daje priznano naselje Grič, ki ga prej ni bilo na zemljevidih, čeprav je večje od Lazov in Brega, in si izborili zanj tudi avtobusno postajališče. Za letos načrtujemo urejanje javne razsvetljave v nekaterih naseljih, do končanje asfaltiranja nekaterih odce pov cest, postavitev oglasnih tabel, smo pa tudi pobudniki za ureditev kinodvorane v Ribnici. Vse to pa je še v oblakih, ker ni urejeno financiranje krajevnih skupnosti. Dodam naj še, da je bilo za vse to potrebno veliko dela, žal pa tudi nekaj zamer,” pravi Slavko Rus. J. PRIMC SKUPŠČINA TURISTOV KOSTELSKO - Minuli petek zvečer je bila v Pirčah skupščina Turistično-športnega društva Kostel, ki soji prisostvovali skoraj vsi člani in več gostov, predstavnikov občinske skupščine in podjetij. Na njej so potrdili dosedanje delo društva in ponovno izvolili v upravni odbor dosedanje člane, za predsednika dr. Stanka Nikoliča, in tudi vodje sekcij. Več o delu in načrtih društva v kratkem. PISATELJICA ZORA TAVČAR V SEVNICI SEVNICA - Tukajšnja zveza kul- turnih organizacij vabi v sredo, 16. februarja, ob 18. uri v občinsko knjižnico v Sevnico na predstavitev pisateljice, esejistke in prevajalke Zore Tavčar, rojakinje iz Loke pri Zidanem Mostu, ki seje udomila na Primorskem. Od predlani je predsednica tamkajšnjega društva književnikov. S soprogom, tudi pisateljem, Alojzom Rebulo Tavčarjeva vedno znova rada prihaja v rodne kraje. V sevniški knjižnici bo v kulturnem sporedu sodelovala domača glasbena šola. PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE SEVNICA - V torek, 15. februarja, priredi ZKO Sevnica v sodelovanju z OS Sava Kladnika veselo popoldansko pustno rajanje. Maske se bodo ob 15.45 zbrale na parkirišču pred šolo, ob 16. liri pa bo povorka krenila proti igrišču pri sevniškem kopališču. V povorki bodo sodelovali udi izvirni koranti s Ptuia z orači in tudi izvirni koranti s Ptuja z orači in piceki. Ma rajanju bo otroke zabaval ansambel Magic. Generalni pokro- ........pšč’ •- vitelj je skupščina občine Sevnica, sponzorja pa sta Gostinsko podjetje in Mimsi is Sevnice. AGRARIA POTREBUJE DELAVCE ZA HMELJIŠČA SEVNICA - S tukajšnje enote Republiškega zavoda za zaposlovanja so sporočili, da Agraria Brežice potrebuje več (predvidoma 40) delavcev za poljedelska dela v hmeljiščih. Zainteresirani za ta hmeljiščih pogodbena dela, predvidena od 15. marca do 1. maja, naj se do 16. februarja zglasijo na uradu za delo v Brežicah. KOČEVSKI VAL ŽE DELA -1. februaija je začela oddajati lokalna radijska postaja Kočevski val, in sicer na 107,5 MHz UKW stereo. Med tednom oddaja vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 12. do 16. ure. Uradna otvoritev kočevskega radia bo v kratkem. Ustanovila ga je zasebna firma Univox. SEKSUALNA VZGOJA - V nočeh od petka na soboto in sobote na nedeljo je v Kočevju zelo živahno do zgodnjih jutranjih ur. Mladi si dajo duška, stari pa lepo spijo doma. Ono noč je nekega starčka prebudilo dek- liško hihitanje pod oknom, potem pa je dekle, očitno nezadovoljno z nespretnim fantom, tega vprašalo: “Ja, kaj ne gledaš pornografskega TV programa, da si tako neroden?” POPLJUVANO MESTO - Kočevje bi bilo lepo mesto, če bi bilo malo bolje čiščeno in če kar precej njegovih prebivalcev ne bi pljuvalo vsepovsod, tudi po stopniščih, pri vhodih v stanovanjske stavbe in celo v zdravstveni dom. DANES O LOKALNI SAMOUPRAVI - Danes ob 19. uri bo sestanek predtavnikov vseh strank, na njem pa se bodo pogovaijali oz. izmenjali mnenja o lokalni samoupravi. Očitno bo živahno. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj predlagaš posebno šolo za najvišje občinsko priznanje? - Ker je res nekaj posebnega, saj so iz nje izšli nekateri najsposobnejši obrtniki in zasebni podjetniki. Ribniški zobotrebci) KAKŠNE OGLASNE TABLE? -Ribniška krajevna skupnost bo letos poskrbela tudi za take oglasne table, ki bodo v skladu z zahtevami spomeniškega varstva. OGLASNE OMARICE - V zadnjem obdobju so oglasne omarice po Ribnici nekoliko bolj varne, kot so bile v preteklosti, saj jih ponočnjaki več ne razbijajo. Trenutno je gotovo najlepša omarica Planinskega društva, v kateri so tudi barvne fotografije o izletih tega društva. Tudi omarici AMD in gobarske družine nista slabi. ŠIK BUTIK - V prostorih Ideal centra v Ribnici (bivši dom JLA) jxis-luje tudi “šik butik”, ki prodaja in izposoja oblačila in druge dodatke k oblačilom za neveste in ženine. Ženskih poročnih oblek imajo na zalogi kar precej, moške pa po potrebi tudi naročijo. PREVAŽAJO IN DELAJO - V obrtno zadrugo Prevoz v Ribnici je vključeno okoli 40 zasebnih avtoprevoznikov obrtnikov iz kočevske in ribniške občine in še 15 obrtnikov, ki opravljajo usluge z gradbeno mehanizacijo, kot so izkopi, prevozi gradbenega materiala itd. Prevozniki vam opravijo prevoz doma in v tujino. Sevniški paberki) ALKOHOL - Med Sevničani je še vedno ena glavnih tem paberkovanj, koliko alkohola je imel v krvi mladenič, ki je zadnjič povzročil hudo prometno nezgodo na sevniškem Glavnem trgu, ko je izgubil oblast nad prehitrim bemvejem, treščil v tri stavbe in tri pravilno parkirane avtomobile in med drugim uničil tudi očetov avto. Seveda je velika gmotna škoda hud udarec za slehernega prizadetega, a kaj je to v primerjavi s tem, če bi bodisi zaradi vinjenosti, zavoljo prehitre vožnje ali obojega tekla kri! Kaj razbita pločevina, je važna cela koža! VIBRACIJE - Boštanjčani so po sobotnem gala rock koncertu v boštanjskem TVD Partizan, kjer je med drugim nastopil tudi ansambel Mamojeoac, zvedeli, da premorejo Sevničani celo Akademski klub dobrih vibracij. Po burni noči, ko je jutro obelodanilo s kljukastimi križi in drugim pobarvane avtomobile, objekte, betonske ograje in prometne znake, Boštanjčani v nedeljo niso nič več zavidali sevniškim purgarjem, ljubeznivo kakor včasih ničkaj ljubeznivo poimenujejo sosede iz mesta na levem bregu Save, če premorejo akademski klub s lakirni vibracijami, oni pa le nekaj čisto navadnih kulturnih skupin in društev brez zvenečih vzdevkov. POSILJEVANJE? - Uradnikom na občini le ni zmeraj lepo postlano, kot ljudje mislijo. Vsaj na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora ni tako, saj ima po naravi dela veliko stikov z ljudmi, ker ima med drugim na skrbi tudi delo občinskega stanovanjskega sklada. Zadnjič je upravni odbor sklada odklonil vlogo družine iz Krmelja za dodelitev večjega socialnega stanovanja, ker je ocenil, da 60 m2 stanovanjskega prostora zadostuje za 4-člansko družino, ki ubira svoja pota in “posiljuje upravni organ tako, daje bila že večkrat potrebna intervencija.” ( Krške novice ŽUPANI - Že kar na nekaj razpravah je bilo slišati, da so za obstoj bodočih občin najpomembnejši kadri. Nekateri so omenjeno geslo vzeli zares, zato ne bomo veliko zgrešili, če zapišemo, da so kadri odločilni tudi pri samem oblikovanju občin. Ponekod so se posamezniki že razglasili ali pa se vsaj imajo za take primerne kadre. Imajo vse, kar naj bi bodoči župani imeli, manjkajo jim samo še občine. Zato so zagreto šli v akcije osveščanja prebivalstva. Po sestankih, za šanki, na delovnem mestu: Občina (župan) zdaj ali nikoli. TROEDINI - V splošni mrzlici in hlastanju po novih občinah in njihovem upravljanju so se znašli tudi krajani Rožnega, Presladola in Blance. Kot marsikateri drug kraj na obrobju občinskih meja se tudi tu čutijo pozabljene in hočejo vzeti zadeve v svoje roke. Za zdaj je težava samo v tem, da Blanca sodi k sedanji sevniški, ostala dva kraja pa h krški , občini. Bodočega župana smo dolžni ob tem spomniti, da Kališovec še živi. Ce^bo tam spet zavrelo, ne bo svoje kože na prodaj nič več nosil krški župan, ampak jo bo moral nastaviti kar domačin. 1 STRANICE - Zanimivo je, kako so se po novem letu stranke zagnale v I boj za naklonjenost javnosti in so kar po vrsti sklicevale tiskovne konfe- 1 renče, sprejemale predvolilne pro- , grame in načrtovale druga dela. Odkar so v republiškem parlamentu sprejeli nekaj novotarij v zvezi z lokalnimi volitvami, so se v strankah umirili. Ugotovili so namreč, da so se prenaglili. Kaj bi javnost obveščali o svojem delu, načrtih in programih že zdaj, ko pa bodo volitve šele jeseni! NA TLEH - Medtem ko se na terenu ustvarja nova samouprava, pa je v prostorih družbenega pravobranilca samoupravljanja za Posavje zelo pusto. Ker smo samoupravljanje svečano odpravili, gospod družbeni pravobranilec ni imel več pravega dela. Ko so ugotovili, da ga še naprej krvavo potrebujejo, je bilo že prepozno. V pisarni sta ostala le še tajnica in fikus. Pa še ta se je zavoljo klavrne perspektive odločil crkniti. joti Ul Novo v Brežicah ] SODIŠČE - Nekdo se hoče znebiti sodišča v Brežicah. Gre za dobro pretehtano in že leta načrtovano akcijo. Začelo seje, ko je drobec ometa padel na plešasto glavo nekega obdolženca. Omenjeni se ni prestrašil in je na zaslišanju vztrajal še naprej. Pozneje so se ustrahovanja nadaljevala, še posebno velik pritisk je bil na uslužbence in sodnike, ki so vsak dan delali v strahu, da bo na njih zgrmelo staro zidovje. Svojevrstne dogodivščine opisujejo tujci, ki sojih zaradi prekrškov privedli na sodnijo. Ko so jih posedli na temačne hodnike razpadajoče stavbe sredi socialistične dežele, so mislili, da je po njih. Kdo ve, kaj vse so govorili, ko so se (po naključju) živi in zdravi vrnili domov. Sodišča še ni obnovila niti država in ne občina. Slednja je stavbo menda že ponudila v najem nekomu drugemu, sodišče pa... Kdo pa še danes potrebuje sodišče. Velike ribe ne pridejo predenj, kokošji tatovi pa so itak nepopravljivi. . ČIŠTILKE - Novomeški podjetnik Je prejšnji teden v Brežicah odprl svojo poslovalnico. Na otvoritvi je bila ninožica zadovoljnih obrazov, saj njegovi delavci menda prav uspeši.„ Počistili že precejšen del Posavja. Možakar se ukvarja s čiščenjem do-tnov, proizvodnih in poslovnih Prostorov. Pred kratkim so njegovi ljudje prvič čistili tudi po občinski stavbi. Slišati je, da so tam z delom čistilk in čistilcev zelo zadovoljni, j Očistili so menda vsak vogal, vse za naprej in za nazaj. Z eno samo napako: kljub bogati strojni opremi jim nikakor ne uspe dobiti stroja, ki bi Počistil med ljudmi. ROMI - Zdaj je spet zavrelo med prebivalci KS Cerklje ob Krki, in sicer se pritožujejo zaradi Romov v Gazicah. Njihovo nezadovoljstvo je ; Usmerjeno na občino, ki da ni v zadnjem času čisto nič naredila, da bi razrešila problematiko njihovih romskih sosedov. Zadnjič smo prebrali k strokovno razlago tega pojava, f Gaziška romska skupnost je prema-J lo aktivna na področju športa. IZ BR€ŽI$K£ PORODNI$NJC£ V času od 21. januarja do 3. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Stanislava Tomše iz Krške vasi -Roka, Alojzija Levičar iz Krškega -Primoža, Marta Jurečič iz Vel. Mraševega - Tevža, Mateja Lopatič iz Gol. Pirošice - Vesno, Metka Dolinar z Arnovih sel - Leo, Mojca Knezič iz Vrhov - Jerneja, Ivanka Potokar-Klavžar iz Krškega - Ano, Vida Kociper z Oštrca - Urško, Mihaela Moškon iz Silovca - Janjo, Renata Bajs iz Nove vasi - Nastjo in Matjana Uorjak z Mrzle Planine - deklico. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN LOCKA GODBA O SVOJEM DELU DOBOVA - Jutri ob 19. uri se bodo člani Gasilske godbe na pihala Loče zbrali na letni konferenci v dvorani Doma upokojencev v Dobovi. Pregledali bodo minulo delo, sprejeli v svoje vrste nove godbenike in se dogovorili, kako bodo delali naprej in kje bodo dobili denar za svoje delo. TELOVADNICO ŽELIJO TUDI V KAPELAH KAPELE - Delegat KS Kapele Darko Ferlan je dal pobudo o dopolnitvi programa investiranja v šolstvo I na območju občine Brežice do leta 2005. Predlagal je, da bi pri tovrstnih naložbah načrtovali še izgradnjo telovadnice in zunanjega športnega igrišča (rokometnega) pri podružnični šoli Kapele. Pristojni občinski sekretariat je že dal pozi-1 tivno mnenje k predlogu, o dopolnilu pa bo v končni fazi odločala skupščina. INO VRAČA STAVBO . SROMLJE - Jeseni 1993 je podjetje INO Krška vas sklenilo, da vrne krajevni skupnosti Sromlje stavbo bivšega krajevnega urada. Predsednik sveta KS Anton Butkovič je zato občini predlagal, da se ta nepremičnina vpiše v zemljiško knjigo kot lastništvo njihove krajevne skupnosti. BODO JOVSI NARAVNI SPOMENIK? KAPELE - Na podlagi strokovnega predloga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v brežiški občini pripravljajo odlok, s katerim naj bi razglasili območje Jov-sov pri Kapelah za naravni spomenik. Jovsi so okrog 3 km dolga in do dva km široka ----irna ravnica med Sotlo in Kapelskimi goricami. Območje je znano po bogastvu rastlinskih vrst, med njimi tudi nekaterih redkih, in tudi po velikem številu različnih ptic. Z občinskim odlokom naj bi ohranili Jovse neokrnjene in s tem zagotovili življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Prešernove plakete KRŠKO - V Krškem so osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v soboto, sicer pa je bilo živo tudi v ponedeljek zvečer, ko so na Senovem praznovali svoj krajevni praznik in na Zdolah organizirali zanimiv kulturni večer. V krškem kulturnem domu je zajetna množica obiskovalcev prisluhnila programu domače glasbene šole in kratkemu recitalu Prešernovih pesmi. Prisotnim je spregovoril župan Danilo Siter, podelili so Prešernove plakete, si ogledali razstavo posavskih likovnikov v avli doma in nato prisluhnili še koncertu mešanega pevskega zbora iz Kranja. Krška občina je tudi letos podelila bronaste in srebrne plakete za zasluge na področju kulturne dejavnosti. Bronaste so prejeli: Helena Bizjak iz krškega Društva za plesno dejavnost, Jože Zorenč in Jože Gabrič iz Pihalnega orkestra Videm ter Andrejka Slabšak, Klemen Vodeb in Bojan Kaplan iz mešanega pevskega zbora “yiktor Parma” Krško. V ponedeljek zvečer so na senovški prireditvi enaka priznanja podelili še Robertu Ceglarju in Marku Breznikarju iz DKD Senovo, medtem ko bodo Petra Kavčič, Stanko Resnik in Franci Bromše, vsi trije člani brestaniškega društva, priznanja prejeli jutri zvečer ob prireditvi v tamkajšnjem gradu. Srebrni Prešernovi plaketi so letos podelili oktetu “Svoboda” s Senovega za 40 let neprekinjenega dela in Dušanu Vodlanu za njegove zasluge za razvoj plesne dejavnosti v občini. \ 'Mh* m Prestrašeni trpijo in molčijo Posavje okuša prve sadove kapitalizma - Velike obremenitve delavk v tekstilni industriji -Visoke norme, 12-urno delo, psihični pritiski, strah pred izgubo zaposlitve KRŠKO - V razgovoru vodstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s poldrugo desetino posavskih aktivistov seje potrdilo mnenje, da sindikalisti načelno niso proti socialnemu sporazumu, vendar pa je treba prej zaščititi vitalne interese delavcev, dosledno spoštovati sistem kolektivnih pogodb ter s sprejemom nekaterih nujno potrebnih zakonov doseči večjo pravno in socialno varnost delavcev. Nujno potrebni so predvsem zakoni o kolektivnih pogodbah, o delavskih in socialnih sodiščih ter o delovnih razmeijih. Ker ta področja niso zakonsko urejena, prihaja do vse večjih kršitev nekaterih standardnih delavskih pravic. Delavci so v strahu pred izgubo delovnega mesta prisiljeni sprejemati vsakršne pogoje dela in požreti tudi hude krivice in poniževanja. Posavje je morda kar dober primer za to, kako se godi delavcem v takih razmerah. “To, kar smo v Posavju videli, je alarmantno,” je dejal Semolič. Pri tem je mislil na nenormalne psihične in fizične obremenitve delavcev ter opozoril, da tako ravnanje ni rešitev za naše gospodarstvo, saj bo prej ko slej motivacija za delo pod tako obremnitvijo padla. V Posavju čaka na delo kar 22 odst. vsega za delo sposobnega prebivalstva, kar v veliki meri prispeva k zaposlovanju za določen čas in k sklepanju pogodb, ki so napisane v škodo delavcev. Kot poudarja Jože Čemoša iz Območnega organizacije v Krškem, je kritično stanje značilno predvsem za tekstilno industrijo v regijklnplet, Labod, Lisca, Jutranjka. “V Labodu na primer prevzamejo tako velike količine dela, da jih ni mogoče opraviti v normalnem delovnem času, zato prisiljujejo delavke v 12-urno delo. V Jutranjki priznavajo delavkam le četrt ure za kosilo. Zaradi velike obremenitve ni učinka, in ker tega ni, spet podaljšujejo delovni čas. Poleg tega RAZSTAVLJAJO POSAVSKI LIKOVNIKI BRESTANICA - Zveza kulturnih organizacij Krško in DKD “Svoboda" Brestanica vabita ob slovenskem kulturnem prazniku na otvoritev in ogled Posavske likovne razstave. Svoja dela bo razstavilo kar 36 posavskih likovnikov, različnih po kakovosti in stilih. Tako si bodo obiskovalci lahko ogledali dela akademskih slikarjev in tudi popolnih amaterjev, ki se oprijemajo različnih stilov, od tipične naive do težko razumljive abstrakcije. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri v prostorih brestaniškega gradu, kjer bo tudi krajši kulturni program, za katerega bodo poskrbeli člani DKD “Svoboda” Brestanica. pa še nadur ne plačujejo,” pravi Čemoša. Posavski sindikalisti opozarjajo tudi na plačevanje stimulacij za redno prisotnost na delu. Z njimi se sicer strinjajo, vendar ne na način, kakršnega so uvedli v Jutranjki, zgledu pa želijo slediti tudi v krškem Labodu. Hkrati z uvajanjem dodatka • Ob vsem tem velja še povedati, da se odsotnost z dela zaradi bolezni tudi v Posavju povečuje. Humanizacijo dela smo v Sloveniji pokopali kot ostanek socializma, saj podjetja stremijo samo še k maksimalni obremenitvi delavca, ne da bi pri tem vsiy malo upoštevala njegove psihofizične sposobnosti. Zdravniki medicine dela že opozarjajo na kronično industrijsko utrujenost delavcev, ki ne dosegajo pogojev za starostno upokojitev, ker se že prej iztrošijo. Žal zakonodaje, ki bi to urejala ni, marsikdaj pa je sploh grešno o tem govoriti. so namreč znižali osnovo za plačo. Tako dodatek v višini 7.000 tolarjev v resnici pomeni kazen za delavke, ki gredo na bolniški dopust. B. DUŠIČ-GORNIK A . * SLOVESNO OB PRAZNIKU - Na osrednji prireditvi v Kulturnem domu Krško je spregovoril tudi župan Danilo Siter. (Foto: B. D.-G.) Pitna voda kmalu v vsaki hiši V Brežicah uspešno gradijo enotno vodovodno omrežje - Že v dveh ali treh letih konec absurdnih razmer, ko trpijo pomanjkanje pitne vode, čeprav živijo na njej , BREŽICE - Ko je pred nekaj leti inž. Vojko Bibič razlagal svoje ideje o I vodovodnem sistemu v Brežicah, ki bi omogočal slehernemu občanu preskrbo z neoporečno pitno vodo, seje zdelo, da spet poslušamo načrte, ki bodo ostali v predalih. Vendar vse kaže, da se bodo že v naslednjih dveh ali treh letih uporabniki v celi občini lahko priključili na štiri osnovne vodovodne sisteme. Obstrga celo možnost, da bodo nekoč te štiri sisteme povezali med sabo. . Osrednji in največji brežiški vodovodni sistem se napaja iz vodnjaka v Glogovem Brodu in po potrebi tudi iz starega vodnjaka v Brežini. V Glogovem Brodu imajo Brežičani na razpolago za črpanje vsako sekundo I več kot 200 litrov kakovostne pitne vode iz globin, kije zaščitena z debelo plastjo ilovice. Zdaj črpajo le 601/ sek, zato vodo ponujajo tudi | Krčanom. Kljub takemu bogastvu pitne vode so lansko in še poletje pred njim mnogi občani morali čakati na cisterne z vodo. In vzrok za to? V občini je še vedno veliko lokalnih vodovodnih omrežij, ki sojih krajani zgradili sami in pri tem uporabili lokalne vire pitne vode, ki ob suši presahnejo in so večinoma oporečni. Kot je povedala direktorica javnega podjetja KOP Vladka Kežman, od jeseni že upravljajo novozgrajeni sistem na Sromljah, kjer so po predhodnem iskanju kakovostne vode zgradili črpališče in nato še omrežje. Krajani so prispevali velik delež k izgraditvi, toda zdaj težav s pitno vodo ne bodo več imeli. Ravno tako se bodo na novo omrežje lahko priključili še nekateri okoliški zaselki ter Pečice in Križe. Na drugem koncu Orlice je v izgradnji vodovodni sistem Bizeljsko. Jeseni so odprli 5,5 km dolgo omrežje Bizeljsko - Bukovje ter potrebne objekte, zdaj pa začenjajo z izkopi od Bukovja proti Orešju (tudi 5 km omrežja). V bodoče bodo možnost za priključitev na centralni brežiški vodovodni sistem dobile tudi Artiče in Arnovo selo, saj načrtujejo povezavo I Glogov Brod - Artiče. Lansko leto so začeli intenzivno reševati tudi oskrbo s pitno vodo na kranjski strani občine, kjer so lokalni izviri na kraškem terenu in je vsa voda oporečna. Če bo tudi letos s financiranjem tako kot lani, lahko krajani Velike Doline, Jesenic na Dolenjskem, Obrežja, gospodarskega območja v Slovenski vasi in morda tudi Koritnega pričakujejo prve ku-bike pitne vode, Lani so končali 1. fazo izgradnje in vanjo vložili 60 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna, Sklada za demografsko ogrožena območja ter treh zainteresiranih ministrstev: za obrambo (objekti v Slovenski vasi), za NIČ VEČ TAKO - Javno podjetje KOP bo kmalu upravljalo z večino vodovodnih sistemov v občini, ki bodo v dveh ali treh letih že tudi posodobljeni in oskrbljeni z najboljšo pitno vodo. V kratkem pričakujejo tudi posodobitev upravljanja z opremo za procesno vodenje sistemov. finance (carina) in za notranje zadeve (policija). Zgradili so dva črpalna jaška pod Mokricami, ki dajeta 5 oz. 15 litrov vode na sekundo, glavni vodohran s prostornino 450 kubikov pri Mokricah in manjšega nad Veliko Dolino, tlačni jekleni vod od črpališča do Mokric ter več odsekov cevovodov, s katerimi želijo čimprej na sistem priključiti najbolj kritična naselja. V tem letu naj bi v izgradnjo mreže za ta sistem vložili še 25 milijonov tolarjev. Računajo, da se bodo v tej fazi v financiranje vključila tudi posamezna gospodinjstva, podjetja, obrtniki in grad Mokrice. Po sklepu občinskega izvršnega sveta vsako gospodinjstvo, ki že ima vodo in se zdaj priključuje na nov sistem, prispeva 1000 nemških mark, medtem ko novi uporabniki ali pa tisti, ki bi se priključili pozneje, plačajo 500 mark več. Pri gradnji preverjajo tudi sekundarno vodovodno omrežje in ga ohranijo, če se izkaže za dobro. “Tudi KS Čatež je sama pokazala interes, da se vključi v naš sistem. Z nižje ležečimi naselji ne bo težav, drugače pa je z višjimi naselji, ki bodo morala še počakati na izgradnjo dveh vodnjakov pri Prilipah in vodohrana nad Prilipami,” pravi Kežmanova in hkrati razkriva tudi načrte o povezavi s centralnim vodohranom na Čatežu, ki bi se tako polnil iz dveh vodnjakov. “V pripravi je tudi povezava čateškega vodohrana s Cerkljami, saj tamkajšnji učni center dovaža pitno vodo s cisternami. V kratkem načrtujemo sestanek z ministrstvom za obrambo, krajevno skupnostjo in občino, da bi razrešili financiranje. Če bo uspešen, bodo že letos s centralnim vodovodnim sistemom povezana tudi naselja v KS Cerklje in Velike Malence. V tem koncu oviro predstavlja tudi glavni vod v Krški vasi, ki ga je treba zamenjati zaradi dotrajanosti.” B. DUŠIČ-GORNIK Franc Kene je prejel Gallusovo listino Pet priznanj ZKO Brežice za delo v kulturi BREŽICE - Ob kulturnem prazniku so v Brežicah podelili več občinskih priznanj za delo na področju amaterske kulture in priznanje republiškega značaja -Gallusovo listino. Listino je minuli četrtek na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku Francu Kenetu iz Globokega podelil skladatelj in zborovodja Janez Močnik, član odbora za odrasle pevske zbore pri ZKOS. Učitelj Franc Kene je v šoli Globoko ves čas vodil otroški in mladinski pevski zbor ter skrbel za temeljito glasbeno vzgojo. Pred več kot 20 leti je bil med ustanovitelji Lovskega pevskega zbora Globoko, leta 1980 postal njegov zborovodja in bil tudi med pobudniki srečanj lovskih pevskih zborov Slovenije. Vodil jev tudi več drugih pevskih zborov. Že od leta 1972 sodeluje v pevskem zboru učiteljev Slovenije in vrsto let zavzeto deluje v delovnih telesih občinske ZKO Brežice in Posavskega pevskega združenja. Letos so podelili tudi pet občinskih priznanj ZKO za uspešno delo na področju amaterske kulture. Vlado Deržičga je prejel za dolgoletno vztrajno delo pri Godbi na pihala Loče, Ivan Volčanjšek, pobudnik osnovanja moškega pevskega zbora na Sromljah, pa za aktivno delo v tem zboru in v predsedstvu ZKO Brežice. Priznanje je prejel tudi Jože Vrstovšek, ki se z ljubiteljsko kulturo v domačem kraju ukvarja že 30 let ter ima kot član Lovskega pevskega zbora in pomemben steber kulturnega društva v Globokem velike zasluge za uspešno pripravljeno srečanje LPZ Slovenije. Vinko Žerjav je dobil priznanje kot vesten, skromen in priljubljen zborovodja treh pevskih zborov in enega okteta, pri katerem poje tudi sam. Občinska ZKO se je letos s priznanjem zahvalila tudi Marjanu Gregoriču, dosedanjemu ravnatelju Posavskega muzeja, kije z odprtimi vrati muzeja omogočil mnoge kulturne projekte in kakovostno predstavitev ljubiteljske kulture v Brežicah. GALLUSOVA LISTINA - Franc Kene, dolgoletni zborovodja in organizator kulturnega življenja, je prejel odličje ZKO Slovenije in Slovenske pevske zveze. (Foto: B. D.-G.) m t>6 (2321), 10. februarja 1994 TUDI V POSA VJU - Novomeško podjetje Intelservis se ukvarja s čiščenjem domov, poslovnih in proizvodnih prostorov, z dobavo čistil ter pripomočkov in strojev za čiščenje. Ze od začetka tesno sodeluje s firmo HenkelEcolab in je z okrog 140 zaposlenimi največje tovrstno zasebno podjetje pri nas. Že nekaj časa uspešno sodeluje tudi s posavskimi podjetji in ustanovami ter napoveduje da bo še v letošnjem letu zaposlilo kakih 40 novih delavcev. Kot je povedal direktor podjetja Janez Smrkelj (na sliki skupaj z ženo ob otvoritvi poslovalnice v Brežicah), ne odpirajo trgovine ali klasične pisarne, ampak prostor, v katerem so razstavljeni stroji in čistilna sredstva. Tja bodo prihajale bodoče stranke, da bi jih natančno seznanili s svojim delom in jim v sosednjem prostoru tudi praktično pokazali, kako čistijo. (Foto: B. D.-G.) m 7 DOLENJSKI LI K ku\Vvvv'^ KULTURNI PRAZNIK V DOMU STAREJŠIH NOVO MESTO - Tudi letos bomo delavci in oskrbovanci Doma starejših občanov Novo mesto počastili slovenski kulturni praznik. Da bi se izognili vsakoletni enoličnosti, so se povezali z osnovno šolo Šmihel in s Knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta. 16. februarja bodo učenci osnovne šole Šmihel skupaj s pevskim zborom Doma starejših občanov izvedli kratek kulturni program ob otvoritvi razstave izbranega knjižničnega gradiva z naslovom Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase ... (France Prešeren), ki jo pripravlja Knjižnica Mirana Jarca, Razstava bo odprta od 16. do 21. februarja od 9. do 18. ure. V tem času si jo bodo ogledali učenci šestih, sedmih in osmih razredov osnovne šole Šmihel in naši oskrbovanci. Ponedeljek pa bo namenjen individualnim ogledom in otrokom iz begunskega centra. Zagotovoljeno bo vodenje po razstavi. Vljudno vabljeni! Delavci in oskrbovanci Doma starejšh občanov se ob tej priložnosti želimo zahvaliti Jožetu Bevcu kot pobudniku projekta, Tonetu Pogačniku iz Knjižnice Mirana Jarca ter Tini Husa in Lili Vavžik iz osnovne šole Šmihel. Podelili v Zupančičeva priznanja Prejele sojih dr. M. Makarovič, A. Vrlinič, M. Ivanovič in M. Dražumerič ČRNOMELJ - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v črnomaljskem kulturnem domu slovesnost, na kateri so podelili tudi letošnja Župančičeva priznanja za delo na kulturnem področju. Najvišje priznanje, Župančičevo plaketo, je prejela etnologinja iz Ljubljane dr. Marija Makarovič, in sicer za večletno in uspešno delo pri raziskavah ljudskih noš v Beli krajini. Podelili so tudi tri Župančičeve diplome. To priznanje je prejela Alenka Vrlinič, učiteljica likovne vzgoje na osnovni šoli Milke Šobar-Nataše v Črnomlju, ki svoje bogato znanje in sposobnosti nesebično razdaja otrokom, doslej pa je sodelovala tudi na mnogih likovnih prireditvah in akcijah v Beli krajini in na Dolenjskem. Za vse, kar je dobrega storila pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine v Beli krajini, predvsem pa pri zaščiti in promociji krajinskega parka Lahinja, si je Župančičevo diplomo prislužila dipl. biologinja Mira Ivanovič, samostojna konservatorka na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. Prav tako je za pomembno delo pri varovanju naravne in kulturne, zlasti pa sakralne dediščine v Beli krajini, prejela Župančičevo diplomo tudi dipl. umetnostna zgodovinarka in dipl. etnologinja Marinka Dražumerič, samostojna konservatorka na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. M.B.-J. Spoj pesniške in likovne govorice Novo mesto je dobilo nov razstavni prostor v jedilnici novomeške bolnišnice - Na otvoritveni prireditvi slikar Jože Kumer in pesnik Ivan Frbežar NOVO MESTO - V dolenjski metropoli in bližnji okolici se predstavitvi kulturnega ustvarjanja odpirajo novi in novi prostori, v katerih ljudje lahko pridejo v stik z dosežki domačih ustvarjalcev in umetnikov od drugod. Poleg galerij in že uveljavljenih razstavišč v nekaterih večjih ustanovah in podjetjih, kot sta denimo Galerija Krka in razstavišče v SDK, prirejajo občasne likovne razstave in kulturne večere še v gostinskih lokalih, vojašnici in od minulega petka naprej tudi v restavraciji. V petek, 4. februarja, so namreč v jedilnici novomeške splošne bolnišnice odprli prvo likovno razstavo v teh prostorih ter pripravili predstavitev pesniške zbirke. Prireditev je bila posvečena, kot je dejal uvodni govornik dr. Tone Starc, slovenskemu kulturnemu prazniku in 100-let-nici delovanja bolnišnice v Novem mestu. Na razstavi, ki jo je pripravila arh. Marta Račečič (njej je zaupana skrb tudi za bodoče razstave), se predstavlja dolenjski akademski slikar Jože Kumer z desetimi slikami večjega formata in s 24 ilustracijami, ki so nastale posebej za pesniško zbirko Oro- GOSTUJE FRU-FRU Z RDEČO KAPICO NOVO MESTO - V četrtek, 17. februarja, bo bo 16.30 v Domu kulture gostovala lutkovna skupina Frufru iz Ljubljane s priredbo znane Grimmove pravljice Rdeča kapica. Igrica je namenjena malčkom od tretjega leta naprej. silo orosilo grosupeljskega svobodnega umetnika Ivana Frbežarja. Kumer se tudi tokrat izkazuje kot ustvarjalec, ki ga privlači iskanje skrajnih možnosti barvnih občutljivosti in sproščanje ustvarjalne energije v notranjem prostoru slike z dinamiko barvne poteze. Krepke poteze s čopičem predstavljajo na nekaterih slikah zgolj same sebe, v celotni kompoziciji pa se usmerjajo v določeno misel, ki nastaja, kot je dejal avtor, v procesu samega ustvarjanja. Posebnost razstave so risbe s svinčnikom, ki so nastale kot ilustracije za Frbe-žarjevo pesniško zbirko, ki je pred kratkim izšla pri koprski založbi Lipa. V dogovoru med obema ustvarjalcema, ki sta si znanca še iz študentskih let, je nastal zanimiv spoj likovne in pesniške govorice. Vsaka pesem v zbirki, ki je v celoti lirično ubrana, odlikujeta pa jo izbrano, zgoščeno besedje in velika melodičnost jezika, ima svojo ilustracijo. Kot je povedal pesnik, sicer avtor že treh pesniških zbirk, ene knjige proze in ene knjige za otroke, so pesmi iz te zbirke spodbudile k ustvarjanju še enega umetnika. Naš znani skladatelj resne glasbe Pavel Šivic je tri Frbežarjeve pesmi izbral za besedilo tretjega stavka svoje najnovejše simfonije za orkester in mešani zbor. M. MARKELJ PREČENČANI ZAIGRAJO V SOBOTO PREČNA - Gledališčniki amaterskega gledališča iz tega kraja vsako leto v zimski sezoni pripravijo po eno gledališko delo. Letos so se pod vodstvom režiserja Franca Pluta lotili komedije Michela Acharda “Hočete igrati z mano” in se bodo v soboto 12. februarja, predstavili na domačem odru. Naslednjo soboto, ob 19.30 pa bodo igro xlri prvič ponovili na odru Doma kulture v Novem mestu. Obljubljajo, da bodo tudi letos gostovali povsod tam, kjer so jih že leta nazaj prijazno sprejemali. ZNANCA IN SOUSTVARJALCA - Nedoseženi ideal nekaterih umetnikov, da bi ustvarili popolno umetnino, ki bi združevala literaturo, slikarstvo in glasbo, ostaja ideal, ki pa se mu lahko približa tvorno sodelovanje več umetnikov, kot je primer pri pesniški zbirki Orosilo orosilo. Napisal jo je Ivan Frbežar, ilustriral Jože Kumer, nekaj pesmi pa uglasbil Pavel Šivic. Na sliki: slikar in pesnik na predstavitvi, JUTRI GLASBENI VEČER VTREBNJEM TREBNJE - ZKO Trebnje vabi na I Q glasbeni večer s saksofonistom i Tomažem Zlobkom, ki bo jutri, 11. ® februarja, ob 18. uri v kulturnem p domu. Sodelovala bosta tudi klavia- __ turist Blaž Jurjevčič in Zvonka Falk- ■■ LITERARNO-GLASBENI VEČER NOVO MESTO - V avli OŠ Bršljin so v petek, 4. februarja, ob 18. uri pripravili prijeten glasbeno-literarni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Vidka in Jože Kuselj iz Krškega sta prebirala pesmi novomeške poetinje Marjance Kočevar, Stanka Macur iz Brestanice pa je večer popestrila z doživetim petjem. DR. MATJAŽ KMECL GOST V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK - Danes, 10. februarja, bo ob 9.30 v avli osnovne šole kulturna prireditev, na kateri bo kot gost nastopil literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Učenci 7. in 8. razredov se bodo pomerili v poznavanju pisateljskega dela Prežihovega Vo-ranca in Koroške, nastopili bodo pevci, glasbeniki in igralci, za to priložnost pa so pripravili tudi razstavo dokumentov, knjig in risb. ZA PRAZNIK IN ZA PESNIKA PERHAJA - V osnovni šoli Brusnice so učenci v sodelovanju z učitelji pred dnevi pripravili v počastitev slovenskega kulturnega praznika zanimivo prireditev. Bila je posvečena 8. februarju ter zbirki otroških pesmi “Igre s soncem” in njenemu avtorju Ivanu Perhaju, elavcu in neki' kulturnemu delavcu in nekdanjemu dolgoletnemu ravnatelju brusniške os- j novne šole. Prisrčna prireditev je šla na trenutke še posebej do srca. Za to so 10116 1 1 1 •• nuvruz suic. rnzrLnu pnrcuuev je siu nu irenuiKC sc puseuej uo srcu. iu so Zaljubljen v slovensko knyino šSSkSSSSSSSšS PEVCA PESEM SLADKA - Recital Prešernovih pesmi pod tem naslovom je pretekli petek zvečer po zanosnem govoru sevniške županje Brede Mijovič ob slovenskem kulturnem prazniku in nastopu Mešanega pevskega zbora Lisce pod vostvom Staneta Pečka v kulturni dvorani GD Sevnica doživeto izvedla igralka Jerca Mrzel (na posnetku). Tudi lepo ozaljšan oder s skup-turami Petra Veneta, slikami Jerice Šantej ter cvetličnimi aranžmaji cvetličarne Valentina je precej prispeval k prijetnemu podoživljanju umetniškega večera. (Foto: P. P.) V galeriji Posavskega muzeja še do 6. marca razstavlja akademski slikar Janez Kovačič - Otvoritev popestrila igralka Jerca Mrzel - Podelili priznanja ZKO Brežice BREŽICE - Pred tednom dni so v Posavskem muzeju Brežice odprli razstavo akademskega slikarja Janeza Kovačiča, rojenega v Rakitni. Umetnika je na večer otvoritve predstavil Pavle Gregorc, ki ga zadnje čase poznamo tudi s televizijskega programa. Otvoritev je obogatila s svojim pevskim programom gledališka igralka Jerca Mrzel, ki seje v malem avditoriju muzeja predstavila z recitalom Prešernovih pesmi ob glasbeni spremljavi. najkvalitetnejših slikarjev realistične smeri. Slikarjeva olja in akvareli so pognali iz bogate tradicije slovenskega realističnega slikarstva, zlasti krajinarstva. “Slikar je naravnost zaljubljen v lepoto slovenske krajine, v branjem svojih pesmi. Proslave so se poleg brusniških učiteljev in šolarjev udeležili med drugimi Jože Škufca, predstojnik novomeške enote zavoda za šolstvo, pisatelj Jože Dular, avtor spremne besede k “Igram s soncem" Jože Zupan, Ivan Zoran, ki je v knjižico napisal besedo o pesniku Perhaju, ilustrator Niko Golob, ravnatelji iz večine šol v novomeški občini in krajani. Na fotografiji: med programom. Ivan Perhaj sedi v prvi vrsti, šesti z leve. (Foto: L. M.) Janez Kovačič se ukvarja s slikarstvom, uporabno grafiko in vitražem, ob tem pa je zaposlen kot profesor grafičnega oblikovanja na srednji šoli v Ljubljani. Po diplomi je dalj časa živel v ZR Nemčiji, nato pa vpisal študij 3. stopnje na ljubljanski likovni akademiji, kjer je diplomiral leta 1975. Ponaša se z 89 samostojnimi in s čez 150 skupinskimi razstavami doma in v tujini ter s sodelovanjem na številnih kolonijah. Kot pravi umetnik sam, zadnja leta veliko dela in razstavlja v Kanadi in ZDA. Franc Zalar v brošuri, ki je izšla ob razstavi v začetku tega leta ob razstavi v Radečah in zdaj v Brežicah, ocenjuje, da velja Kovačič za enega naših • S to prireditvijo je občina Brežice počastila slovenski kulturni praznik, zato je slavnostni govornik državni svetnik Danijel Božič spregovoril predvsem o pomenu in položaju kulture v slovenski državi. Predstavniki Zveze kulturnih organizacij so ob tej priložnosti podelili tudi občinska priznanja te organizacije in listino ZKO Slovenjje. Več o nagrajencih na 7. strani. OLJA IN AKVARELI - Slikar Janez Kovačič poleg motivov s kmečkega podeželja upodablja tudi gorske motive, klasična tihožitja ter realistične in globoko psihološko niansirane portrete. Sicer pa je za vse, kijih mika podrobneje spoznati umetnikovo delo, najbolje, Če si ogledajo razstavo. • Pokojni Josip je bil popotnik na kvadrat. Lojze ga je prekosil, še preden mu potekel je mandat. (Jurič) • Zgodovina zahodne filozofije ni nič drugega kot vrsta pripomb k Pla-■ *’ *- miteheai tonovi filozofiji. (Whitehead) prvinsko domačijsko stavbno kulturo, ki je, na žalost vedno bolj ogrožena. Tako se v Kovačičevih akvarelih pogosto srečujemo s številnimi motivi s kmečkega podeželja, s starimi, napol podrtimi bajtami, mlini in osebnostjo naše kmečke arhitekture - kozolci,” pravi Zalar. B. D. -G. 15 LET VITISA - S sobotnim slavnostnim koncertom v Ganglovem razstavišču je proslavil 15 let uspešnega dela metliški oktet Vitis. Branko Herak ga jepred poldrugim desetletjem sicer ustanovil kot sekstet, pozneje pa je prerasel v oktet, ki se je dobro ukoreninil v Beli krajini. Doživel je tudi nekaj kadrovskih sprememb, tako pri pevcih kot v vodstvu. Tako je leta 1981, ko je Herak zapustil Metliko, za 12 let vzel vajeti v roke Marjan Končar, sedaj pa je umetniška vodja Mateja Jakša. Zadnji dve leti je oktet večkrat nastopil tudi z dekliškim pevskim zborom folklorne skupine "Ivan Navratil". Sicer pa j se pevci dobro zavedajo, da 15 let petja ni le njihova zasluga, temveč tudi šte- j vatlih, ki so jim pomagali preživeti, tako podjetij kot zvestih poslušalcev. Na fotografiji. it is na jubilejnem koncertu (z leve proti desni). Janko Bračikaf Bogomir Jakša, Jože Kočevar, Bojan Flajnik, Martin Simonič, Martin Čmugelj, Janez Matkovič in Janez Majzelj. (Foto: M.B.-J.) pa šti di od 26 že Postajamo angleško jezikovno podeželje? Čemu čakajo pri novomeškem Hrastu, Nitki, Gospodični in Rački? - Že zdavnaj bi lahko bili “imenitnejši” napisnimi tablami Oak tree, Thread, Young lady in Duckling... Ne pozabite: ne Rusi, Angleži prihajajo! Vsakih nekaj mesecev dobim v poštnem nabiralniku brezplačen propagandni glasnik “Novomeški kam” m oglasni časopis CLIP. Nanju in še na druge podatke, ki so v telefonskem imeniku, sem se spomnil, ko je deset slovenskih razumnikov, urednikov in drugih javnih delavcev tudi v Dol. listu objavilo odprto pismo “Slovenščina odrinjena na rol), angleščina vdira v nas... Na pobudo Mohorjeve družbe in Slovenske matice se podpisniki z ostrimi zahtevami obračajo na Državni zbor slovenske republike, naj vendar že napravi konec dosedanji neprizadetosti in nedejavnosti države glede najširše zaščite rabe slovenščine. V Novem mestu in po Dolenjskem si ne smemo prav nič domišljati, da smo glede vdiranja angleščine v poslovni svet, v reklamo, tisk in ulično rabo nedolžni! Tudi pri nas je slovenščina marsikje že porinjena na rob javne rabe ali pa je čelo tam sploh več ni. Le preberite tale “domača imena”: slovenščini njeno veljavo utrjevati, ne pa zmanjševati, ne zadošča več. Eminent, Biro, Intermarc, City shop, Beaty free, FRAL, Dual Ex-pres, Bubbi, ELFIS, Intel, ERRO, Controlling, ELIT, Roni, FENIX, Logi-Com, Interier Design, PA-COM, Fortuna, Novoiine, Terra, Bir-ing, Servis Shop, FRIK, Benefit - a nikar ne mislite, da sem naštel s tem že vse take in podobne spake! Zaman smo pričakovali od Zakona o gospodarskih družbah uresničitev obeta, da bodo imena podjetij v republiki obvezno slovenska. Podpisniki odprtega pisma poudaijajo, da je državni zbor lani junija sprejel bistveno poslabšano različico tega zakona. Po njej lahko vsa dotlej uporabljana tuja imena ostanejo nespremenjena. Tako je zasmehovanje slovenščine v tujih jezikih zdaj celo uradno dovoljeno. Samo dobronamerno prepričevanje, da moramo Učiteljice bijejo plat zvona Drobna uokvirjena novica “Smo suvereni, če se prodajamo?”, ki jo je Nevenka Kulovec iz Novega mesta 24. decembra 1992 objavila v Dolenjskem listu, me je pretresla. Upravičeno sojo razburiti veliki plakati, ki so takrat preplavili naše kraje in s katerimi nam je napadalni West v angleščini voščil novo leto. Užaljena in prizadeta učiteljica slovenskega jezika je zapisala: “Ali je angleščina postala uradni jezik? Je moderno samo to, kar je angleško?... Kako naj vzgajam učence v ljubezni do maternega jezika? Ali res moram klicati na pomoč razsve- tljence, Pohlina, Vodnika, ki so bod- rili svoje rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika, ali moram res ob ve- likanih naše besede Prešernu, Cankarju poudarjati, da so dvignili slovenščino med svetovne jezike? - Vse to zaradi prevzete sedanje oblasti, ki je gluha za čistost slovenskega jezika!” Med podobnimi svarili je bilo 11. marca lani po kulturnem prazniku Slovenije objavljeno v našem tedniku tudi razmišljanje pedagoginje Elizabete Vardijan iz bršljinske osnovne šole. Da je “jezik ogledalo duše” je zapisala in med drugim še povedala: ...Ob onesnaženi zemlji, zraku, vodi smo nemočni in le malo lahko sami kaj naredimo, da bi uničeno popravili, toda o jeziku in o lastnem izražanju odločamo mi sami in nihče drug... Jezik je in bo ostal zvok preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, zato naj zveni blago in prijetno.” Dragocenim besedam učiteljice je sledila vrsta pisem sedmošolcev iz Bršljina: vsi so ponosni na materni jezik. Moder nasvet pisatelja Jožeta Dularja Decembra 1993 je izšel mariborski zbornik Dom in svet, kije objavil tudi lanski junijski pogovor s pisateljem in pesnikom Jožetom Dularjem iz Metlike. Ugledni javni in kulturni delavec se ob odgovoru na eno izmed vprašanj uredništva ni mogel izogniti graji na račun otopelosti in malomarnega odnosa do rabe lastnega jezika: im da ne In: m< ve m< v© ...In kaj naj rečem o prihodnosti slovenskega jezika? Mislim, da take razpuščenosti v jeziku, kot je danes, še zlepa ni bilo. Vsak dela po svoji glavi. In kaj vse moramo brati v časopisju pa gledati in poslušati po radiu in televiziji! Če na primer neki minister govori, da to in ono “moramo nardit”, in če drugi javno toži, da ne ve, “kaj če narest ”, potem res ne kaže drugega, ko da obema svetujemo, naj se vpišeta v večerni tečaj slovenskega jezika. Potem pa vse hujši vdor angleščine v vse naše življenje! Prava jezikovna okupacija, ki se nam vsiljuje v zabaviščih, delavnicah, na igriščih... Saj se proti anglizaciji našega jezika borijo nekateri, a kaj, ko jih nihče ne posluša! Ali res ne bomo kaj kmalu dobili zakona, ki bi temu jezikovnemu hlapčevstvu naredil konec? ...Res, hvala za tako , jezikovno osamosvojitev’!” Tako pisatelj Jože Dular. Ob njegovih zaskrbljenih besedah sem se spomnil, da je Bojan Štih v Prešernovem koledarju za leto 1979 med drugim zapisal, da “slovenščini že bije smrtna ura” in da bo “ob koncu drugega in v začetku tretjega tisočletja izginila iz družbe evropskih jezikov.” Prazen strah? Samo opozorilo ra-1 gg zumnika, naj se vendarle zavemo, I |je kam plovemo? Mar res pozabljamo, I J da nas je samo naš domači jezik v tisočletnem življenju naroda ohranil kot Slovence? Štihove so tudi naslednje besede: “Naš jezik je stoletna in tisočletna evropska kulturna tradicija, je filozofija dela in posoda samo-spoznavanja...” Zato naj se ne sramujejo novomeški delavci in lastniki, ki imajo nad ^ podjetji, trgovinami in delavnicami1 razobešene table, na katerih piše: Obrtna zadruga Hrast, Nitka, Gospodična, Račka, Cekar, Ajda, Raj-: ska ptica, Dvojka, Krona, Kolpa, Nanca, Jure, Vrtnica, Škrat, Urška, Cvetnik in podobna druga lepa, stara domača imena. Vse nam z njimi povedo z eno sa- i mo besedo. Tudi to, da so njihovi] lastniki narodno zavedni in na slo- ] ■),. venščino ponosni ljudje. ' tonegošnik; bu ilu kit že: ŽVi nu Po jej, ha| je •m 8 Dolenjski list y. Št. 6 (2321), 10. februarJM994 I o L C :> č> l o Novo mesto, 10. februar 1994 c y 3 5 m n M ®E® DraflSd m® feafea sed® p®® Slovenija sodi v svetovni vrh po številu zaposlenih žensk Institucionalno so ženskam zagotovljene enake možnosti kot moškim, dejansko pa so v drugačnem položaju, saj so razdvojene med delom v službi in doma. Ker so preobremenjene, ne zmore zmorejo vedno obojega, zato se pri mnogih poraja slaba vest. Kakšen je položaj slovenskih žensk na pragu tretjega tisočletja, so spregovorili na posvetu v Ljubljani. V zadnjih dveh letih se je veliko slovenskih podjetij znašlo v težkem položaju, mnogim je grozil stečaj, in kot pravi direktorica sevniškega Impleta Marija Jazbec, ki je hkrati tudi predsednica združenja menežerk, pogosto v najtežjem položaju vodstvo takšnih firm prevzemajo ženske. Star pregovor pravi, da ko hudič ne more, baba zmore. Slovenija še vedno sodi v svetovni vrh po številu zaposlenih žensk. Že v začetku tega stoletja je bilo na ozemlju današnje Slovenije med zaposlenimi okoli 20 odst. žensk. Po vojni je število zaposlenih žensk stalno naraščalo vse do leta 1988, ;0 ko je bilo zaposlenih skoraj 400.000 žensk. \a Delež zaposlenih žensk seje tudi po tem letu er povečeval, vendar ne zaradi zaposlovanja u’ žensk ampak zaradi hitrega povečevanja s'; brezposelnih moških. Leta 1992 so ženske jz Predstavljale 47,7 odst. vseh zaposlenih. • z Veliko večjih dela v negospodarstvu kot pa >v v gospodarstvu (71,3 odst). 'a Še zdaleč ne enakopravne :e Na posvetu na temo “Slovenske ženske 'a u3 P1?®11 tretJe8a tisočletja”, ki ga je pred r kratkim v Ljubljani pripravilo društvo za enake možnosti žensk in moških - Iniciati-: va, so v uvodu strokovnjakinje z različnih j področij ugotavljale, da slovenska ženska | še zdaleč ni enakopravna moškemu, čeprav je sposobna, je pogosto premalo samozadostna. Razdvojena je med delom v službi m delom doma. Čeprav je med srednješolci •n študenti več deklet, pa jih zelo malo nad-a*juje podiplomski študij, tudi v službi napreduje veliko manj žensk kot moških. Po podatkih so deklice celo uspešnejše pri zaključku šolanja v osnovnih šolah ter na prehodu v srednjo šolo predstavljajo več kot Polovico celotne vpisane generacije. Pri n vključevanju v višje in visoko izobraževanje 'lj° prav tako uspešnejše. V šolskem letu ‘987/88 je bilo med vsemi redno vpisanimi o 5.5-7 odst. žensk, leta 1992 pa jih je bilo med ij tistimi, ki so uspešno zaključili študij, 62,3 il odst. Razmerje med moškimi in ženskami f Pa so bistveno spremeni pri podiplomskem a Robiju in doktoratih. Leta 1991 je bilo med , diplomanti podiplomskega študija 40,7 n °dst. žensk, med tistimi, ki so doktorirali pa 26,3 odst. Razlogov za tako majhen delež žensk je lahko več, prav gotovo pa je to • obdobje, ko si ljudje ustvarijo družino in lniajo otroke. Dr. Maca Jogan je povedala, je da je na ljubljanski univerzi zaposlenih r- Jtekaj več kot 10 odst. rednih profesoric, d Institucionalne možnosti so za ženske in za [j tnoške enake. Dejstvo pa je, da so ženske <_ veliko bolj obremenjene z družino kot nioški in so v tem neenake. Če se ženska Vendarle odloči za dodatno izobraževanje, ‘‘1 [pora tako rekoč gojiti špartanski način živ- [’ ‘jenja. v Takšno razdelitev vlog v družini spodil bujajo tudi v učbenikih za osnovnošolce. V *■ dnstracijah za nižje razrede so pogosti ji klasični prizori moškega, ki bere časopis in >- Zenske s kuhalnico. Učbeniki in delovni 2vezki pretežno uporabljajo ednino ali [j ninožino moškega spola kot splošno obliko u ^ ^ oba spola: npr. dragi osmošolci, učenci. '2 Institucionalne možnosti so ; enake, vendar... b Javnomnenjske raziskave pred 11 leti so g [j j Pokazale, da moški v službi bolj napredu- 2 a i Jejo kot ženske, pa tudi njihove možnosti za o Napredovanje so večje kot pri ženskah, saj o 'j le 2/3 vprašanih moških odgovorilo, da u" [. '^ajo možnost napredovati, medtem ko je 2/3 vprašanih žensk odgovorilo, da te možnosti nimajo. Anketa med ženskami na vodilnih mestih je pokazala, da so zaradi obremenjenosti ženske premalo samoiniciativne in imajo premalo zaupanja vase. Skoraj polovica anketirank ima slabo vest, ker vsega ne zmorejo postoriti, naj bo doma ali v službi. Mihaela Logar je opozorila tudi na kmečko žensko. Dejala je, da je podeželje tipično patriarhalno urejeno in da so kmetice med najbolj obremenjenimi pri nas. Predvsem na tistih kmetijah, kjer so moški zaposleni, so ženske tiste, ki opravijo največ dela in so v mnogih primerih tudi odgov- orne za učinkovitost kmetije. Zato se redna zapolitev zunaj kmetije ni izkazala kot najboljša rešitev, veliko bolje bi bilo, če bi se lotili dopolnilnih dejavnosti. Perspektive žensk v kmetijstvu so velike, čeprav je še veliko ovir, predvsem je treba kmeticam omogočiti večjo strokovnost, da bodo pridobile samozavest in se bolj vključevale tudi v zadruge in v delo KS. Logarjeva je še dodala, da je današnja kmetica tudi menežerka. Pomen načrtovanja rodnosti Čeprav hoče biti ženska uspešna na mnogih področjih dela, je še vedno tudi mati. Z željo, da bi se tudi na drugačen način uveljavila v družbi, se je že leta po svoje borila za manjšo rodnost. Dr. Mateja Kožuh - Novak pravi, da je to zgodba o uspehu. Rodnost naj bi začela upadati že od leta 1900 in padala vse do 50-ih let, ko se je začelo govoriti o kontracepciji. V tem času je bila umrljivost otrok in žena velika, ve- COSfesomonH m© feOGfl w marasG® V Sloveniji je nekaj deset tisoč beguncev. Nanje navadno gledamo kot na brezdomce, ki so ušli pred vojno vihro, da so si rešili golo življenje. Le malokdaj pomislimo, kaj se skriva v njihovih dušah, kako jim je pri srcu, ker so v breme dmgim ljudem, čeprav bi doma - če bi bil seveda mir - sami skrbeli zase in živeli človeka dostojno življenje. V Škemljevcu pri Jugoiju, belokranjski vasici pod Goijanci, ki šteje petnajst hiš, že skoraj dve leti živi kar osem beguncev iz Bosne in Hercegovine. Vaščani sojih lepo sprejeli in tudi danes nimajo ne begunci z vaščani ne vaščani s prišleki nikakršnih problemov. Nasprotno, Škemljevčani jim celo pomagajo, kolikor je v njihovi moči, ljudje iz Bosne in Hercegovine pa se dobro zavedajo, da so v Sloveniji predvsem gostje in da mora gost spoštovati pravila obnašanja gostiteljev. Vsej gostoljubnosti navkljub pa si begunci želijo predvsem eno: da bi lahko, dokler je v Bosni pač vojna in se ni moč vrniti domov, čim bolj sami poskrbeli zase in bili čim manj odvisni od dobrote ljudi okrog njih. 12. aprila pred dvema letoma, torej kmalu potem, ko je v Bosni in Hercegovini izbruhnila vojna, je iz Cerovca v občini Tešanj nedaleč od Doboja pribežala k sorodnici Rozalki Marinčič v Škemljevec Veronika Bjelanovič s hčerkama Ljiljano in Draženo ter bratrancem Nedjeljkom. Pustila je službo v usnjarski industriji, ker je želela z begom mladoletnim otrokom prihraniti vojne grozote. Avgusta istega leta so za njimi prišle še štiri sorodnice: Veronikina mama Franka Sebanc s sestro Matejo Su-kobljevič, njuna mama Marija Jurič in Matejina hči Magdalena. “Precej časa pred tem, preden smo odšle z doma, je bila vas obkoljena. Zaradi obstreljevanja smo živeli v kleteh, vendar je bila naša vas še edina naokoli, ki še ni bila porušena. Do vasi je bil prost le en dohod, zato so k nam prihajali begunci iz drugih vasi, s seboj pa so pripeljali tudi živali, ki jih je uspelo rešiti. Sprejeli smo jih, a takrat še pomislila nisem, da bom morala biti tudi sama kdaj begunka,” Pet izmed osmih beguncev v Škemljevcu: Nedjeljko Sukobljevič, Veronika Bjelanovič s hčerko Ljiljano, Franka Sebanc in Mateja Sukobljevič pravi Franka Sebanc. “Ko sem odhajala, sem bila prepričana, da se bom kmalu vrnila. Želela sem rešiti le bolno in ostarelo mamo ter videti hčerko in vnukinji v Sloveniji. Ko sem se odpravljala od doma, sem objela hišni vogal, ga poljubila in rekla: “Saj se bom kmalu vrnila,” pove s tresočim glasom Franka, sestra Mateja pa ji prikimava s solznimi očmi. Dom v kovčku Toda Franka je kmalu izvedela, da so zaprli še edini dohod do njihove vasi in da vrnitev ne bo več mogoča. Spoznala je, da bo vsaj za nekaj časa morala pozabiti na vse, kar je ostalo v Bosni in Hercegovini ter si pomagati s tistim, kar je prinesla s seboj v kovčku in s pomočjo dobrih ljudi. “V Sloveniji imam tudi moža Slovenca, ki sicerživi v Ljubljani, zato sem si začela tukaj urejati ustrezne papirje. Ko sem jih dobila, mi je dejal, da ne ustrezajo, ker na njih piše Socialistična republika Slovenija in ne Republika Slovenija. Raztrgal jih je in rekel, da bom čez nekaj dni dobila druge dokumente. A sem še danes brez njih. Sprašujem se, ali imam po možu Slovencu v njegovi domovini sploh kakšne pravice. On mi zatrjuje, da nikakršnih, tudi zdravstvenega zavarovanja ne,” pripoveduje Franka. Osem beguncev je najprej živelo v hišici z dvema sobama in kuhinjo pri Marku Marinčiču, čez letošnjo zimo pa so se štirje preselili v hišo Daka Popoviča na drugem koncu vasi. Franka, Mateja in Veronika neštetokrat ponovijo, kako hvaležni so vsi skupaj Škemljevčanom, ki so jim ponudili gostoljubje. Ne predstavljajo si, kako bi životarili brez njihove pomoči. “Ko smo pustili doma vse, kar smo imeli, in smo prišli sem kot begunci, smo bili srečni, da smo dobili streho nad glavo in da smo lahko rekli: “Samo da smo živi!” Najbrž pa nam bi bilo sedaj lažje, če bi bili v Bosni reveži. A zapustili smo tri hiše, mamino, sestrino in mojo, gospodarska poslopja, živino, zemljo. Doma smo imeli vsega dovolj za normalno življenje, sedaj pa smo tukaj kot peklaiji, na ramenih drugih. To nas najbolj boli. Prav zaradi tega si želimo, da bi živeli na svojem. Morda je kje zapuščena hiša, ki nima nikogar in v katero bi se lahko naselilo vseh osem družinskih članov. Če bi živeli skupaj, bi nam bilo veliko lažje, a tudi stroški liko je bilo splavov. Od leta 1950 dalje je obdobje načrtovane družine, uravnavanje rojstev je bilo zapisano tudi v ustavi. Načrtovanje rodnosti je pomagalo tako tistim, ki bi radi imeli otroke, kot tudi tistim, ki jih ne bi imeli radi. S tem se je tudi drastično znižala umrljivost otrok in mater. Danes smo na nivoju Švedske, zaradi preventivnega ukvarjanja z mladimi nam ni porastla rodnost mladih deklet, prav tako pa tudi ne splavnost. Pri uporabi kontracepcije smo nekje med Zahodom in Vzhodom. Kontracepcijske tablete uporablja pri nas le okrog 25 odst. žensk, v nekaterih zahodnih državah tudi 42 odst., poleg tega pa nimamo sterilizacije, ki jo v svetu veliko uporabljajo. Pari precej uporabljajo prekinjen odnos, ki pa ne sodi med vame oblike kontracepcije. Še vedno pa bo treba osvestiti mlade, da sta za nosečnost odgovorna oba. Letošnje leto je leto družine. Dr. Tanja Rener je ob tem opozorila na dva nasprotujoča si, tako rekoč ideološka pogleda na družino. Desna politična ideologija družino fetišizira in jo prikazuje kot varuhinjo ogroženih vrednot, leve politične ideologije pa ne priznavajo predvsem dela, ki ga družina prispeva družbi. OZN ne idealizira družine, prav tako pa tudi ne favorizira samo ene družinske oblike, temveč poudarja pluralnost oblik. Bomo tudi pri nas znali v letu družine opozoriti na najbolj pereče probleme družine in v z zvezi s tem tudi na položaj otrok in žensk? JOŽICA DORNIŽ bi bili manjši. Na zemlji pa bi si lahko pridelali vso hrano,” razmišlja Franka, medtem ko ji drugi prikimavajo. Ženske priznajo, da jih iz hišic, v katerih živijo, ni nikoli nihče podil. Celo nekaj zemlje so jim ponudili za obdelavo, da so si lahko pridelali zelenjavo. “A hudo nam je, ko je vse, karkoli primemo v roke, tuja last. Dobro se zavedamo, da nam ne preostane drugega, kot da čakamo, da bo v naši domovini zopet mir, toda ta čas želimo preživeti čim bolj koristno in ustvarjalno. Saj dobimo pomoč od Rdečega križa in od sosedov, a to ne more trajati večno. Želimo postati čim bolj samostojni, na pa, da bomo bili neprestano drugim v napoto,” pravijo. Bodo kdaj dočakali mir? Ne zanikajo, da se ne bi nekoč v miru vrnili v Bosno in Hercegovino. Franka, ki je od vseh najbolj zgovorna, pravi, da jim bo tam ostala vsaj zemlja, če jim bodo že porušili domačije. Na srečo imajo s seboj vse dokumente o lastništvu. “Toda kdaj bo prišel mir? Ga bomo sploh dočakali? In če ga bomo in se bomo vrnili domov, kdo bo tisti, ki nam bo pomagal znova postaviti naše domove, napolniti hleve? Kako je z našo vasjo, sicer natančno ne vemo, ker neposrednih zvez s tamkajšnjimi kraji nimamo. Kakor nam je uspelo zvedeti po televiziji, so tam okrog bili hude boje. Zato kakšnih dobrih novic ne moremo pričakovati. Kaj so nam skuhali naši pametni voditelji!” se prepletajo misli sogovornic. Čeprav se zdijo razmišljanja beguncev iz Škemljevca o lastnem, četudi začasnem domu v Sloveniji zelo optimistična in skoraj neveijetna, ko seveda pomislimo na vse stroške, ki so v hiši neizbežni, pa pravijo, da se vsega tega dobro zavedajo. Da namreč že sedaj plačujejo elektriko, vodo, ki jim jo ob suši pripeljejo v vodnjak, in vse ostale stroške. In da morajo tudi že sedaj marsikaj kupiti, saj zgolj pomoč, ki jo dobijo, ne zadostuje za življenje osemčlanske družine. “Teh stroškov niti ni tako malo, posebno pri otrocih. Ljiljana namreč obiskuje malo šolo na Suhorju, Dražena 5. in Magdalena 6. razred v metliški osnovni šoli. Na srečo z občasnim delom zaslužim toliko, da se, čeprav skromno, prebijamo skozi življenje. Zal pa nimam toliko denarja, da bi lahko plačala tudi nadaljnje šolanje Nedjeljku, ki je lani v Metliki končal osnovno šolo,” pravi Veronika. “Vendar pa smo vsi skupaj prepričani, da bi lahko še bolj, kot si pomagamo sedaj, priskočili drug drugemu na pomoč, če bi živeli skupaj,” razmišlja Veronika o nadaljnjem življenju v begunstvu ter o načrtih, ki se jih skupaj s sorodniki oprijemlje kot rešilne bilke, ki naj bi bila kot obliž na vse tisto, kar so - sami ne vedo, za koliko časa - izgubili v svoji domovini. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ESSSSSiES Prav v času, ko lahko na televizijskih zaslonih naše nacionalne televizije spremljamo dokumentarec o Slovencih v Argentini z naslovom Pričevanje o zvestobi, je ducat slovenskih učiteljev iz Argentine, ki opravljajo pomembno domovinsko in domoljubno poslanstvo brez vsakršnega plačila, obiskalo Slovenijo in se udeležilo seminarja, namenjenega prav njim. Od leta 1949 je 308 sbvenskih učiteljev v Argentini naučilo materinega jezika več kot 3000 učencev. Aktivnih jih je še 94, med njimi jih je že 70 rojenih v novi domovini. Petdnevni seminar, ki sta ga pripravila Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šolstvo, se je začel na mirenski osnovni šoli, nadaljeval pa v Dolenjskih Toplicah. Učitelji bodo opravili še nekaj izletov po Sloveniji, zadnji teden bivanja v Sloveniji pa bodo obiskali svoje sorodnike. Udeleženci seminarja -11 ravnateljic in en ravnatelj slovenskih dopolnilnih šol v Argentini - nimajo ustrezne predagoške izobrazbe. Kot je povedala ena najstarejših udeleženk seminarja, niso vsi pedagogi, so pa prav vsi ljubitelji slovenstva. Taka je tudi naša sogovornica Marijana Batagel, po rodu Novomeščanka iz družine Kovač. Doma slovensko, v šoli špansko “Ko sem peljala starejšega fantka v Buenos Airesu v šolo, sem povedala učiteljici, da doma ne govorimo špansko, ampak drug jezik,” pripoveduje Marijana Batagel. “Učiteljica španščine je bila modra in je rekla, naj kar še naprej govorimo doma slovensko, šola pa je tista, ki bo naše korenine otroka naučila španščine. Zatem mi je pokazala nekega Armenčka in povedala, da njegovi starši delajo napako, ker ga učijo špansko, in to slabo. Mislim, da tega ni rekla iz spoštovanja do jezika drugega naroda, ampak zaradi metodike. Mi smo takrat odgovarjali za naš jezik, ona pa za španskega.” Batagelova je prepričana, da je za slovenski narod koristno, če ohrani veje, razraščene v svet. Korenine so sicer temelj, a tudi preko listov drevo živi. Pravi, da argentinski Slovenci že brišejo tegobe izseljenstva. “Mislim, da je človek to, kar je, kamor koli gre. Pisatelj Mavsarje denimo daleč od svoje rodne grude delal v tovarni. Kadar je prišel k nam, je rad povedal, da svojo gmajno nosi v sebi. Se pravi, da notranje bogastvo, ki ga človek ima, gre z njim kamorkoli. Ali pa misijonar jezuit Kos, ki živi v Tokiu, pa prekrasno govori in piše slovensko. Na obisku ga je nek naš znanec vprašal, kako je mogoče, da je GSossi SEKeO su 3>£?3GgiDQGon® Neža Selak z Bučke Na vrhu hriba domuje Matija, malo nižje na robu vasi Martin, mekako na sredi med njima pa Neža. Matijev dom je star nekaj nad dvesto let, Martinov je bil najbrž zgrajen že v srednjem veku, kočica, v kateri biva Neža, pa tudi ne more biti dosti mlajša, kajti pozna se ji, da leta že težko prenaša, zato malo švedra sem in tja, pokaže kako špranjo in skoz streho ji rado pricuri. Matijev dom vrh hriba je mogočen, Martinov pod njim malo skromnejši, Nežin pa danes zgleda ves skromen in ponižen. Nikakor se namreč ne more kosati s sosedoma, čeprav je verjetno bil, ko je bil zgrajen, za takratne skromne razmere še kar imeniten. Na to opozarja tudi “fičara”, ki je prilepljena na vegasto streho, in morda je bila v tej hiši nekoč tudi gostilna ali najmanj “pušenšank”, kjer so se zbirali ljudje ob godovih imenitnih sosedov Matije in Martina. Ta sta namreč Slovencem priljubljena svetnika, ki domujeta vsak v svoji cerkvi v vasi Bučka, v fari, ki jo čuvata, pa je bilo vedno veliko njunih častilcev. Neža pa ni svetnica. Saj ima spoštljiv odnos do vere in rada gre k maši, a bolj kot svetnica bi ji ustrezal naziv mučenica, kajti v svojem življenju je marsikaj pretrpela. Več kot marsikatera ženica s teh gričev med Savo in Krko. In lahko bi rekli, da jo ima bog rad, kajti podaril ji je dolgo življenje. A ker ta dar sam po sebi ni kaj dosti vreden, ji je na stara leta podaril še nekaj, kar imajo le redki ljudje njene starosti: dokaj dobro zdravje, izvrsten spomin, dobro voljo in zadovoljstvo. Odvzel ji je le malenkost vida in malo več sluha, kar pa včasih niti ni tako slabo. Ko si enkrat dosegel petindevetdeset let starosti, od zunanjega sveta res ne moreš več kaj dosti dobrega pričakovati ali kaj posebej novega izvedeti. Raje se človek bolj pogosto pogrezne vase in premleva dogodke, ki so se v teh mnogih letih zvrstili. Najbrž je Neža delala prav to, ko sem jo prvega februarskega dne obiskal na Bučki. Sedela je v udobnem naslanjaču pred hišo in se obračala za zadnjimi žarki zahajajočega sonca, ki je hitro izgubljalo toplino. Bolj kot sonce so jo verjetno grele tri črne mačke, ki so se muzale okoli njenih nog in se pulile za njeno naročje. Ko sem jo predramil iz sanjarjenja, se je šele zavedela, da je pravzaprav zima in da zimskemu soncu ne gre kaj dosti zaupati. Povabila me je v hišo, v izbo z nizkim stropom in majhnimi okni. Sedla sva za mizo pod razpelom v kotu in tišina je spregovorila. Najprej so se oglasile starinske slike in božje podobice s sten, pa pisma in čestitke z vseh koncev sveta. Potem je spregovorila tudi Neža. “Tukaj sem samo v ,štantu’,” pravi. “Vse življenje sem se morala seliti, zdaj imam tukaj končno mir. Vse imam, kar potrebujem. Dobri sosedje mi pomagajo, so prijazni z mano, vnuki mi pripeljejo in nacepijo drva, popravijo, kar je treba. Tako lepo in brez skrbi mi ni bilo prej še nikoli.” In ko pripoveduje o svojem življenju, j i pričenjam počasi verjeti. Včasih je verjetno res treba, da je človeku dano dolgo življenje in potrpežljivost, da končno le dočaka in okusi na tem svetu tudi kaj dobrega. Rodila seje ob koncu prejšnjega stoletja. Doma v Močvirju je bilo sedem otrok. Bila je najstarejša in najbolj zaničevana. Čim je toliko dorasla, daje lahko prijela za delo, je morala od doma, k tujim ljudem. A hnt ISO! D JLr ohranil tako krasno slovenščino, pa mu je Kos odvrnil, da prebere vsako slovensko publikacijo na glas, ker pač nima priložnosti, da bi s kom govoril slovensko.” Letošnji obisk v domovini je za Ba-tagelovo že četrti; prvič je bila v Sloveniji leta 1992, ko je njena mama dočakala 90 let. V družini Kovačevih je bilo 7 otrok. Najstarejši brat je pogrešan, verjetno so ga ubili nekje na Kočevskem, potem sledijo tri sestre. Peti otrok, France, je šel k jezuitom in se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči pri Borovnici, doma pa sta ostala še dva brata. Mama je živela le za svoje otroke in dočakala visoko starost. Po rodu je bila Gorenjka, Konškova s Trojan. Poročila se je na Dolenjsko s Kovačem, ki je pred vojno delal kot sodnik na sodišču v Novem mestu. Gospa Marijana je svoj sedanji primorski priimek Batagel dobila po možu, ki pa je že pred 10 leti preminil. Družina je odločilna “Na odhod iz domovine tistega davnega leta 1945 nismo bili povsem nepripravljeni,” pripoveduje Batagelova. “Mislim, da nas je bilo približno 6000. Z nami so šli tudi profesorji, ravnatelj učiteljišča, nekaj strokovnih učiteljev, ki so imeli diplomo. S sestro sva zapustili učiteljišče v Ljubljani malo pred koncem in ga pozneje končali. Kjerkoli smo se ustavili, smo držali skupaj. Potem je bilo treba priti čez molje. Pot je pripravil Rdeči križ oziroma dobri ljudje. Mi smo šli v Argentino, kije nekako najbolj na široko sprejela družine z več otroki, medtem ko je bila Severna Amerika bolj izbirčna in je postavljala posebne pogoje. Potem se je začelo. Družine so želele ohraniti jezik, ji je bilo povsod bolje kot doma. Šele tuji ljudje so ji povedali, zakaj jo doma tako odrivajo. Bila je nezakonska hči. Krušni oče je sicer Nežko prepisal nase, v srcu pa je ni nikoli sprejel. Ko se je pojavil prvi snubec, je bila Nežka takoj zanj, čeprav ga ni poznala. Da bi le odšla na svoje! Toda zdaj se je kalvarija šele pričela. Neža je prepozno spoznala, da se je prenaglila. Mož je bil malo čuden, zlovoljen. Hitro je vzkipel in se je dostikrat tudi fizično lotil. Večkrat jo je hudo poškodoval. Dom pa je bil komaj temu podoben: nekakšen lesen hram s steptano ilovico po tleh, okoli pa nekaj malega zemlje, kjer je pridelovala najnujnejše. Če je hotela dobiti kaj zase in za otroke, je morala v tabrh. Rodila je sedem otrok. Dva sta kmalu umrla, pet pa jih je odraslo, ko seje pričela vojna. Jeseni leta 1941 so družino Nemci izselili. Ne vseh, kajti starejši fantje so bili že zdoma. Najstarejšega Lojza so Nemci prijeli kasneje in ga poslali v Dachau, kjer je umrl. V izgnanstvu je bilo hudo, a ne dosti huje kot doma. Zaradi moža je tudi tam hudo trpela. Ko so se vrnili domov, ji je bilo vsega hudega končno dovolj. Otroci so bili že odrasli in so šli po svoje, zato je tudi ona pustila moža in se odselila. Imela je par pridnih rok in z njimi se je preživljala. Če bi Neža ne bila tako živahna in korajžna ženica, bi njena zgodba zvenela precej bolj žalostno. A jo pripoveduje lahkotno, ker je naglušna, tudi precej glasno, in vse skupaj izpade kot šala. Še Kristus na razpelu v kotu se smehlja, kot bi hotel reči: “Le potrpi, Neža, saj ti nismo dali kar tako življenja v štant! Tudi kaj lepega boš še doživela.” In tako je tudi res. Neža je šele sedaj, na stara leta, prav zaživela. Njeni otroci so se raztepli po svetu. Hči Nežka je v Sevnici, sinovi pa so bolj daleč: Vinko je v Nemčiji, Jože na Švedskem, Peter celo v Avstraliji. Tako se je na stara leta tudi Neži svet odprl. Večkrat, tudi za dlje časa, je bila v Nemčiji in na Švedskem, le v Avstralijo se ni upala, čeprav jo je Peter večkrat povabil. Po svetu ima dvanajst vnukov in precej pravnukov, ki jih na hitrico niti ne more našteti. Prav vnuki so ji v veliko pomoč, zlasti pa sosedje, ki so vsak dan okoli nje. Njim tudi ona pomaga po svojih močeh: rada ruži fižol, tre orehe in lička koruzo, ob delu pa se tudi pošali, zato je povsod dobrodošla. Rada tudi bere in gleda televizijo, za zdravje in dobro voljo pa popije tudi kak kozarec vina ali domačega likerja. Človek bi rekel, da kar dobro izkorišča življenje, ki ga še ima v “štantu”. TONE JAKŠE slovenstvo. Naši uspehi na tem področju so proizvod dveh dejavnikov: družine in šole. Na šolskem področju se to lepo ohranja, vendar gre težje, če ni dobre družinske podlage.” “V Argentini smo zgradili slovenske domove v vsakem večjem naselju, kjer žive Slovenci. V tistih družinah, kjer je interes, da se v družini govori slovensko, gre brez večjih težav, drugje pa, kjer gre za mešane zakone, se morajo bolj prizadevati. Pri nas je družina odločilna. Zdi se mi čudno, da so tu v Sloveniji skoraj vse mamice zaposlene. Morda zaradi težjih ekonomskih razmer in hočejo družini nuditi več. Izkušnje kažejo, da je otrok sposoben obvladati več jezikov že od malega. Prednost je, če mu mamica že v zibki govori slovensko in če se očka z njim pogovarja od malega. Bolje tako, kot če si potem, ko je star sedem, osem let, začne polniti glavo z jezikom, ki ga okolje ne govori. Slovenščina mu v prvem primeru ostane za zmeraj materinščina, jezik okolja pa tuj jezik. Torej mamice in očki odločajo o materinščini in integraciji bodočih generacij Slovencev po svetu.” Slovenske šole enkrat tedensko “Pokonci nas drži to, da smo skupaj, čeprav vsi Slovenci ne živimo v večmilijonskem glavnem mestu Argentine, v Buenos Airesu, ampak tudi v Mendozi, nekateri pa prihajajo tudi od drugod. V glavnem enako mislimo in zato je naravno kot iz zemlje prišla pobuda za slovenske šole. Te naše šole niso čisto prave šole, samo rečemo jim tako, v resnici pa gre za tečaje, ki so enkrat na teden. Naša šola je v središču Buenos Airesa. Ker tam ni toliko naseljenih Slovencev, smo začeli sprejemati tudi otroke iz mešanih zakonov. Zdaj vodim tečaj, v katerem so otroci iz družin, kjer sta oče in mati različne narodnosti. To so posebne zahteve. Doslej na treh obiskih v domovini še nisem dobila pravega gradiva za poučevanje otrok, ki ne znajo prav nič slovensko. Vse druge šole, v katerih je okrog 500 otrok, gradijo na osnovi poznavanja slovenščine. Nekatere družine briljantno Marijana Batagel govorijo slovensko. To je nekaj čudovitega! Ampak zato, da se govori slovensko, je treba skrbeti s posebno ljubeznijo, ker asi-mililacija deluje in smo ji vsi podvrženi. Nekako do 5. leta, ko je otrok doma, prevladuje slovenščina, če se mamica in očka posvečata otrokom. Ko otrok začne obiskovati šolo, se jezika izenačita, v srednji šoli pa že prevlada španščina.” Gospa Marijana se zdaj preživlja s pokojnino po pokojnem možu. Ko so prišle v Argentino, so slovenske izobraženke poprijele za vsakršno delo. Z diplomo učiteljice v žepu so delale kot služkinje v bogatejših argentinskih družinah. Med seboj so bile stalno povezane. “Nas je reševalo to, da smo imeli ustanovo, ki je skrbela za nas, to je Društvo zedinjena Slovenija. Tam je bil že rajnki gospod Hladnik, staronaseljenec. Tako imenujemo tiste, ki so prišli v Argentino pred nami. Ločimo namreč tri emigracijske tokove: pred koncem prejšnjega stoletja, potem v času fašizma - to so bili predvsem Primorci - mi smo pa nova emigracija. Pravimo, da smo politična ali ideološka emigracija, ker nas vodi močna ideja - ljubezen do slovenskega naroda in slovenstva ter vera. To je v naših srcih in garancija za ohranitev slovenstva v Argentini so prav naše korenine,” razmišlja Marijana Batagel. PAVEL PERC med legendo in zgodovino -j KI Pri fevdalni in cerkveni gosposki so bili žumberški Uskoki slabo zapisani. Slavni zgodovinar Janez Valvasor je zapisal:”Ti nepridipravi potrgajo in oropajo s svojimi dolgimi prsti in kremplji vse, kar ni prav močno pribito, ter pridno iščejo tam, kjer niso ničesar izgubili.” Slavni izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel, ki je v letih od 1817 do 1820 služboval kot cesarsko-kraljevi distriktni gozdar na Dolenjskem, pa je menil povsem drugače. Ressla, kije skrbel za pleterske gozdove pod Goijanci, so ljudje imeli radi. Govorili so, da je pravičen in usmiljen človek. Vendar tega niso vedeli Uskoki, drugače mu ne bi izmaknili konjiča, na katerem je jezdil po prostranih dolenjskih gozdovih. Ko so Uskoki zvedeli, koga so okradli, je nekega večera pozvonilo pri njegovih vratih. Josef seje sklonil skozi okno in pred vrati zagledal Uskoki gredo na “vizite" z Žumberka v dolino gradov. (Grafika Bogdana Breznika iz Doklove knjige Uskoška princesa) svojega konjiča. V tistem trenutku seje nad njegovo posteljo zrušil strop, ki bi ga zanesljivo pokopal pod seboj. Potem je Ressel ljudem pripovedoval, da so ga smrti rešili Uskoki.Uskoki so si večkrat privoščili posvetno in cerkveno gosposko, kar lahko preberemo tudi v knjigi Zgodovina šen-tjernejske fare, ki jo je napisal leta 1927 šentjernejski župnik in duhovni svetnik Anton Lesjak. Zapisal je: “V času, ko je v Šentjerneju služboval kaplan Franc Kromar, poznejši kanonik v Ljubljani, so nekoč tisti ravbarji župniku Martinu Raku (1819-1844) kar pisno sporočili, naj se pripravi na vizite. Sentjernejčani so se pripravili na obisk. Zbrali so se v okopu pri župnišču. Kmetje so se oborožili s sekirami, vilami in kosami, sv. Rešnje telo pa so skrili v cerkev v Dolenji Stari vasi. Čakali so večera. Župnik, kije bil srčen mož, je sam ostal v župnišču. Razsvetlil je vse sobe in na glas molil, oboroženi branilci pa so sedeli na tlačanskem vrtu in se greli ob ognju. Dolgo časa ni bilo nič. Proti polnoči pa je nekaj zaropotalo. ’So že tu, so že tu!’ je šlo od ust do ust. V zvoniku je začelo biti plat zvona. Oboroženi kmetje so jo v smrtnem strahu ucvrli vsak na svojo stran. Kaplan Franc se je skril v dimnik, cerkovnik Josip pa je našel zavetišče v grmovju pri mlinu. Kuharica je zlezla na staro češpljo, a se ji je odlomila veja in je v najbolj kritičnem trenutku padla v vodo. Kaj pa roparji? Ni jih bilo. Prišlo je le nekaj vojakov iz Novega mesta, kjer jih je mimogrede obvestila neka ženica, ko je šla v mesto, kaj čaka Šentjemejčane. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Posebno so se ljudje smejali, ko je gospod Franc prilezel iz dimnika, črn kot dimnikar. Z veliko častjo so nato drugi dan v spremstvu vojakov v Šentjernej prinesli sv. Rešnje telo. O Uskokih pa ne duha ne sluha...” SLAVKO DOKL NAGRADA V NOVO MESTO IN STRAŽO Žreb je izmed reševalcev 4.nagradne križanke izbral VALERIJO VERSTOVŠEK iz Novega mesta in ROKA PIRHA iz Straže. Verstovškovi je pripadla denarna nagrada 5.000 tolarjev, Pirh pa bo prejel knjižno nagrado, Doklovo povest Uskoška princesa z avtorjevim podpisom. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 6. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 4, NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 4. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PRUSI, ILO, ROGOVILEŽ, IVA, ETIKA PAN-KREAS, URŠKA, ADIM, HRT, AJD, AKA MORIJA, NEP, OR, OPONENT, SLOGA NOVA, IRAK, ARS, ANALITIKA HAK, HAT, FAKIR, UFA. prgišče misli Nič človeka ne spravi v hujšo jezo kot krivica, ki ti jo naredijo ljudje, v katerih vidiš svojo idejno družino. AMOZ OZ Ljudje se prej ali slej uprejo uniformiranosti in vsem poskusom globalnih rešitev. ISAIAH BERLIN Sporočilnost resničnih umetnin je navzlic prepovedi - ali zavoljo nje - veliko večja od sporočilnosti še tako naprednih političnih deklaracij. ŽARKO PETAN Škoda, ki jo je delal realsocializem, se je razlezla po vsej družbi, v vse njene plasti in sfere, najbolj pogubno v duhovno življenje. JOŽE PUČNIK NAGRADNA KRIŽANKA VLADAJOČA DRUŽBENA MOČ OjS^EV HRIB NAD KRANJEM ALAN BATES 8K MU- *TREH SRC“ UGANKAR-SKI IZZIV NAJVEČJI INDONE- ZIJSKI OTOK DIŠEČE MAZILO SOLMIZA- CUSKI ZLOG SALOMONOV UGANKAR iSOdS DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VERDIJEVA OPERA IT. JADRANSKO PRISTAN. > SVETOSK- RUNSTVO IGRALKA BLYTH ČEBELJI SAMEC NEM. MATEMATIK BERNHARD TELESNA ČRPALKA VELIKA STENSKA FOTOGR. NEMŠKA REKA ZVOČNI MEDU AVTOR: MARKO, BOKALIČ DRŽAVA V MIKRONEZIJI RAZSTAVNA DESKA ČEŠKI SKLADATELJ (JIRI) KRAJ PRI OPATIJI NAJVEČJA ZVER REKA SKOZI POSARJE (NASA PISAVA) JESENSKI MESEC VRTNA HIŠICA JIMA OB RDEČEM MORJU V ARABUl POKRAJ. V S. IT ALU I (ORIG.) PASJA HIŠICA IVO DANEU DELOVNA DOLŽNOST - ČEŠKI ŠAHOVSKI TEORETIK RICHARD NAJVEČJA UKRAJINSKA REKA BIRO, PISARNA ODTOK BAJKAL- SKEGA JEZERA zanimivosti iz sveta D0@ dq6 Nove vrste neubojnega orožja bodo pomagale vojski in policiji pri nadzorovanju dihali, premagovanju napadalcev in teroristov ter celo zmagovati vojne brez ubijanja. Ta svet je očitno že preveč zalit s krvjo in vse preveč ljudi izgublja svoja neponovljiva življenja, ker ljudje urejajo spore namesto z dogovarjanjem in kompromisi s smrtno govorico orožja, pa naj gre za pobijanje med posamezniki, za teroristične napade ali prave vojaške spopade v državljanskih, verskih, genocidnih in kdo bi vedel kakšnih še morijah, ki odzvanjajo tudi v naši neposredni bližini. Ko govori orožje, ni replik in popravkov, beseda, ki jo izreče orožje, je za posameznika zadnja in dokončna. Potem je seveda nemogoče popraviti krivice, saj po nedolžnem pobitih očetov in mater, sester in bratov, prijateljev in znancev ni mogoče obuditi nazaj v življenje. Je mogoče govorico orožja spremeniti, jo narediti sicer prepričljivo in učinkovito, vendar ne smrtno? Dogajanja v svetu kažejo, da se nekaj takega išče oziroma da orožje takšne vrste že nastaja. Policija in vojska sta pri svojem početju pogosto v takem položaju, da morata uporabiti ubojno orožje, žrtve pa so poleg tistih, katerim je orožje namenjeno, pogosto tudi nedolžni ljudje. Tak primer je bil denimo lani v Mogadišu, ko so se pakistanski vojaki iz enot modrih čelad znašli pred množico žensk in otrok, v kateri so bili skriti ostrostrelci. Modre čelade so začele streljati, na tleh pa je obležalo mrtvih 20 neoboroženih civilistov. Zgovoren je tudi primer Waco, ko se je policijsko obleganje skupine verskih fanatikov, zbranih okrog samozvanega Mesije Davida Koresha, končalo s tragično bilanco 86 mrtvih. Takrat so ponudili FBI, da bi namesto klasičnega strelnega orožja uporabili neubojna orožja, vendar FBI ni pristala na to. Govori se celo, da so razmišljali o uporabi eksotičnega ruskega neslišnega prenosa sporočil. Z njim bi Koreshu sporočili, naj se preda, nori Mesija pa bi sporočilo slišal kot notranji glas boga. Veliko je primerov, ko bi policija ali vojska lahko namesto ubojnega orožja uporabila nova eksotična orodja (besedo uporabljajo namesto izraza orožje), katerih namen je onesposobiti, ne pa uničiti na- sprotnika. Razjarjene množice se da razgnati brez streljanja, sovražnikove trdnjave se da zavzeti brez bomb in granat, ostrostrelce in teroriste je mogoče onesposobiti brez strela, sovražne tanke in druga bojna vozila se da zaustaviti brez minskih eksplozij ali uničujočih protioklepnih izstrelkov, ki uničijo vozila in scvrejo ljudi v njih. Kot piše ugledni ameriški tednik News-week, v ZDA že nastajajo prva orožja oziroma orodja te vrste. Vrsta neubojnega orožja je že kar dolga. Gre za naprave, ki uporabljajo mikrolaserje, mikrovalove, zvočne valove, strobične luči, elektromagnetne impulze, mikrobe, kemikalije, računalniške viruse in mreže. Za obračun z razjarjeno množico ali drhaljo, ko je treba ljudi le onesposobiti, ne pa težje poškodovati ali ubiti, pripravljajo kemična razpršila, generatorje neznosnega zvoka in posebne puške, ki namesto krogel uprablja-jo naboje s plastičnimi zrnci, ki napadalce le onesposobijo, jih pa ne ubijejo ali težko ranijo. V tajnih raziskovalnih laboratorijih v Albuquerqu so izdelali dve posebni peni za obračun s teroristi. Prva se na zraku hitro spremeni v močno lepilo, ki onemogoči gibanje napadalca, druga pa se na zraku spremeni v nekakšno gosto milnico, ki začasno oslepi, ogluši in omrtvi napadalca. S posebnim pršilom je mogoče po uporabi pene odstraniti. Za obračune s še nevarnejšimi nasprotniki je na voljo drugačna tehnologija, denimo super kemikalija, ki prežre kovino, gumo ali plastiko in onesposobi tanke, druga vojaška vozila in sploh vse stroje. Razvijajo tudi snovi, ki jih razpršijo na cestišča in se na zraku spremene v tako lepljive ali spolzke, da onemogočijo gibanje kopenskih prevoznih sredstev, od kamionov do tankov. V izdelavi so tudi izstrelki, ki vozila zavijejo v lepljivo folijo in jih onemogočijo. Med najbolj učinkovita nova orožja pa sodijo elektromagnetni udari, visokoenergetski mikrovalovi in računalniški virusi, ki lahko omrtvijo delovanje celotnih energetskih, informacijskih in drugih vitalnih sistemov, skratka, lahko povsem ohromijo državo, ne da bi sisteme uničili. Zal novo orožje še ne zagotavlja prijaznejše prihodnosti. V roke ga namreč lahko dobe tudi teroristi ali vojaški gorečneži, ki bi ga uporabili za lažje uničenje nasprotnika, ne le za onesposobitev. MILAN MARKELJ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Amgtoa plhtapfis Kaj sproži napad angine pektoris? Med najpogostejše dejavnike kot sprožilce napada sodijo: telesni napor (na primer hoja navkreber ali hitro vzpenjanje po stopnicah), kajenje ali napor, ko peljete psa po kosilu na sprehod, hoja po mrzlem ali vročem in vlažnem vremenu, dviganje in nošenje težkih bremen, odmetavanje snega, stres, strah, tesnoba, jeza, hud prepir ali katera koli druga huda čustvena napetost. Na srečo niso vse bolečine v prsih angina pektoris. Važno pa je, da znamo te bolečine razlikovati, saj nam nepotrebna zaskrbljenost prav gotovo ne dene dobro, ampak lahko bolečino le še poveča. Bolečine so lahko posledica napetosti v mišicah prsnega koša, ki pogosto povzroči ostro, zbadajočo bolečino na majhnem predelu ene strani prsnega koša. Če je bolečina na levi strani, je kaj lahko napačno sklepati, da je srčnega izvora. Pogoste so bolezni želodca ali drugih delov prebavil, okvare hrbtenice, vnetja enega izmed sklepov med rebri in prsnico, možna pa je tudi tesnoba, zlasti če je umrl za srčno boleznijo kak ožji član družine ali prijatelj. Diagnoza Če doživite napad anginoznih bolečin, seveda želite vedeti, ali je šlo res za angino pektoris. Zdravnik bo lahko že na osnovi vaših podatkov kar veliko pomagal. Opravil pa bo tudi pregled in potrebne preiskave. Da bi prišli do točne diagnoze, morate zdravniku kolikor mogoče natančno in pošteno dati vse podrobne podatke o bolezenskih znakih. Povedati mu boste morali, kje točno ste občutili bolečino, kakšna je bila, kaj ste delali, preden vas je začelo boleti. Zdravnik bo hotel tudi vedeti, če ste imeli kakršne koli druge težave, da bo lažje ločil med angino pektoris in drugimi bolezenskimi stanji. Važno je, da svojih težav ne zmanjšujete, misleč, da niso pomembne. In tudi ne pretiravajte v prepričevanju, da vas zdravnik ne bo jemal dovolj resno. Poleg sedanjih bolezenskih znamenj bo hotel zdravnik vedeti vse o vašem splošnem zdravstvenem stanju za vsa leta nazaj, o vaših prehrambenih navadah in kadilskih razvadah, o odnosih z zakonskim partnerjem, o delu in načinu življenja, ali vam stvari potekajo po zastavljenem načrtu ali pa je življenje za vas nenehna utrujajoča bitka brez pravega upanja, kakšno je vaše čustveno življenje, ali sta razdražljivi in tesnobni, ali ste brezbrižni in potrti. Vaši odgovori lahko pomagajo ne samo postaviti diagnoze, ampak tudi že načrtovati najustreznejše zdravljenje. Pri osebnem pregledu bo zdravnik izmeril krvni pritisk in srčni utrip, poslušal bo srce in pljuča s slušalkami ter vas stehtal. Morda bo preiskal tudi trebuh in hrbtenico, če imate kake težave tudi s tem. Preiskava bo pokazala, ali ni morda vzrok težav kje drugje. Ne obstajajo preiskave, ki bi lahko pokazale, ali so težave posledica angine pektoris, vendar pa lahko povedo, ali imate v krvi zvišane količine maščob (to je seveda rizični dejavnik) in ali ni morda zvišani krvni pritisk posledica ledvične bolezni. Na rentgenski sliki je možno dobiti vpogled v velikost in obliko srca. Prav gotovo bodo napravili tudi EKG oziroma ele-ktrokardiogram. Ta sledi električnim signalom srčne aktivnosti, kar lahko pokaže motnje srca v preskrbi s krvjo ali nepravilnosti srčnega ritma. Lahko tudi potrdi diagnozo angine pektoris ali koronarne bolezni, vendar ima približno 60 odstotkov bolnikov z anginozno bolečino normalen izvid EKG preiskave. (Se nadaljuje) praktični K praktienl K R I > praktični praktični ^; 3 ,0 Telovniki Ni potrebno, da ste mojstrice v šivanju, pa si lahko kljub temu omislite doma sešit telovnik iz umetnega krzna, ki vam služi bodisi kot modni dodatek ali kot dobrodošel del oblačila, ki vas bo v zimskih dneh prijetno grel. Kroj je izredno preprost. Lahko ga vzamete po puloverju, le da odmislite rokave, pa tudi spredaj se mora razpenjati. Ali pa si ga, s kančkom domišljije, narišete same. Takšen bo še najbolj izviren. Potrebujete 1,30 metra blaga širine 90 centimetrov. Pri šivanju morate biti previdne, da tečejo dlačice umetnega krzna na vseh delih v isti smeri. Po istem kroju si lahko sešijete tudi več telovnikov iz različnega umetnega krzna, ki jih tudi nosite k različnim oblačilom, bodisi preko bluz, puloverjev, jopičev ali celo plašča. □ Ro Pomoč s kisom Nasvetov, s pomočjo katerih se v vsakdanjem življenju lažje znajdete, ni nikoli preveč. Naj vam tokrat natrosimo le nekaj takšnih, iz katerih boste zvedeli, kako si je v gospodinjstvu moč pomagati s kisom. Apnenčasto oblogo okrog vodovodnih pip, ki daje videz zanemarjenosti, odstranite s kosmom vate, ki ga namočite v kis. Če je vodni kamen trdovraten, vato nekaj časa pustite na oblogi, da se zmehča. Potem jo z lahkoto odstranite. Če ste se sami lotili pleskarskih del v hiši, a je ostal kakšen čopič neopran, nitro razredčila pa vam je zmanjkalo, ga namočite v vrel kis. Prav tako lahko v vrel kis namočite tiste čopiče, na katerih se je barva že strdila. Sajastih madežev, ki pozimi, ko kurite peči in štedilnike, radi nastanejo na tleh, pa se znebite tako, da tla zdrgnete s krpo, ki jo namočite v vodo, pomešano z vinskim kisom. Ocvirkovka in flancati Za ocvirkovko potrebujemo: 50 dag moke, 2 dag kvasa, 2 do 2,5 dl mleka, 6 dag masti, 2 jajci in sol; za nadev pa: 40 dag ocvirkov in ščepec majarona. Mokopresejemovskledo, naredimo jamico, vanjo nadrobimo kvas in dodamo nekoliko toplega mleka. Ko se kvas speni, dodamo v moko jajca, sol, stopljeno mast in med mešanjem toliko mleka, da je testo primemo gosto. Vzhaja naj približno pol ure. Tedaj ga ponovno pregnetemo in pustimo vzhajati še pol ure. Ocvirke segrejemo in potresemo po tanko razvaljanem testu. Začinimo z majaronom in zvijemo. Vzhaja naj v modelu za potico. Pečemo 50 min. pri 180 stopinjah Celzija. Za krhke flancate potrebujemo: 30 dag moke, kislo smetano, žlico sladkorja v prahu, dva rumenjaka, celo jajce, tri žlice belega vina, žlico ruma in tri žlice maščobe. Vse sestavine razen moke umešamo skupaj, potem dodamo še moko. Testo naj na hladnem počiva pol ure, potem ga razvaljamo za nožev rob na debelo. Ocvremo v vročem olju, odcedimo in potresemo s sladkorjem. Kolikšen vrt potrebujem? Vrtičkar začetnik sc prej ali slej sreča z vprašanjem, kolikšen vrt prazaprav potrebuje. Natančen odgovor ni mogoč, saj na to vpliva cela vrsta stvari, od izbora zelenjave in vrtne zemlje do velikosti družine, ki naj bi ji vrt služil. Kot priporoča George Seddon v imenitni knjigi Zelenjavni vrt, ki jo imamo tudi v slovenščini, je v angleških razmerah moč pridelati za štiričlansko družino na 340 kv. metrih toliko zelenjave, da je imajo vsi dovolj. Pri nas je obhišni vrt običajno manjši, okrog 250 kv. metrov je obdelanega, in to zadostuje za družino. Tolikšen zelenjavni vrt potrebuje okrog 150 ur ročnega dela, ki pa ni enokomer-no porazdeljeno, ampak je intenzivnejše v spomladanskem in poletnem času. V konici zahteva do 10 ur dela na teden, česar pa vrtičkar tako in tako nima za breme, saj si sproščujočega in zdravega telesnega dela na vrtu naravnost želi. 4M Koliko alkohola v krvi? Zaželjeno je, da bi sedli za volan in sc podali na cesto le takrat, ko nismo zaužili prav nič alkohola, vendar ima zakon tudi do tistih, ki so ga zaužili majhno količino, določeno toleranco. Pri nas je bila do sedaj dovoljena količina alkohola v krvi 0,5g na kilogram ali 0,5 promila. Ta količina bo dovoljena še naprej tudi po uveljavitvi novega zakona o varnosti v cestnem prometu, saj imajo podobno omejitev ali pa jo uvajajo tudi v večini evropskih držav. Pri poročilih o prometnih nesrečah pa moramo razlikovati med podatkom, ki pravi, daje nesreči botroval ali jo povzročil alkohol, ter tistim, ki pravi, da je bil pri nesreči alkohol prisoten. V prvem primeru je namreč povedano, da je nesreča nastala zaradi alkohola, ali drugače povedano, če bi šofer toliko ne pil, do nesreče ne bi prišlo, v drugem pa, da je do nesreče prišlo zaradi drugega vzroka, a je eden od udeleženih (lahko tudi oba) imel v krvi alkohol, a manj od 0,5 promila. fogeitelfegflg»t 8) gjup&telTl A KN JIŽNA POLICA Tiri in čas Železniški muzej v Ljubljani skrbi za ohranjanje tiste kulturne dediščine, kije povezana z železnicam i na slovenskih tleh, med drugim pa posveča pozornost tudi izdajanju publikacij, ki širšo javnost in strokovnjake seznanjajo s posameznimi segmenti zgodovine železnic pri nas. Tem namenom služi zbirka Tiri in čas, v kateri je doslej izšlo že pet knjižic: od prve, ki je obdelala temeljne pojme iz zgodovine razvoja slovenskega železniškega omrežja, do naslednjih dveh, ki sta monografsko obdelali bohinjsko in savinjsko progo, ter četrte, ki govori o nastanku in opustitivi Železničarskega doma v Ljubljani, in pete, najnovejše knjižice, •• - - !0! ■ -.«ew. TIRI IN ČAS Istrske železnice SUŠILNICA - Primeri drobne ljudske arhitekture, ki vedno bolj izginja in tone v pozabo, so sušilnice. Zgrajene iz lesa in kamna, pokrite s slamnato streho, ki jo je zamenjala opeka, so služile za sušenje sadja, v Beli krajini tudi za sušenje lanu. Sušilnica ni smela manjkati na nobeni trdni kmetiji, saj je bila nujno potrebna v vsakdanjem življenju. Eno redkih sušilnic, ki je v novih časih pravo skladišče starih prevoznih sredstev, lahko občudujemo v Bednju pri Adlešičih. (Pripravila etnologii\ja Marinka Dražumerič) Kavs ni noben greh - Krščeni stari kozlji nahajajo se na Dolenjskem pogostoma. Dedec naveliča se stare babe, pa skoči na mlado deklo in nič ne de, če mu je tudi v rodu. Takih v prešestvu rojenih pankrtov je vse polno. Tu ni kozlov ne sram ne žal jim nesreče oskrunjenih punic. Posebne odškodnine ne plačajo tako nič, kurbam da se zasluženi denar, k večemu če se kak krajcar privrže. Kmali začne taka hiša sloveti kakor posebno dobra, kajti ni treba čakati deklam za denar in mesto ene obrejene oglasi se jih deset za službo. Z naslednico gre kurbarija dalje. Se ve da se marsiktera upre taki pohotnosti. Krasni gospodarji tolažijo deklice naj pred s tem, da te reči niso noben greh, ampak kaj naravnega, saj duhovni tudi sami take burke uganjajo, česar ne bi bilo, ko bi bil kavs res tak ogromen greh. 1 Zemeljska sladnostje minljiva - Žalostne pesmi pojo se tudi v veseli družbi, po naj bolj razuzdanih pogovorih in iz naj grjih ust, kakor pomemben opomin, da je vsa zemeljska sladnost minljiva, kakor resnoben memento mori, kajti govori pesem dostikrat naravnost o smrti in njenih otožnih nasledkih za preljube svoje. Skoraj da ga ni večega prepevanja, da se ne bi čula med posvetnimi in poskočnimi saj ena bodi si pobožna, bodi si žalno didaktična. ■ Jprtizani so pričeli z rušenjem in sabotažami v dru r*^gi polovici leta 1941.13. avgusta 1941 so razstre' A lili zid ob progi v Ortneku. Prve sabotaže so bile diletantske in niso povzročile večje škode; veliko min je varnostna služba pravočasno odkrila in odstranila, samo 16. septembra 1944 so odstranili 72 min. Rušenje in požiganje sejezmanjšimi presledki nadaljevalo ves vojni čas. Italijani in pozneje Nemci so progo sproti obnavljali, kar ni bilo težko, saj na tej progi ni zahtevnejših objektov, ki bi zahtevali daljši čas obnove. Po italijanski okupaciji je bil 14. oktobra 1943 promet prekinjen, vendar so progo novembra leta 1943 ponovno usposobili za promet. Zelo dejavni so bili partizani maja in junija 1942, ko so na progo nastavili veliko število min, večkrat odvili tirnice, na progo namestili požagane brzojavne drogove in drevje ter obstreljevali vlake. V tem času je bilo precej smrtnih žrtev in ranjenih tudi med potniki in železniškimi delavci. Drugo obdobje intenzivjenjših napadov na progo je bilo avgusta 1943 in ob koncu poletja leta 1944. Porušeni so bili štirje nadvozi in en podvoz za cesto, vsi trije mostovi in pet propustov. Okupatorje porušene J objekte nadomestil s provizoriji. Obnova teh pa se je| po vojni krepko zavlekla, saj so zadnji most v Dobre- S, poljah dokončno obnovili šele leta 1970. & Razstreljene so bile skoraj vse kretnice, samo na g odseku Ribnica-Kočevje je bila proga januarja 1944 .5 prekinjena na 14 krajih. Med Dobropoljami in Veliki- § mi Laščami je bilo demontirano 4 km proge, pod^ nasipom pa je ležalo približno 60 zgorelih vagonov. J Precej bolj kot proga so bila prizadeta postajna ™ poslopja, saj so partizani vse zažgali in porušili. Postaj-" no poslopje v Dobropoljah je bilo obnovljeno leta 1961; g bolj so pohiteli v Velikih Laščah, kjer so iz propagand-^ nih razlogov postajno poslopje delno obnovili leta 1951, dokončno pa osem let za tem. V Žlebiču je bila obnova postajnega poslopja končana šele leta 1960. V Ribnici ki je izšla pred kratkim in govori o istrskih železnicah, torej o temi, ki ne v slovenski ne v hrvaški strokovni literaturi doslej ni bila obdelana. Knjižica zapolnjuje precejšnjo “luknjo", kot je na predstavitvi dejal avtor. Avtor je po rodu povezan z Istro, po službi pa z železnico, tako se oboje življenjskih danosti lepo povezuje v skupni ljubezni do spoznavanja zgodovine istrskih železnic. Istra je bila ves čas, vse do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, sestavni del sistema železnic na Slovenskem. Prek tega strateško pomembnega polotoka so že razmeroma zgodaj, leta 1873, zgradili progo Pivka-Reka, sledile pa so proge Divača-Pulj in Kanfanar-Rovinj (1876), Hr-pelje-Kozina (1887) in Trst-Poreč (1902). Na istrskih tleh so bili položeni tudi edini kilometri proge, zgrajene po vojni v Sloveniji, in sicer Prešnica-Ko-per. Omeniti velja tudi tako imenovane tramvajske proge, ki jih je bilo kar nekaj na istrsrkih tleh. Gradivo, ki gaje avtor zbiral več let, je obdelano z dveh vidikov: kot poljudna informacijaza najširši krog bralcev in kot zbir podrobnejših podatkov, ki zanimajo predvsem strokovnjake. V celoti knjižica bogati naše vedenje o pomembnem delu naše kulturne dediščine, saj je bila “železna cesta” pomemben pobudnikgospodar-skega in kulturnega razvoja povsod, kamor je prišla. Omenimo še, da bo letos v zbirki Tiri in čas izšla knjižica, ki bo posvečena stoletnici dolenjske proge. Leta 1894je namreč pripeljal prvi vlak iz Ljubljane v Novo mesto. Avtor pripravljajoče se monografije je Karel Rustja, pisec podlistka Dolenjske železnice, ki ta čas izhaja v našem tedniku. MILAN MARKELJ Bernikova monografija Pri zasebni ljubljanski založbi EWO so izdali že četrto umetniško monografijo. Tokrat je beli dan ugledala monografija BERNIK, JEDKANICE IN AKVATINTE, ki prinaša celovit pregled tovrstne Bernikove ustvarjalnosti zadnjih štirih desetletij, od leta 1952 do 1992. Avtor obsežnega in poglobljenega spremnega eseja Bernikovo romanje za človekom je novomeški rojak dr. Milček Komelj, uvodno besedo pa je prispeval Zoran Kržišnik. Janez Bernik je vsestranski ustvarjalec, za katerega je precej časa veljalo, daje najbolj učinkovit v svoji oblikovni popolnosti. Po letu 1985 pa seje izkazalo, da je ob vsej popolnosti in virtuoznosti grafična tehnika postala Berniku predvsem medij za bolj bistvene reči, saj z njo sugestivno skuša zajeti osrednje eksistencialne človeške probleme vseh časov, ki so v naši kulturi zadnjega tisočletja najizraziteje formulirani v svetopisemskih motivih. Bernik jih skozi srednjeveško nadah-njeno krščansko motiviko projicira s sodobnim tesnobnim vzdušjem in s problematiko niča, odrešenja in smrti. Komelj, ki v eseju zasleduje Bernikovo grafiko od njenih začetkov, se pravi od leta 1952, ugotavlja, da se njegova grafična ustvarjalnost razodeva kot “romanje od estetike in predmetov k človeku, od niča proti bogu”, pri čemer je zadnja faza umetnikovega ustvaija-nja izpovedno in meditativno najgloblja; v nji se avtorjeva ustvarjalnost razodeva kot izrazito tragično človeška in zato še posebej velika. MiM telegrami - Celovška Mohorjeva družba je izdala knjigo novinarja ORFGerharda Seifrieda KRONOLOGIJA NEKEGA RAZPADA ki govori o razpadanju Jugoslavije. - V zbirki NOV in POS je izšla monografiiaŠERCERJEVABRIGA-DA NA ŠTAJERSKEM, ki jo je napisal prof. Jože Marolt. - V okviru Znanstvene knjižnice Fakultete za družbene vede je izšla študija doktorja sociologije Jana Makaroviča LOGIKA DELA -ZGODOVINA IN PRIHODNOST. - Koprska založb* Lipa je izdala fotomonografijo SVETA GORA PRI GORICI Rafaela Podobnika. - Pri Fit Medii je izšla zbirka znanstvene fantastike ČASOVNA VRV Francija Puncerja-Acija. KOVINARSKA-PROCESNA OPREMA Krško, d.o.o. CKŽ137,68270 KRŠKO Direktor podjetja objavlja prosti delovni mesti: r 1. KLJUČAVNIČAR 2. VARILEC Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. - KV ključavničar - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Pod 2. - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8-ih dneh po objavi na naslov: KOVINARSKA-PROCESNA OPREMA, Krško, d.o.o., CKŽ 137, 68270 Krško, kadrovska služba. Nudimo možnost zaposlitve za nedoločen čas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8-ih dneh po končanem zbiranju prijav. ABANKA d.d. LJUBLJANA objavlja za svojo ekspozituro v Novem mestu delovno mesto POSREDOVALCA STORITEV (za določen čas — 6 mesecev) Od kandidatov pričakujemo: — V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu Prednost pri izbiri bodo imeli moški kandidati. Delo poteka v izmeni in se opravlja ob bančnem okencu. Pisne prijave sprejema organizacijsko kadrovska služba Abanke d.d. Ljubljana, Slovenska 58, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate obvestili pisno v 15 dneh po sprejemu sklepa. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO Kidričev trg 3 objavlja prosta delovna mesta 1. NADZORNEGA ZDRAVNIKA 2. ANALITIKA-PLANERJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1) zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa pod 2) diplomirani ekonomist znanje angleškega jezika delo z računalnikom Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO, Kidričev trg 3, 68000 NOVO MESTO. a Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh. m kot važnem središču in zelo prometni postaji je uspelo obnoviti postajna poslopja v letu 1955, leto za tem je bila končana obnova v Ližovcu, nekako v istem času so tudi v Kočevju dobili novo postajno poslopje in skladišče. Nova postajna poslopja so zgradili na lokaciji starih objektov, le v Kočevju je novo postajno poslopje na novi lokaciji. Ukinitev javnega prometa Proga Grosuplje-Kočevje je bila zgrajena predvsem za odvoz lesa s Kočevskih gpzdov in premoga iz Kočevskega rudnika. Proga poteka skozi gospodarsko manj razvito področje, kjer so železnico uporabljali pretežno za dovoz in odvoz nizkotarifnega blaga. V 1. septembra so minerci Zapadnodolenjskega odreda pri Koblarjih minirali most in vlak. Lokomotiva in dva vagona so se iztirili. odvozu sta prevladovala premog (pribl. 170 000 ton letno) in les (letno pribL 134 000 ton jamskega, neobdelanega, obdelanega in celuloznega lesa ter drvi). V dovozu, ki je dosegal le približno 80 000 ton letno, pa so glavnino predstavljali pesek, opeka, cement in umetna gnojila. Dovoz in odvoz nista bila izenačena; odvoz je bil približno štirikrat večji kot dovoz, zato so-moralj vseskozi proti Kočevju voziti veliko praznih vagonov za. nakladanje premoga, lesa in apna. Ko je bila rekonstruirana cesta iz Škofljice do Kočevja, je prišlo najprej do upadanja števila potnikov v potniškem prometu, kmalu zatem je sledil še upad tovornega prometa. V letu 1965 je železnica opravila še 58 odst. potniških prevozov, naslednje leto le še 31 odst. Prevoz potnikov na tej relaciji je prevzemal cestni prevoz, saj je bil cenejši in hitrejši od železniškega, poleg tega poteka cesta skozi vsa večja naselja, medtem ko so železniške postaje oddaljene od naselij. ’ V skupnem obsegu prevoza blaga je bila leta 1965 železnica udeležena z 89 odst., naslednje leto pa le še s 85 odst. celotnega prevoza. Potniški promet je v celoti prevzemal SAP Ljubljana, v tovorni promet pa sta se aktivno vključila Avto Kočevje in SAP Ljubljana. Potniški promet je stalno upadal in seje od leta 1958 do 1966 zmanjšal za 66 odst. Tovorni promet seje pričel občutno manjšati po letu 1963. Posebno neugodno je bilo to, da je 83 odst. prepeljanega blaga spadalo med nizkotarifno blago. Proga je izkazovala precejšnjo izgubo, za leti 1966 in 1967 jo je pokril republiški proračun. V letu 1967 je železnica reducirala število in relacije potniških vlakov. Motorni potniški vlaki so iz Ljubljane vozili le do Velikih Lašč. Kljub dogovoru železnice s potencialnimi u-porabniki prevozov o povečanem nakladanju se je obseg tovornega prometa še zmanjšal. Občina Kočevje si je v začetku leta 1968 zelo prizadevala, da bi potniški vlaki, ki so tedaj vozili le do Veliih Lašč, vozili do Kočevja. Akcija seveda ni mogla uspeti, saj so že potekale priprave za ukinitev javnega prometa na osnovi zahtevka, ki ga je na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oktobra 1967 naslovila železnica. Izvršni svet je 18. aprila 1968 dal soglasje za trajno ukinitev prevozov potnikov in blaga na progi Grosuplje-Kočevje s L julijem 1968. To je povzročilo precej negodovanja med okoliškim prebivalstvom in nemir med. delavci Rudnika v Kočevju, saj je bila ogrožena njihova eksistenca. Nčmir je dosegel višek s protestnim shodom delavcev Rudnika premoga 18. junija 1968, kar je bilo za tedanji čas nepojmljivo, zato je o shodu delavcev Rudnika Kočevje kot protestu proti ukinitvi javnega prometa na kočevski progi 28. junija 1968 razpravljala Skupščina SR Slovenije. Od 1. julija 1968 dalje je na progi Grosuplje-Kočevje uveden pogodbeni promet. Po pogodbi železnica zaračunava ekonomsko ceno prevoza, s tem da je 30 odst. voznine prispeval republiški proračun, nekaj pa občine Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Ljubljana Vič-Rudnik. Pogodbeni potniški promet do Velikih Lašč je bil ukinjen leta 1970. Ideja o ponovni uvedbi potniškega prometa na kočevski progi še ni popolnoma zamrla. Tako so vaščani Spodnje Slivnice 3. julija 1968 zahtevali ponovno oživitev potniškega prometa vsaj do Dobrepolj. Jeseni leta 1983 je na pobudo občine Ribnica in občine Kočevje republiški komite za promet in zveze vodil akcijo za ponovno uvedbo potniškega prometa, vendar za zdaj za to ni pogojev, in v Kočevje pelje občasno le kak muzejski vlak. IZ ŽUPNIJE UKRADEL DOJENČKA - 28. januarja je neznanec iz cerkve v Dobrniču ukradel lutko v podobi dojenčka in s tem župnijski urad oškodoval za 6.000 tolarjev. TORBICA IZ AVTA - 30. januarja je neznanec v naselju Mevce pri Šmar-jeti iz v atomobila A. I. ukradel žensko torbico z dokumenti in lastnico oškodoval za 15.000 tolaijev. POSEKAL SMREKI - Med 31. januaijem in L februatjem je neznanec v gozdu v bližini naselja Okljuka posekal dve smreki in s tem oškodoval J. K. iz Pravutine za 60.000 tolarjev. LOVCEM UKRADEL POKALE -V času med 28. januaijem in 1. februarjem je nekdo vlomil v lovsko kočo LD Dragatuš in odnesel pokale in 151 goriva ter jih s tem oškodoval za okoli 25.000 tolaijev. LJUBITELJ GLASBE - Med 30. in 31. januarjem je neznanec v Dolenjem Podborštu vlomil v jugo L. H. iz Dolenjega Karteljevega ter mu ukradel avtoradio in zadnjo polico z zvočnikoma. UKRADEL TELEFONSKI ODZIVNIK - 31. januarjaje neznan storilec v trgovini Dolenjka Železnina v Mogronogu s prodajne police ukradel telefonski odzivnik z daljinskim upravljanjem ter trgovino oškodoval za 14 tisočakov. V KIOSK PO CIGARETE - V času od 29 do 31. januarja je neznanec v Zagrebški ulici v Novem mestu vlomil v kiosk in ukradel okrog 5.000 tolarjev ter 10 zavojev cigaret. Podjetje je oškodoval za okrog 7 tisočakov. IZ DELAVNICE UKRADEL ŽAGO IN HLODOVINO - V času od 2. do 3. februarja je nepridiprav v Bršljinu iz delavnice ukradel žago za hlodovino ter s tem lastnika M. M. oškodoval za 40 tisočakov. GOSPODARSKO POSLOPJE POGORELO DO TAL pristava pri Šentjerneju - 5. februaija je prišlo izven naselja Pristava do požara na 14 m x 7 m velikem gospodarskem poslopju. Poslopje je zgorelo do tal, v njem pa kmetijsko orodje: puhal-nik, obračalnik za seno, nakladalka za seno, leseni voz, transporter silaže ter okrog 8 ton sena. Požar so lokalizirali šentjernejski gasilci skupaj z novomeškimi poklicnimi gasilci. Po nestrokovnih ocenah je za okrog 3 milijone tolarjev škode. Vzroke požara še raziskujejo. • Kovačiča so pa hitro pometli -in ne pod preprogo, kar čez prag! (Dnevnik) UKLEŠČEN V VOZILU POLJANE - 5. februaija ob 21.50 se je 47-letni Mirko Povhe iz Trebnjega s tovornjakom peljal od Trebnjega proti Novemu mestu. Pri Poljanah je zapeljal na rob ceste, nekaj časa peljal po bankini, potem pa trčil v betonsko ograjo na mostu, zapeljal po nasipu in pri tem podrl več dreves, nazadnje pa je pristal v potoku, ukleščen v vozilu. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Na vozilu je za okrog 2 milijona tolarjev škode. Temeljita obnova sodniške stavbe Nazadnje je bila obnovljena pred stotimi leti - Pred dvema letoma najprej obnovili staro in nevarno električno napeljavo - Sedaj prekrivajo streho - Tudi fasada? NOVO MESTO - Čeprav so mnogi šele pred kratkim opazili, da se obnav-Ija novomeško temeljno sodišče, so se obnavljanja njegove notraivjosti lotili že pred dvema letoma. Stavba današnjega sodišča je bila, po zapisih sodeč, nazadnje temeljito obnovljena natanko pred stotimi leti. Načrti za obnovo so bili narejeni v Gradcu, po vojni pa so bile zamenjane le razbite šipe. Predlani je bila n nj prej obnovljena električna napeljava, potem je bilo opravljeno pleskanje notranjih prostorov in oken, zbrušen in polakiran je bil tudi parket, obnovljene sanitarije. Že v kratkem pa ngj bi prekrili še streho. Na sodišču pa si želijo obnoviti tudi fasado ter urediti okolico in dvorišče. Leta 1894 so bili v Gradcu narejeni načrti za adaptacijo sedanje stavbe novomeškega temeljnega sodišča. Takrat je bila nazadnje prekrita. Ministrstvo za pravosodje, ki upravlja s stavbo, je pred dvema letoma zagotovilo denar za obnovo električne napeljave. “Za celotno stavbo smo imeli 14 varovalk, ki so bile v leseni omarici, tako da smo požar vsak dan naravnost izzivali,” pripoveduje vodja sodišča Janez Smolej. Poleti leta 1992 so obnovili celotno električno napeljavo, istočasno pa so inštalirali tudi računalniško omrežje. Ta investicija je ministrstvo za pravosodje stala okrog 7 milijonov tolarjev. V zelo slabem stanju so bila tudi okna, parket in notranjost stavbe je bila potrebna beljenja. Tako je minister Kozinc odobril še denar za beljenje, potem brušenje in lakiranje parketa, kar jih je skupaj stalo okrog milijon 800 tisoč tolaijev. Pleskanje oken in zamenjava vseh enojnih oken pa sta jih stala več kot 3 milijone tolaijev. Zelo problematični so bile tudi sanitarije, ki so jih obnovili lani februar- Kdaj bo spet odprta cesta Orehovo - Breg? Sanacijo plazu ocenjujejo na 100 milijonov tolaijev SEVNICA - Cena sanacije plazu in ceste pri Črnem potoku pod domačijo Pačnikovih dosega po ocenah nekaterih strokovnjakov že blizu 100 milijonov tolarjev. Če vemo, da ima sevniška občina na voljo za lokalne ceste in njihovo vzdrževanje v celotni občini borih 62 milijonov tolarjev, je jasno, da tako velikega zalogaja občina sama ne bo zmogla. Republiška uprava za ceste je predvidela sanacijo lokalne ceste Orehovo - Breg oz. tamkajšnjega plazu že lani, a žal ni bilo dokumentacije za sanacijo plazu. Letos je izpadla ta naložba iz programa te uprave, ker je izpadel ves t.i. ele-mentar za lokalne ceste, kakor cestaiji imenujejo razne elementarne nezgode, ki poškodujejo ceste. Vse večje pritožb ljudi in podjetij, ker nič ne kaže, da bo zapora ceste kmalu odpravljena. Podjetje Clann v Loki že grozi z računi za dodatne stroške, ki jih ima to podjetje obutve s pretovarjanjem blaga iz Italije z vlačilcev na manjše tovornjake, ki se lahko količkaj varno prebijejo po ozki in makadamski cesti od Radeč do Loke. Za dva najbolj kritična ovinka na tej regionalni cesti po besedah predsednice sevniške občinske skupščine Brede Mijovič še vedno ni projektnih rešitev. Po njenem mnenju naj bi v občini izdelali pregled vseh plazov v občini in program za reševanje teh problemov v tej hriboviti občini. Zaprta cesta Orehovo - Breg tepe že tudi Gostinsko podjetje Sevnica, kar se po izjavi direktoija Kristijana Janca že pozna na Tončkovem domu na Lisci, s katerim sicer v zadovoljstvo številnih gostov upravljajo od lanskega julija. p p KLJUB ZAVIRANJU V PEŠCA -4. februarja ob 19.45 se je 21 -letni Boštjan Murn iz Novega mesta peljal s katrco od Broda proti Žabji vasi. Ko je pripeljal do kandijskega križišča na zaznamovan prehod za pešce, ki ga je v tistem trenutku prečkal 70-letni Franc Taborski iz Novega mesta, je kljub zaviranju zaradi neprimerne hitrosti pešca zbil. Oškodovanca so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Materialne škode je za okoli 35 tisočakov. ja, njihova obnova je stala 2 milijona tolaijev. Lanska avgustovska točaje pokazala, daje močno dotrajana tudi kritina. Prekrivanja so se lotili pred kratkim. Zamenjali bodo vse letve, kovinske obrobe in kritino. “Ker je to starejša stavba v ožjem delu mesta, smo se odločili, da bo streha prekrita z bobrovcem, žal pa ni bilo dovolj denarja, da bi namesto pocinkane pločevine za kovinsko obrobo izbrali baker,” pravi vodja Smolej. Zamenjava ostrešja jih bo stala okrog 10 milijonov tolaijev. S tem pa še zdaleč ne bo obnovljena celotna stavba. Ob koncu kurilne sezone nameravajo adaptirati kotlovnico in preiti na plinsko ogrevanje, kajti odlok novomeške občine od vseh vseh večjih onesnaževalcev zahteva, da preidejo na plinsko ogieva- S TA VB A NO VO MEŠKEGA TEMELJNEGA SODIŠČA Z NOVO KRITINO - Po skoraj stotih letih bo ta stavba dobila novo kritino. Že lani in predlani so obnavljali notranjost, želijo pa si tudi novo fasado. ZASTRUPIL SE JE S THIODANOM KRŠKO - 1. februarja se je med delom v vinogradu na Bočju zastrupil Jože L. iz Velikega Mraševega. Z ženo sta obrezovala trte, okoli 15. ure pa seje napotil v zidanico, da bi popil požirek žganja. Ko seje vrnil k delu, je čez približno pol ure potožil ženi, da mu je slabo in da ne ve, kiy je popil iz steklenice. Pričelo ga je tresti in bruhal je krvavo slino. Na pomoč so poklicali dežurno zdravnico iz krškega zdravstvenega doma, ki mu je nudila prvo pomoč in ga takoj napotila v bolnico, kjer je ob 17.55 umrl. Policisti so ugotovili, da je namesto žganja popil neugotovljeno količino pesticida thiodan E-35. S POLICIJE OBSTREUUJO BTC NOVO MESTO - Presenečeni nakupovalci, ki so v petek nič hudega sluteč izbirali blago v trgovinah vedno /mlnega BTC-ja na Ljubljanski cesti, so najprej zaslišali grmenje, nato pa seje na parkirišče usul pesek, kamenje in blato, večji kamen pa je prebil streho BTC-ja in padel na hodnik med trgovinami “Izstrelki "so prileteli z gradbišča nove policijske postaje, kjer je G. P. iz Potiskavca miniral večjo skalo in pri tem ni dovolj poskrbel za varnost. Škode na parkiranih avtomobilih in stavbi BTC-ja je po nestrokovni oceni za 80.000 tolarjev. nje. Letos nameravajo obnoviti zunanji del kanalizacije, želijo pa si obnoviti tudi fasado, vendar po vsej verjetnosti zanjo letos ne bo dovolj denarja. Pri tem bo potrebno narediti drenažo in stavbo zaščititi pred vlago. In ko bo vse to postorjeno, imajo v načrtu urediti tudi dvorišče in zunanjo okolico. “Predvideno je, da se bo v začetku leta 1996 iz stavbe izselila policija; takrat bo potrebna manjša • Lani in predlani so se opremili tudi z računalniki, ki so v vseh razpravnih dvoranah, še vedno pa so brez računalnikov kazenski in preiskovalni oddelek ter zemljiška knjiga. Vodja enote Smolej pa pravi, da so po računalniški opremljenosti med najbolj opremljenimi sodišči v Sloveniji, in ko bo Vrhovno sodišče naredilo povezavo v računalniško omrežje, se bodo v Novem mestu priključili takoj za Ljubljano. adaptacija teh prostorov, v katerih naj bi bile potem zaokrožene vse pra-vosodne ustanove,” še dodaja Smolej. J. DORNIŽ PO DOLENJSKI DEŽELI • Tudi v deželo pod Gorjanci se nezadržno bliža Pust, ki mora biti po starih šegah mastnih ust. Tega se je zavedal tudi nepridiprav, ki je 5. in 6. dne meseca svečana rogovilil po Trški gori. Najprej je iz odklenjenega kokošnjaka A. Ž. odnesel šest kokoši in, da jim do pusta ne bi bilo dolgčas, še petelina. Kljub obilni gostiji, ki se mu obeta za pusta, si je omislil še suho meso za predjed, pa tudi pijače mu ne bo manjkalo - z obojim se je založil iz zidanice M. T. iz Gorenje vasi. Kaj je iskal v naslednjih dveh zidanicah, ni znano, saj ni odnesel ničesar, le nekaj škode je povzročil, ko si je prizadeval pogledati v notranjost. Če ga bo dosegla roka pravice, se bo moral zagovarjati za 92 tisoč tolarjev, za kolikor je skupaj oškodoval Trškogorce. • Medtem ko se tat iz prejšnje zgodbe navdušuje nad svežo perutnino in, kar se tiče sušenja mesa, povsem zaupa trškogorskim viken-darjem, je nepridiprav, ki je zašel v starejšo hišo v Vojni vasi, bolj nezaupljiv ali pa morda preveč neučakan. Iz kadi za razsoljevanje je ukradel celo stegno, ki pa mu ga do pusta najbrž ne bo uspelo posušiti, če pa bo čakal do naslednjega ‘‘dneva norcev", ko bo šunka dozorela, se kaj lahko zgodi, da bo ostal tudi on brez nje. Umor v Gribljah GRIBLJE - 30-letni Mu-hamed B. iz Kanižarice je utemeljeno osumljen umora sovaščana, 29-letnega Muhare-ma Š. Muhamed B. seje 2. janu- arja ob 10. uri pripeljal do nedograjene hiše v Gribl je delal Muharem, in ga z doma prirejeno pištolo najprej ustrelil v dimlje, potem pa še v glavo. Po streljanju seje Muhamed B. odpeljal domov in pred domačo hišo počakal policiste in se jim je mirno predal. Novomeški policisti vzroke, zaradi katerih se je Muhamed B. odločil za umor, še raziskujejo, vendar ga je po do sedaj znanih podatkih k zločinu privedlo ljubosumje. Zoper osumljenca je preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Novem mestu odredil pripor. V KRIŽIŠČU ZBIL KOLESARJA - 4. februarja ob 12.25 je 14-letni Igor Vočanec iz Novega mesta zapeljal z gorskim kolesom s parkirnega prostora v Ulici Slavka Gruma. Ko je pripeljal do križišča z mestno ulico, je, ne da bi se prepričal, zapeljal v križišče, tedaj pa je iz smeri Broda pripeljal z osebnim avtomobilom 36-letni Jože Klančar iz Prečne, kije kljub zaviranju trčil v kolesarja, ki se je v nezgodi hudo poškodoval. Materialne škode je za 30 tisočakov. ZASLIŠANJE KAUŠOVCEVSE NADALJUJE KRŠKO - V sredo, 2. februarja, se je pred krškim sodiščem nadaljevalo zasliševanje kališovskih kmetov v zvezi s protestnim zborovanjem krajanov proti odlagališču radioaktivnih odpadkov, 27, maja lani na Kališovcu. Tudi drugo zaslišanje - prvo je bilo 19. januarja v Brežicah - je minilo brez prisotnosti novinarjev. Očeta Mateja Plahuto in sina Mateja Plahuto, ki ju je sodnik Bojan Ficko zaslišal tokrat, so na sodišče pospremili trije domačini in predsednik sevniškega občinskega odbora Zelenih - ekosocialne stranke, Alfred Železnik. Kot zagovornik kmetov je na zaslišanju tudi tokrat sodeloval sevniški odvetnik Franc Pipan. (A. Ž.) MED KUHO JE ZASPALA NOVO MESTO - Dim, ki se je valil skozi okno stanovanja M. C. v Ulici Majde Šilc, je opozoril sosede, da so poklicali gasilce, ki so v stano-‘vanje vlomili in pogasili požar ter spečo gospodinjo J. C., mlajšo sestro lastnice stanovanja, odpeljali v bolnišnico na opazovanje. Do požara je prišlo, ko je J. Č. prižgala električni štedilnik in pristavila vodo za kosilo, potem pa odšla spat. Ko je voda izparela, se je lonec pregrel in zanetil ogenj na delovnem pultu in v kuhinjska napi. Kočevska stranpota PONAREJENI DOLARJI? - Iz Ljubljanske banke so 2. februarja obvestili kočevsko policijsko postajo, da so dobili 3 bankovce po 20 ameriških dolarjev, za katere sumijo, da so ponarejeni. Policisti so poslali sumljive bankovce v analizo v Ljubljano, od koder pa do časa, ko to poročamo, še ni prišel odgovor, in se tako ne ve, če so bili dolarji ponarejeni ali ne. ODVEČ STRAH - Kočevski policisti so dobili 2. februaija popoldne obvestilo, da se je pri naselju Vrh-Krkovo prevrnila poštna katrca, daje voznik ranjen, kasneje pa so domačini izrazili še strah, da se ne ve, kaj je z denaijem in pošto, kije bila v avtu. Policisti so ugotovili, da je avto res zapeljal ivzven ceste, ker je bil voznik pod vplivom maliganov, daje na avtu večja škoda (okoli 200.000 tolarjev), lažje ranjenega voznika so odpeljali najprej v ZD Kočevje, nato v ljubljnasko bolnišnico, preplah zaradi denarja in pisem pa je bil brez vzroka. SPET GORELO - Spet je zaradi podzemnih požarov na območju bivšega kočevskega premogovnika gorelo na tako imenovani kipi. Tu je na leto okoli 10 do 15 takih požarov. Predlog je, da bi suho travo na tem območju enkrat na leto zažgali pod nadzorom gasilcev in se tako izognili nenadzorovanim požarom. ALKOHOLIZIRANI KADILEC - Vlom v gostilno Kmet v Kočevju so prijavili policijski postaji 31. januarja. Policisti so ugotovili, da je bilo vlomljeno skozi okno, še neznani storilec pa je odnesel dve steklenici žganih pijač in nekaj cigaret. GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA Smo gradbeno podjetje, ki včasih bolj, včasih manj uspešno krmari skozi čas, skupaj že skoraj 50 let. V Posavju delamo že skoraj 20 let in ker smo tu, želimo tu tudi ostati ter vas vabimo, da se nam pridružite. KOGA VABIMO: Če ste fant, star do 25 let, slovenski državljan in si res želite dobiti stalno delo in zagotoviti varno prihodnost, potem nam to napišite v prijavo in povabili vas bomo na razgovor. KAJ NUDIMO: — zaposlitev mladim tesarjem, zidarjem in drugim profilom v gradbeništvu in usposabljanje, če za ta dela niste usposobljeni, — pošteno plačilo za delo, — stalno delo, — varno delo. Pisne vloge pričakujemo na naslov: GRADIS Gradbeno podjetje Ljubljana Ul. Gradnikove brigade 11 61103 LJUBLJANA “Stare st ru ikture” odgovar iajo Izjavi načelnika kriminalistične službe pri UNZ Novo mesto Zdenka Prizmiča in javnega tožilca Nika Briclja na obtožbe mag. Kovačiča, izrečene v televizijskem Žarišču NOVO MESTO - Prejšnji teden smo zapisali, da se Boštjan Kovačič k(jub očitkom, ki so se pojavili v nekaterih slovenskih medijih, ne misli umakniti s predlaganega mesta za ministra brez listnice v slovenski vladi. V torek zvečer, ko je bila naša redakcija že zaključena, pa je v televizijskem dnevniku dr. Janez Drnovšek izjavil, da je bilo v javnosti veliko pripomb na predlog za imenovanje Boštjana Kovačiča, zato je ocenil, da je bolje, če predlog umakne oz. zadrži, dokler se ne razčisti sum o zlorabi javnih pooblastil. Dodal je še, da verjame gospodu Kovačiču, da je vse izpeljal korektno, vendar se mu ne zdi dobro, če bi pomešali postopek imenovanja za ministra s sodnim postopkom. Mag. Kovačič je na tiskovni konferenci dejal, da je zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim delovnim organom prestal uspešno, kljub temu se je v soglasju s predsednikom vlade odločil, da kandidaturo začasno umakne, dokler pristojni organi ne razčistijo nastalega položaja. V torkovem televizijskem Žarišču po dnevniku je za gradbeno afero, ki so jo omenjali časopisi, povedal, da je t.i. gradbena afera dobila sodni epilog leta 1987 v Ljubljani, kjer je bila zadeva tudi ustavljena. Glede tokratnih sumičenj o nezakonitem odpisu zamudnih obresti obrtnikom v letu 1991 in 1992 pa je zatrdil, da je občinska vlada na podlagi zakona o dohodnini na predlog davčne uprave odpisala del zamudnih oderuških obresti. Po Kovačičevem je novomeški izvršni svet to pristojnost nedvomno imel. V oddaji je kot konstrukterje nove afere omenjal stare strukture, ki so po njegovem imele prste vmes že pri gradbeni aferi. Na vprašnje novinarke, kdo naj bi to bil, je imenoval novomeškega javnega tožilca Nika Briclja in načelnika urada kriminalistične službe pri UNZ Novo mesto Zdenka Prizmiča. Načelnik urada kriminalistične službe pri UNZ Novo mesto Zdenko Prizmič na te izjave odgo-vaija: “Zadevo odpisa obresti nekaterim novomeškim obrtnikom smo začeli obravnavati lani julija na zahtevo novomeškega Temeljnega javnega tožilstva, kamor je prispela ovadba. Ugotovili smo, da bomo potrebovali strokovno pomoč, zato smo se obrnili na Ministrstvo za finance, ki je zadevo raziskalo po strokovni plati, 7. oktobra smo od njih prejeli zapisnik. Ministrstvo je ugotovilo, da bi moral IS sprejeti sklep za odpis obresti na predlog davčne uprave. Na novomeško davčno upravo je vložilo vlogo za odpis obresti 83 obrtnikov, davčna uprava je za odpis obresti predlagala 15 obrtnikov, kljub temu pa je IS sprejel sklep za odpis obresti še za 37 obrtnikov, ki jih uprava ni predlagala. To, kar je ugotovilo Ministrstvo za finance in kar smo ugotovili iz razgovora z obrtniki, smo poslali na tožilstvo, tako da je tožilstvo do sedaj prejelo že večino dokumentacije. Vsi očitki o kon- • Na temeljnem javnem tožilstvu v Novem mestu so takšen očitek pričakovali že prej, zato so zadevo glede nezakonitega odpisa obresti že decembra poslali na drugo javno tožilstvo, in sicer v Ljubljano. Novomeški javni tožilec Niko Bricelj obtožb ni želel komentirati, suj meni, da bi s tem spodbudil le nova natolcevanja. struktih ne držijo, saj smo po zakonu o kazenskem postopku zadevo dolžni preverjati, poleg tega delajo sedaj na oddelku za gospodarsko kriminaliteto povsem drugi ljudje kot takrat, ko so obravnavali t.i. gradbeno afero.” J. DORNIŽ Sgg FRC PRVAK NOVO MESTO - Zmagovalec Novomeške rekreacijske lige v odbojki je ekipa Frč. Tako je odločilo razmerje med dobljenimi in izgubljenimi točkami, saj je imel Cestar enako število zmag in enako razliko v nizih kot Frč. Nastopilo je 10 ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako. Tretji so bili Veseli ventilčki in četrti Pedagogi. jr W*i" 1 Vx•"'.'»** str,7 • if-fM 'ajT.-/- •' /. 1 . I _ REŠILI SO ZMAGO - Košarkarji iz Podbočja, ki letos nastopajo pod imenom Interier Krško, so morali v zadnjih minutah reše\’ati zmago nad Ježico, ki so si jo priborili že v prvem polčasu. (Foto: I. V.) Pionir igra brez volje Pionir izgubil s Topolšico - Kočevkam ni uspelo presenetiti Kopra - Novomeščanke zmagale doma VETERANKA ZMAGALA NOVO MESTO - Na odprtem prvenstvu squash centra Mihe Legana za ženske je na Mestnjih njivah prejšnji četrtek zmagala veteranka novomeškega squasha Zorica Verbič nad Tatajano Turnšek in Ivanko Plut. Prvo srečanje slovenske 1. squash lige bodo igralci in igralke Hrasta igrali v nedeljo, 20. februarja, v Murski Soboti. LJUBLJANA, KOPER, NOVO MESTO - V odbojkarskem klubu Pionir vse bolj očitno nekaj škriplje. Na tekmo v Šoštanj so v soboto igralci odpotovali brez prvega trenerja, tako daje ekipo vodil drugi trener Bojan Brulec, kar pa ne more biti opravičilo za poraz z drugo najslabšo ekipo v ligi. Novomeški odbojkarji so igrali brez volje, kar je Topolšica izkoristila za tretjo zmago v sezoni. Novomeščani so nekoliko bolje igrali le v drugem nizu, ki Ribničani so spet zaspali Rokometaši Ribnice nesrečno izgubili z Gorenjem -Gorbunova stavka - Na vzhodu vodijo Posavci RIBNICA - Rokometaši Ribnice so v 15. krogu tekmovanja v prvi državni ligi doživeli še osmi poraz. Gostje iz Velenja so svoj zmagoviti zadetek za 21:20 dosegli v zadnjih sekundah srečanja, potem ko so pred tem zaradi ležerne igre Ribničanov vodili že z 20:16. Pet minut pred koncem so se domačini le zbudili in po zaslugi prodornega Šakerja izid izenačili. Sicer pa je bila tekma vseskozi izenačena - tudi prvi polčas je dobilo Gorenje s 13:12 -borbena in privlačna za gledalce. Čeprav so se Ribničani ves čas trudili, bi s še bolj zavzeto igro lahko celo zma- gali. Največ zadetkov za domače sta i Sk dosegla Škaper (6) in Marolt (4). Trenutno je Ribnica s 13 točkami deseta, v soboto pa se bo v Celju pomerila s slovito Pivovarno Laško. Rokometašicam Kočevja v drugem delu prvenstva ne gre tako dobro, kot jim je šlo v jeseni. V soboto so na Drugi del prvenstva so začele tudi rokometašice v slabši skupini prve lige. Igralke novomeške Game so v Mariboru izgubile z Branikom s 27:19 (15:8). Naveč zadetkov za novomeško ekipo je dosegla Derčarjeva (9). V naslednjem krogu igrajo Novomeščanke v soboto v gosteh pri Velenju. V vzhodni skupini druge moške rokometne lige so vsa tri posavska moštva zmagala. Sevnica je s 26:23 (12:8) premagala Dol TKI Hrastnik, AFP Dobova z 21:18 (14:11) Radeče papir, Krško pa v gosteh Zagorje s 30:15 (15:8). Na lestvici vodi Krško s 25 točkami, sledita pa mu AFP Dobova s 23 in Sevnica z 22 točkami. V zahodni skupini druge lige je Akripol v gosteh izgubil s Kodeljevim s 33:18 (21:8), Črnomelj pa v Izoli z 20:16 (10:7). Akripol je s 15 točkami četrti, Črnomelj pa z 10 točkami sedmi. so ga dobili s 15:6, prvega so izgubili s 15:10, tretjega s 15:11 in četrtega s 17:15. Kljub porazu si z Ljutomerjem še vedno delijo četrto mesto, v naslednjem krogu pa bodo v soboto, 12. februarja, ob 19. uri doma igrali z vodilnim Vigro-som Pomurjem. Odbojkaricam kočevske LIK Tilie v Kopru ni uspelo presenetiti vodilnega Cimosa. Domačinke so začele silovito in šele pri vodstvu 11:0 so toliko popustile, da so Kočevke lahko osvojile prvo točko. Tekma je bila končana v 50 minutah, Kočevke pa so v treh nizih dosegle vsega 13 točk (5,7,1). LIK Tilia je po 14 krogih z 10 zmagami na 4. mestu z enakim številom točk kot drugouvrščeni Gornji Grad, ki ima tekmo manj. V naslednjem, v soboto, bodo Kočevke igrale doma proti peto-uvrščenemu HIT-u Casinoju. Odbojkarice Novega mesta so tekmo z zadnjeuvrščenim taborom začele slabo in prvi niz izgubile s 15:10. V drugem nizu si je Katja Vernig poškodovala gleženj, mesto podajalke pa je morala prevzeti kapetanka Novega mesta Rebeka Koncilija, ki je svoje delo opravila izvrstno. Igra Novo-meščank je v drugem nizu zaživela in Ljubljančanke niso mogle več ogroziti zmage domačink. Izidi nizov: 10:15, 15:8, 15:4,15:5. Novomeščanke so po zmagi nad Taborom na 7. mestu prvoligaške lestvice, v soboto pa se bodo v Ljubljani pomerile s Krimom, ki je z enakim številom točk, kot jih imajo Novomeščanke, na šestem mestu. Lahko se zgodi, da bo prav ta tekma odločala o 6. mestu in s tem o obstanku v prvi ligi, ki se bo prihodnjo sezono zmanjšala za štiri ekipe. I.V. domačem igrišču morale priznati premoč ljubljanskega Krima Electe. Srečanje so Kočevke izgubile že v prvem polčasu, ki so ga Ljubljančanek dobile z 20:10. V nadaljevanju so domačinke sicer nekoliko omilile poraz, a kljub temu so še vedno zasluženo izgubile s 30:23. V ekipi Kočevja tokrat ni nastopila Gorbunova, ki, kot kaže, nezadovoljna s plačo, stavka, čeprav klubska uprava zatrjuje, da najstarejša igralka dobi krepko preko 1.000 nemških mark na mesec. Najboljša strelka srečanja je bila Burjakova z 10 zadetki. Šolski šport v januaiju Končana tekmovanja osnovnošolcev v košarki, odbojki in streljanju NOVO MESTO - Smo sredi sezone športnih tekmovanj osnovnih šol. Košarkarji so odigrali dva polfinalna turnirja, v finalu pa so nastopile po tri ekipe iz vsake skupine. Zmagali so košarkarji osnovne šole Grm pred Šmihelom, Šentjernejem in Centrom. Najboljši strelec finalnega turnirja je bil Mario Poplašen, najboljši obrambni igralec pa Mladen Dakič iz osnovne šole Grm. Na finalnem turnirju za deklice je zmagal Grm nad Šentjernejem in Mirno Pečjo. Najboljša strelka je bila Dominika Krpan z Grma. V streljenju z zračno puško je nestopilo 33 dečkov in 7 deklic. Med ekipami je med dečki zmagala Osnovna šola Vavta vas nad Šmarjeto in Žužemberkom, med deklicami pa Šmarjeta nad Mirno Pečjo in Žužemberkom. Med posamezniki sta bila najboljša Igor Klobučar iz Vavte vasi in Mateja Kapler iz Šmarjete. V občinski ligi za odbojkarice je sodelovalo 6 ekip. V tekmi za prvo mesto je Šmihel presenetljivo premagal Žužemberk. Medtem ko so Žužemberčanke v ligaškem delu dvakrat zanesljivo premagale Šmihel, so bile v finalu preveč “osamljene”, da bi osvojile naslov občinskih prvakinj. V uteho jim je bilo, da so za najboljšo mlado odbojkarico lige proglasili Žužemberčanko Katjo Kren. M. J. Z zakonom ukiniti šport? Nova zakona onemogočata dejavnost klubov in društev - Ljubiteljsko delo v športu kaznovano z davki V času, ko slovenski smučarji in drugi športniki s svojimi izjemnimi mednarodnimi uspehi učinkovito seznanjajo svet o obstoju Slovenije - tuji novinarji v svojih člankih o zmagah slovenskih športnikov pogosto še na kratko predstavijo Slovenijo in zunanji minister le stežka prideta na strani največjih svetovnih časopisov, so le-ti Dovžanovi ali Korenovi ob nji svetovnem i i ob njunih zmagah na m pokalu posvetili cele strani in nihče ni pozabil zapisa-.................. olilr njeno pot do samostojnosti - se je slovenska država odločila, da bo ukinila dejavnost športnih Jedk ti, od kod prihajata. V volilnih programih vseh slovenskih strank je bilo lepo zapisano, da je treba podpreti šport, saj le-ta blagodej- društev. Drugače si posledic novega Zakona o dohodnini in Zakona o posebnem davku na določene prejemke ni mogoče predstavljati. Društvo namreč po določilih omenjenih zakonov svojim članom, ki pri njem niso zaposleni, praktično ne more izplačati niti potnih stroškov. Če želi klub športniku le povrniti denar za avtobusno karto, mora z njim skleniti pogodbo o delu, znesek nakazati na športnikov žiro račun in ob tem plačati 74 odst. davka, poleg tega pa se povrnjeni stroški športniku štejejo v osnovo za dohodnino. Glede na to, da sloni več kot 95 odst. dela v športnih društvih na plečih nepoklicnih in ljubiteljskih kadrov, ki jim že tako revna društva komaj povrnejo stroške oziroma jih za njihovo delo ponavadi zelo skromno nagradijo, bi jih dosledno spoštovanje zakonov hitro odvrnilo od njihovega dela. no vpliva na zdravje ljudi in nlade odvrača od alkoholizma, narkomanije in prestopništva. Je morda kdo od izvoljenih sploh pomislil na svoje obljube volil- kone, ki bodo ukinili šport? cem, ko je dvignil roko za za-i bodo uki t Ci vladi Športna zveza Slovenije je v imenu vseh vanjo vključenih športnih i t vsen vanjo vključenih šport-i organizacij že dala pobudo di in državnemu zboru za spremembo zakonov o dohodnini in posebnem davku na določene prejemke. Delovanje športnih in drugih društev je že močno moteno, in to zlasti pri tistem delu, ki ga ljudje v korist družbe opravljajo prostovoljno. V svoji pobudi so zapisali, naj vla- Zakoni so že do sedaj precej omejevali poslovanje klubov in društev, in če bi se inšpektorji SDK-ja zakopali v njihova poslovna poročila, bi težko našli tiste, ki so se zakonov dosledno držali. Danes pa je to že skoraj popolnoma nemogoče. Bodo športniki, trenerji in organizatorji športnih tekmovanj, če bodo še naprej hoteli opravljati svoje poslanstvo, res morali postati kriminalci. Politiki, ko je beseda o športu, nikoli ne pozabijo povedati, kako dragocen je prispevek športnikov pri promociji Slovenije v svetu. Medtem ko celo predsednik Slovenije ali pa njen • Novomeška agencija za šport naproša vse klube in društva, nqj se takoj odzovejo na pobudo vladi in državnemu zboru za spremembo zakona o dohodnini in zakona o posebnem davku na določene prejemke. Vse, ki soglašajo s pobudo prosijo, da se takoj zglasijo na Agenciji za šport, da pobudo podpišejo in ožigosajo. da do spremembe zakonov, ki so razvrednotili in kaznovali športno dejavnost, sprejme moratorij na veljavnost spornih zakonskih določil za področje športa, državni zbor pa naj spremembo zakonov čimprej uvrsti na dnevni red svojih sej. Če država svoje napake ne bo popravila, bomo najbrž edini na svetu, ki smo z zakonom ukinili šport. Posledic tega si ni težko predstavljati. I. VIDMAR Interier ob koncu v škripcih Košarkarji Interierja so krepko vodili, a na koncu komaj premagali, Ježico -Novomeščani bi lahko premagali Vando tudi s stotimi točkami razlike KRŠKO, NOVO MESTO -Košarkarji krškega Interieija so odlično začeli tekmo v leskovški športni dvorani z ljubljansko Ježico in v prvem polčasu povečevali prednost iz minute v minuto. Prvi del igre se je končal z izidom 43:26, kar je bil za Krčane očitno znak, da tekme ne morejo več izgubiti, zato so drugi polčas začeli preveč lagodno in gostje iz Ljubljane so se jim hitro približali na 10 točk razlike, tri minute pred koncem pa je znašala prednost Krčanov le še dve točki (65:63). V želji po zmagi so Ljubljančani napravili preveč osebnih napak, kar so domači košarkarji z zanesljivim izvajanjem prostih metov kaznovali in na koncu zmagali s 75:70. Nikola Plečaš, trener Interierja je po tekmi dejal: “Naši igralci so Ljubljančanom v drugem polčasu pustili, da so uveljavili svojo igro, potem pa tega niso več mogli zaustaviti. Imeli smo srečo, da smo se tokrat le izvlekli. Ježica je veliko boljša ekipa, kakor kaže njen položaj na lestvici. Ob ugodnem razpletu drugih tekem imamo možnost tudi za drugo mesto in nastop v play offu ter uvrstitev v A-l ligo.” Za Krčane so dosegli največ točk Krajcar (17), Bor-delius (15), Popovič (14), Krošelj (12) in Lučev (10). Po zmagi nad Ježico je Interier na 4. mestu druge skupine prve slovenske lige, a ima le eno zmago manj od drugouvrščene Idrije. V naslednjem krogu bo Interier prost. Moštvo Vanda je bilo za košarkaije Novega mesta 92 veliko preslab nasprotnik, da bi v katerem koli delu igre lahko podvomili o zmagovalcu. Gostje so svoj prvi koš, pa še tega iz prostih metov, dosegli šele v peti minuti, ko so Novomeščani vodili že s 13:0. Bajc, Kek, Vučkovič in Petrov so zadevali kot za stavo in že izid prvega polčasa 62:22 je pomenil pravo katastrofo za goste. Ko so Novomeščani pet minut pred koncem srečanja vodili že s 111:40, je trener Novomeščanov poslal na igrišče mlado ekipo, ki pa ni mogla zadržati tako velike razlike - na koncu tekme je bil izid 119:55-jepazato prvič okusila vzdušje drugoligaške košarke. Največ točk za Novo mesto 92 so dosegli Bajc (36), Kek (23), Vučkovič (23) in Petrov (16). Po zmagi nad Vando so Novomeščani na 7. mestu lestvice končnice prvenstva druge lige. I. V. Dvoranski rekordi atletov Rekord Lopatičeve Na dvoranskem peteroboju zbrala 4.056 točk BREŽICE - Najboljša slovenska mnogobojka Brežičanka Vladka Lopatičje po poškodbi, ki jo je pestila lansko sezono, očitno spet izvrstno pripravljena. V petek, 28. januaija, je nastopila na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v Budimpešti, kjer je med 16 mnogobojkami v peteroboju osvojila odlično 2. mesto in z izidom 4.056 točk postavila nov državni rekord; 60 m z ovirami je pretekla v času 8,89 s, v višino je skočila 171 cm, sunila kroglo 11,94 m, skočila v daljino 593 cm ter pretekla 800 m v 2 minutah in 23,95 sekunde. Lani je državni prvakinji in rekorderki iz brežiškega atletskega kluba poškodba preprečila nastop na univerziadi in na sredozemskih igrah, zato se letos še toliko bolj zavzeto pripravlja na evropsko atletsko prvenstvo, v okviru priprav nanj pa bo 5. marca nastopila na velikem atletskem mitingu na Dunaju. S. G. NOVO MESTO - Na skakalskem mitingu v Ljubljani je Vladka Lopatič premagala dosedanjo rekorderko Ksenijo Predikako v skoku v daljino in izenačila njen rekord 620 cm. Lopatičeva je petkrat preskočila 6 m (618,609,617,617 in 620 cm), in če bo zimsko sezono nadaljevala v tem slogu, lahko pričakujemo, da bo rekord kmalu samo njen. V troskoku je bila mladinka Blatnikova z 11,48 m druga. Božič je nastopil na mitingu v Veroni. V svoji skupini teka na 60 m je zmagal z novim dolenjskim rekordom 7,05 in se v končni razvrstitvi za tremi Italijani uvrstil na 4. mesto. S svojim prvim štartom v sezoni kljub rekordu ni bil povsem zadovoljen. Pozna se mu, da še ni izdelal prehoda iz štartnih blokov v Sprint, zelo dobro pa teče v drugi polovici proge. Začela se je tudi sezona krosov. Novomeški atleti, ki jih trenira Borut Retelj, so na prvem krosu AZS v Pomurju osvojili po eno drugo in tretje • Kdo je srečen? Tisti, ki združuje zdravje, zadovoljstvo in izobraženost. (Tales) • Oblikuj se sam in potem deluj na druge s tem, kar si. (Humbolt) NOČNI TURNIR NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v soboto, 19. februarja, pripravila nočni turnir v malem nogometu. Nagradni sklad, ki si ga bodo razdelile prve tri ekipe znaša kar 100.000 tolarjev, poleg pokalov najboljšim ekipam bodo podelili praktične nagrade najboljšemu strelcu in najboljšemu igalcu turnirja. Žrebanje bo v domu športov na Loki v petek, 18. februarja, ob 18. uri, do takrat pa lahko še plačate prijavnino na žiro račun agencije za šport 52100-603-31109. MARUTiy AVTO, KI PRESEGA PRIČAKOVANJA Homologacija. 17 servisov v Sloveniji. Rezervni deli zagotovljeni. Možnost plačila s kartico LB. Možnost nakupa s kreditom SKB banke. Cena od 10.800 DEM naprej GLOBUS MOTORS Ljubljana 061-168-4288. AVTOMERKUR Ljubljana 061- 303-070, AVTOMOBIL Maribor 062-301-853, SPEKTRA ORBIT Celje 063- 411-278, EMINENT Novo Mesto 068-23-902, HEUREKA Brežice 0608-62-603 int. 5, MICRA T Koper 066-37-229, AVTO TW~NS Kidričevo 062- 796-333, PIGAL Nova Gorica 065-28-321, AJDNA Žirovnica 064- 802-689, AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica 064-715-256, AVTOCOMMERCE Murska Sobota 069-21-830 tu. Lopatičeva izenačila državni rekord v skoku v daljino -Božič pa dolenjski rekorder na 60 m mesto. Proga ni bila zahtevna, s čimer pa tekmovalci niso bili zadovoljni! Najboljša tekača Retljeve skupine sta bila Mitja Kren in Aleš Tomič. Prvega je v teku starejših mladincev premagal samo njegov avstrijski vrstnik, drugi so zaostali za več kot 50 m. Pri mlajših mladincih je tempo teka narekoval Tomič, kije bil na koncu tretji. Uspešni so bili tudi Kovač s 6. mestom, Djor-djevič z 8. mestom in Pavlin z 9. mestom. Mateja Tomič je bila dvanajsta. Trener Retelj meni, da je bil prvi kros AZS dobra kontrolna točka v pripravi na DP, na katerem bi njegovi tekači morali osvojiti nekaj medalj. J.P. GLOBUS MOTORS INTERNATIONAL, d.d. TEHNOIMPEX INTERNATIONAL D.O.O. EKSKLUZIVNO ZASTOPANJE IN DISTRIBUCIJA MARUTI AVTOMOBILOV I ! 18 18 19 19 SI u, 15.1 S lili ves skr Un ; ust: ! več : filn PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Trenutnega brezvladja so do grla siti SKD Loškega Potoka in Drage za skupno občino LOŠKI POTOK, DRAGA -Tak je bil dogovor obeh krajevnih odborov SKD na nedavnem sestanku predstavnikov stranke iz Loškega potoka in Drage, kateremu so prisostvovali tudi člani sveta krajevne skupnosti Draga in ribniški predsednik IS g. Henigman. Sicer pa eni in drugi še nimajo izdelane celotne študijeo tem, kaj naj bi dobrega prineslo razdru-ževanje in združevanje. Resnici na ljubo je treba povedati, da vodilni obeh občin, torej Kočevja in Ribnice, zagovarjajo stališče, da obe občini ostaneta v sedanjih mejah, da bodo bodoče manjše občine težje preživele. Kljub temu se po nepreverjenih podatkih večina prebivalcev nagiba za manjšo, preglednejšo občino. Obe KS sta že bili nekoč občini in združeni izpolnjujeta osnovne pogoje za samostojnost. Že sedaj imajo skupne cestne povezave, gozdarsko dejavnost, industrijski obrati še vedno poslujejo pozitivno, skupen vodovod, banko, šolstvo, zdravsto in, ne nazadnje, župnijo Draga že vrsto let upravlja potoški župnik. “Vse to govori v prid, da se KS združita v enotno občino,” pravi predsednik sveta KS Draga inž. Žagar, “kljub temu pa bo odločilnega pomena referendum, za katerega se bodo krajani Drage odločali na zborih vaških skupnosti, ki bodo 15. t. m. Če bo prišlo do referenduma, bo njegov izid edino merilo, ali ostanemo v občini Kočevje ali pa se združimo z Loškim Potokom.” Tega brezvladja, ki trenutno najbolj mori obmejne Dragarce, so po Žagarjevih besedah do grla siti. Na njihove predloge in upravičene zahteve ne odgovaija skoraj nihče. Cestne povezave, zlasti cesta, ki pelje na mejni prehod Podplanina, in cesta Lazec-Novi Kot, sta komaj še vredni imena, in če ta gordijski vozel ne bo kmalu presekan, ne bo niti več ljudi, ki bi še lahko odločali o teh in drugih problemih. A. KOŠMERL Javno blatenje Prešernovega imena Kaj vse smo lahko slišali na peturnem “predavanju”! “Prešeren je za v smeti! En pijanček, kije napisal, kar ni mogel izživeti!” - Odšla globoko prizadeta Slučajno sovpada moje doživetje s praznikom, ki je posvečen slovenski kulturi in mu je temelj naš največji genij dr. France Prešeren. Pred nedavnim sem šla na predavanje, da zvem kaj več o radiesteziji in bioenergiji. Približno petdeset nas je bilo, ki smo se za 1.000 tolaijev tisti večer oborožili v prvi vrsti s potrpežljivostjo, saj smo (vsaj jaz) šele tam zvedeli, da bo predavanje trajalo pet ur! Žal je bilo najmanj govora o temi, zaradi katere sem prišla. Bila je bolj predstavitev predavatelja samega, njegovih uspehov (o tem me je kar prepričal), v glavnem pa nas je poskušal prevzgojiti v krščanske vernike. Vse je temeljilo na religiji in tudi teksti, ki nam jih je ponudil, so samo na eni strani (na vsaki je bil njegov žig) govorili o tem, in sicer o zdravem spanju. Ostali teksti: Napotki za življenje, za spreobrnjenje; Izvlečki iz bioplazmatičnih raziskav dr. Oberbacha; O mikrovalovih in celo o vzrokih za umiranje gozdov! Širok razpon, kajne? Mož veliko zna in na prvi strani spodaj je celo zapisal, da lahko to “razmnožiš in pošlješ svojim prijateljem, znancem, sovražnikom in vsem, ki jim želiš dobro, v znak blagoslova in odpuščanja.” Torej je dovoljeno tudi meni o tem pisati. Pod tekstom “Za tvoje spoznanje-spreobrnjenje” je zaključek: “Tudi s tabo sem v molitvi.” Njegova vizitka pove vse, kdo in kaj je. Dobesedni prepis z nje: Svobodni poklic, bio-terapevt, psiho-energo-terapevt, zen shiatsu terapija, radiestezija, prenova d. (duha). Po naročilu! Pa saj sam pove, kaj vse je že bil v življenju. Delavec, pesmi je pisal, slikal, ukvarjal se je z glasbo, bil sindikalist, borec za delavske pravice, enkrat je opravljal celo šestnajst funkcij hkrati! Potem jim je vrgel delavsko knjižico in se odločil za svobodni poklic! V svobodnem poklicu pa, kot on misli, lahko počneš vse in znaš vse. Psihologi, pedagogi, le kaj vam je bilo treba toliko študirati! Ne oporekam njegovim radiestezijskim in bioenergetskim sposobnostim, naj se ukvarja s tem, če mu je narava to dala, nedopustne pa so njegove izjave: “Najbrž boste v tekstu našli kako napako, pa to ni važno. Mije že neka upokojena slavistka na Bledu nekaj ugovarjala, pa sem ji brž...” (V tekstu v resnici mrgoli pravopisnih in drugih jezikovnih napak! In mož svečano napoveduje svoje knjige, ki so in bodo v tisku!) “Prešerna bi jaz ubil! Zaradi tega, če ga ena punca ni marala, pa napiše take pesmi, da še sto let po njem slovenski narod joka. Za v smeti je! En pijanček, ki je napisal, kar ni mogel izživeti!” (Poslala sem mu izrezke člankov prof. M. Mahniča: “Prešernovo delo - zaklad, ki od njega jemljemo, a se ne zmanjša’’ (Delo, Književni listi). Naj zdaj kaj zve o Prešernovi bogati osebnosti in se od pesnika tudi česa nauči! Tudi sicer je poznavalec umetnosti, lahko bi ga uvrstili v komisijo za podeljevanje Prešernovih nagrad. Pravi: “Umetnost? Kje jo pa vidite? Jaz v tej glasbi slišim samo ropotanje strojnic, topove. Umetniki rišejo samo grozo. Jaz vidim Sarajevo, Mostar!” Mož je prerok, saj modro izjavlja: “Še dinozavri bodo leteli!” Kakšna sreča, da je po petih urah truda, ki gaje vložil v našo “duhovno prenovo”, preutrujen, da bi izpeljal se zaključek z malo seanso. To bi bila pa skupna molitev! Če bom molila, bom v sebi ali pa z duhovnikom, ki je za to poklican in izobražen! Najmanj pa s spreobrnjencem, ki je včasih opravljal šestnajst funkcij hkrati! Š predavanja sem odšla globoko prizadeta kot človek in kot Slovenka, ki nam je Prešernova Zdravica himna, in vem, da je jezik dragocenost, zaradi katerega kot narod smo. Sram me je za vse, ki se mu nismo znali dovolj glasno upreti in izraziti ogorčenja nad javnim blatenjem velikega Slovenca. Vem, da bi mu Prešeren modro zabrusil: Le čevlje sodi naj kopitar! IVANKA MESTNIK OBVESTILO BEGUNCEM Urad za priseljevanje in begunce pri vladi Republike Slovenije sporoča vsem začasnim beguncem v Republiki Sloveniji, ki imajo karton začasnega begunca z veljavnosto do 5.2.1994, da bo potekalo organizirano podaljševanje na sedežih občinskih organizacij Rdečega križa med 7. in 17. februarjem, individualno pa lahko tudi kasneje. Vsi začasni begunci morajo podaljšati svoj karton v tisti občini, kjer bivajo. Začasni begunci, ki živijo v zbirnih centrih Urada za priseljevanje in begunce, bodo veljavnost kartona podaljšali v zbirnem centru. Vse informacije, ki zadevajo področje reševanja problematike začasnih beguncev, lahko dobijo med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in petek v Zbirnem centru na Roški v Ljubljani ali po telefonu št. (061) 1254-114 vsak dan od 8. do 16. ure. MILOŠ ŠUŠTAR direktor urada “DRNOVŠKOVA VLADA JE NELIGITIMNA” Slovenska desnica je opravila analizo političnih dogajanj zadnjih dni in ugotovila, da ima Republika Slovenija vlado, ki ni več legitimna, ampak je samo še legalna. Gre za pomembno razliko, ki se kaže v tem, da je vlada izgubila podporo Državnega zbora in njena pooblastila kljub formalni legalnosti niso več legitimna. Z o predlaganih zamenjavi poslanci Državnega zbora nedvoumno zavrnili ključne pobude predsednika vlade dr. Drnovška in mu s tem pravzaprav izglasovali nezaupnico oz. je s tem izgubil legitimnost svojega vladanja. Pričakujemo, da bo dr. Drnovšek to razumel kot zahtevo, da sam predlaga Državnemu zboru vprašanje svoje zaupnice, in da se ne bo oklepal formalne legalnosti svojega delovanja. za SD: DANIJEL MALENŠEK • Za promocijo Slovenijepa res vse prav pride. Tudi kakšen Zivinovski, oprostite, Žirinovski. (Tof) Župan ima prav, kroniko je treba pisati Četrtkovo srečanje članstva društva Novo mesto je pokazalo, daje boj z nekaterimi novomeškimi problemi podoben boju z mlini na veter. Spodbudno pa je, da ne manjka don Kihotov. Končno ima Novo mesto župana, ki ga zanimajo tudi manjši in uresničljivi koraki in ne le veličastni projekti, ki navadno to tudi ostanejo ali pa se, udejanjeni, preradi spremenijo v kamen za vratom. Srečanje prijateljev Novega mesta in njegove okolice je kraj, kjer se govori brez dlake na jeziku in se bobu reče bob in popu pop. Da bi taka govorica v času ne zvodenela ali spremenila svojega zvena, ampak bi jo bilo mogoče v čim bolj izvirni obliki priklicati v spomin in jo primerjati s konkretnim delovanjem - je treba pisati kroniko društva. Za to seje zavzel novomeški župan in prav ima. v razpravi o tem, kdo naj bi izdelal načrt za krajinski park Gorjanci, po domače povedano, pooblastil Gorjance zgolj za tiste njihove funkcije, ki jim jih je podelila narava (skrb za zbiranje in precejanje pitne vode, zrak, obrambo pred erozijo občutljivega krasa), je prišlo na dan, da je prvi in najcenejši kandidat Pionir. Tudi župan je izrazil pomislek o najboljši primernosti take izbire. Ge seje kdo zadnjih 15 let nasilno obnašal do Gorjancev in snoval ter vandalsko že tudi brez kakršnihkoli dovoljenj posegal vanje, je to Pionir. Pred leti je od Javorovice nad že davno zaščitenimi Kobilami z buldožerjem razril občutljivi greben, ki je danes eksemplarični primer, kaj v borih nekaj letih lahko naredi erozija, če ji pomagajo pravi ljudje. Za dejanje, kije bilo podrobno dokumentirano (gozdarski inšpektor je na začetku prodiranja na greben odločno ukrepal, graditelj pa še odločneje nadaljeval svoje delo), je bilo podjetje Pionir obsojeno na smešno nizke denarne kazni in vzpostavitev prejšnjega stanja. Krivda je bila torej dokazana, posledice dejanja pa so iz leta v leto očitnejše. A blagodejna izguba spomina res iz volka lahko naredi jagnje. V razpravi je bilo namreč slišati, da tako govorjenje o Pionirju ni dopustno, saj -tako je dejal razpravljalen - kolikor je njemu znano, teh del ni opravljal Pionir, ampak smučarsko društvo Javorovica, ki je samo uporabljalo Pionirjev stroj. Ubogi Pionir, ki so mu Javorovičani ugrabili buldožer in z njim orali nad Kobilami! Razprav-Ijalec, ki ga odlikuje ta zdrava “izguba” spomina, je bil v času, ko se je rilo nad Kobilami direktor zavoda družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. Novomeški župan ima prav: kroniko je treba pisati, na papir, na fotografski papir in na videotrakove. Da bi ljudem pomagali krepiti spomin, čeprav nekatere njegova izguba pravzaprav osvežuje. In za konec še predlog za uresničljivo dejanje. Greben nad Kobilami trpi. Zdaj se po njem - del razrite- ga je tudi na Hrvaškem - prevažajo s terenskimi vozili. Kdo? Kdor hodi po Gorjancih, ve. Ker ie trženje zelene naravnanosti podjetij že zaradi občutka, ki ga zbuja pri ljudeh, dolgoročna naložba, bi pri Pionirju lahko naredili izvrstno konkretno okoljsko tržno potezo. Na najbolj občutljive dele grebena, ki ga je razril njihov stroj, bi lahko navozili zemljo in s še kakšnim ukrepom poskrbeli, da bi tam tudi ostala. Ostalo bodo naredile okoliške bukve same. In čez nekaj let bi na poti po stezi skozi mladje lahko rekli: Pomagali smo narediti korak nazaj na boljše. JANEZ PENCA UGODNO ODKUPUJEMO CELULOZNI LES SMREKE/JELKE IN BUKVE. Informacije na tel.: 0608/21-110, 21-210 int. 471, 472, 478. TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, to. n. SLOVENIJA 1 j*15-23.00 TELETEKST VIDEOSTRANI ^ TEDENSKI IZBOR 9.00 SVINJSKI PASTIR 9.20 DEŽELA KOCK . 9.401. MEDNARODNI FESTIVAL RO- MARSKIH PESMI 10.10 ANALITIČNA MEHANIKA, nemška izobraž. serija, 45/52 10.40 PO SLEDEH NAPREDKA 11.10 PO DOMAČE 1 3 00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 STUDIO CITY 15.00 SVET POROČA 15.35 OSMI DAN t Jo-20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU ■00 DNEVNIKI 17-10 OTROŠKI PROGRAM: .. ŽIV ŽAV “•00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR «•45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica ”•10 RISANKA [ i'20 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT !”J0 DNEVNIK ' $-05 ŽARIŠČE čt.Tn rrf 20.30 ČETRTEK V CIRKUSU, 6. oddaja ; ‘120 TEDNIK £-10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SOVA SL0VEN1JA t i|J«-23.50 Teletekst ‘ l5'00 Video strani -15.40 Kinoteka - James Cag-:!"* Rdečelaska (amer. film, ČB) -17.15 Sova Ponovitev); Burleske Charlieja Chaplina; 17.40 i nšpektor Morse (angl. naniz., 9/10) -18.35 že vtste? -19.05 Poslovna borza - 19.15 Majhne Mtrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dovnik 2, vreme, šport - 20.05 Vas, v kateri se je Stavil čas (nemška dok. oddaja) • 21.05 Umetniški ^Cer: Portret Janeta Kavčiča; 21.30 Begunec (slov. 'H 2150 Aliča - Evropski kulturni magazin * Kanal 'J0 Borza dela - 7.30 Video strani -. 9.00 Macneil ®lehrcr komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 Vidcosrcda (ponovitev) -10*35 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 98. dela amer. nadalj.) -12.00 Spot tedna -12.05 Drugačen svet (251. del amer. nadalj.) -1255 Video strani -14.30 Borza dela -16.35 A shop -16.45 Ustava (8. del dok. serije) -17.45 Luč svetlobe (99. del amer. nadalj.) -18.30 Rock starine (ponovitev 52 oddaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.15 Loner (film) - 21.45 Rock starine (53. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 Drugačen svet (251. del amer. nadalj.) - 23.25 A shop - 23.40 CMT - 0.30 Borza dela PETER, 11. H. SLOVENIJA 1 9.15- 1.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 SILAS, nemška nadalj., 6/12 10.30 HEDD WYN, vvaleški film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja TV Koper 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 BOB ROBERTS, amer. film 22.05 DOLGA POT DOMOV: SKUPINSKO ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA SLOVENIJA S 14.15- 1.00 Teletekst 14.30 Video strani - 15.00 Tedenski izbor: Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini: Tujini dve, domovine pa nobene (6. oddaja); 16.00 Četrtek v cirkusu -16.50 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer, naniz., 18/21); 17.20 Inšpektor Morse (angl. naniz, 10/10) -18.20 Francoski poljub (norveška oddaja za otroke) -18.45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Večer norveške TV: Dobrodošli na Norveškem in v Lillehammerju; 21.45 Vodilna ženska; 22.15 Edvard Grieg: Gorska Odiseja; 22.55 Portret Sigrid Undset; 23.50 Sonja Henie A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 Magnetoskop (ponovitev) -10.35 CMT -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 99. dela amer. nadalj.) -11.50 A shop -12.00 Spot tedna • 12.05 Drugačen svet (252. del amer. nadalj.) -14.30 Borza dela -16.05 A shop -16.15 Loner (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (100. de! amer. nadalj.) -18.30 Oscar Sala (dok. film) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Videopctek (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na borzi - 20.25 Srce pravice (amer. film) - 22.00 Poročila - 22.20 Drugačen svet (252. del amer. nadalj.) - 23.10 A shop - 23.20 Pozabljeni (amer. film) - 23.55 Spot tedna -1.00 Erotični film - 2.30 Borza dela SOBOTA, 12. H. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.50 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 TEDENSKI IZBOR: 8.20 RADOVEDNI TAČEK 8.35 MLADI VIRTUOZI 8.55 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 7/26 9.20 KLUB KLOBUK 10.10 TOK TOK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.50 NA ZAHOD, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 15.10 BOB ROBERTS, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 4/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 KR1ŽKRAŽ 21.25 TV POPER 21.40 KORENINE SLOVENSKE LIPE: OJ BOŽIME, 4. oddaja 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: SLOVENIJA S 11.15 -1.45 Teletekst 11.30 Video strani -11.45 Grajske poletne prireditve v Laškem - 13.05 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (10. epizoda amer. naniz.); 13.35 Dinastija (amer. nadalj., 1/2) - 15.05 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 12/24) - 15.30 Lillehammcr: Zimske olimpijske igre ’94 - 18.05 Kri, znoj in slava (7. del) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Usodni obrat (angl. nadalj., 3/ 3) - 21.00 Žametna šapa (angl. poljudnoznan. serija, 6/7) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč KANALA 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 CMT - 10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Srce pravice (ponovitev filma) • 12.35 A shop -14.30 Borza dela -17.25 ITV -17.55 Pozabljeni (ponovitev filma) -19.30 Detektiv z Beverly Hillsa (ponovitev 2. dela amer. naniz.) - 20.00 Modna dežela - 20.30 Detektiv z Beverly Hillsa (3. del amer. naniz.) - 21.00 Elvisova zarota (dok. film) - 22.00 Zločin in strast (amer. film) - 23.45 CMT -0.30 Borza dela NEDELJA, 13. TL. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.35 OTROŠKI PROGRAM 8.35 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.25 PRVA UUBEZEN, ponov. švedske nadalj., 5/6 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 4/13 11.00 NAŠA PESEM 93,5. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.1X1 UUDJE IN ZEMUA 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, 12/24 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOSTRANI 13.40 VES TVOJ, amer. film 15.10 HABSBURŽANI, ponovitev dok. nadalj., 3/ 4 16.00 CALEBOVE HČERKE, kanadska nadalj., 7/10 17.00 DNEVNIK I 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.10 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE ’94 20.25 ZRCALO TEDNA 20.45 NEDEUSKIH 60 21.45 SLAVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 6/8 22.40 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA VCIV1LU, angl. naniz., 2/6 KRAIJ OLIMPIJSKIH IGER, nadalj., 1/4 SLOVENIJA 2 7.45 - 23.30 Teletekst 8.00 Sova (ponovitev) - 9.35 Zimske olimpijske igre ’94 (studio + prenosi, posnetek) -13.25 Križkraž (ponovitev) -14.25 Športna nedelja: Hokej, 2. tekma finala; 16.25 Rokomet Pivovarna Laško:Wallau; 18.00 Košarka NBA-19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Čudežna čutila (angl. poljudnoznan. serija, 1/7) - 20.35 Slovenski magazin - 21.05 Sedem rimskih gričev (amcr.-italij. film) - 22.50 Olimpijski pregled PONEDELJEK, 14. D. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.25 TELETEKST 11.00 VIDEO STRANI 11.10 MESEČEVA URA, angl. nadalj., 4/6 11.40 TEDENSKI IZBOR 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE ZNAM! 12.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija 4/11 13.00 POROČILA 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 14.50 OČI KRITIKE 15.50 VIDEOMODA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 UNGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE ’94 20.25 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 21.10 OMIZJE 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.55 SOVA NA PROGRAMU, amer. naniz., 6/7 KRALJ OLIMPIJSKIH IGER, nadalj., 2/4 TOREK, 15. K. SLOVENIJA 1 11.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 4/13 12.30 4 X 4, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MLADI VIRTUOZI PRVA UUBEZEN, švedska nadalj., 6/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE’94 20.25 ŽARIŠČE 20.50 PRIČEVANJA O ZVESTOBI-SLOVENCI V ARGENTINI: OBČESTVO, 7. oddaja 21.50 OSMI DAN 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA SREDA, 16. D. SLOVENIJA 1 1035 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 7/26 11.00 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 11.30 ŽAMETNA ŠAPA, angl. poljudnoznan. serija, 6/7 12.00 SUVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 6/8 1250 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČ1U 14.30 ANGLOSAŠKO VEDENJE, 3/3 15.50 MERIDIANI, TARČA ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE ’94 20.25 ŽARIŠČE 20.50 SLOVENSKE NOVELE PETER BOŽIČ: OČETA VINCENCA SMRT 21.55 ORGLE NA SLOVENSKEM. 3. oddaja 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2250 SOVA J Stopite na topla tla... Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220 Velika izbira preprog po ugodnih cenah! f----------------------------------\ H D GASTRO INŽENIRING d.o.o. Klemenčičeva 1, Ljubljana Tel.: (061) 1590-039 GOSTINCI Novost v Sloveniji! Pomoč, svetovanje, inženiring... • kako prestrukturirati podjetje • kako prestrukturirati delovno silo • kje in kako do najcenejše računalniške opreme • kje, kaj, koliko in, seveda, najceneje do: opreme za gostinstvo nabave hrane, pijače in čistil • kje dobiti najcenejši kredit • kako reklamirati lokal, gostišče, restavracijo • sestave jedilnih listov, vinskih kart • kako povečati promet v lokalu • kako izbrati pravilen in kakovosten kader • kako kontrolirati dnevni promet • kako urediti prostor, da bo gost užival v vašem lokalu Na vaša in mnoga druga vprašanja vam pri nas odgovorimo in vam jih pomagamo tudi uresničiti, najhitreje in najceneje. Pokličite nas in imeli boste našo strokovno in tehnično podporo! NE ODLAŠAJTE S KLICEM, KAJTI ČAS JE DENAR! V_____________________________________________________________/ POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tol.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov (udi i/ lujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditevjiokojnikov tudi na domu • urejanje dokumentov v iveri* pokojniki • kompletne stontve pn pogrebih • stontve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne vene • brezplačen prevoz do 20 km • IV- pripust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi mož, ati in stari ata MIRKO PUŠIČ s Sel 66 pri Dolenjskih Toplicah Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli iskreno sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila draga sestra in teta ANICA FIFOLT v roj. Štraus iz Vapče vasi 43 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni MERCATOR TRGOAVTO, Koper, Pristaniška 43 A objavlja prosta dela POMOČNIKA POSLOVODJE prodajalne v Novem mestu, Ljubljanska c. 8 Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo dokončano poslovodsko šolo ali šolo za prodajalce avto ali tehnične stroke, - da dobro poznajo avto stroko in organizacijo dela v prodajalni, - da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: Mercator Trgoavto, Koper, Pristaniška 43 A, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo pismeno obvestili o rezultatih objave. Svet Centra za socialno delo SEVNICA razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: - končana VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe v skladu z 69. čl. Zakona o socialnem varstvu (Ur. I. RS št. 54/92) - najmanj pet let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Center za socialno delo, Sevnica, Glavni trg 19 A - “Razpisni komisiji". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. V SPOMIN Solze, žalost, bolečina te zbudita ni, te srce in duša ve. kako boli, ko tebe, draga mami, več med nami ni. Jutri, 11. februarja, bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj, komaj v 52. letu, zapustila naša mama Podjetje Novotehna trgovina na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 10 vabi študente zadnjih letnikov visokih šol tehničnih in ekonomskih smeri na razgovor o eventualnem štipendiranju in kasnejši zaposlitvi v podjetju. Interesenti naj se oglasijo na telefon (068) 321 -737, int. 13, ali svojo prošnjo pošljejo do 20.2.1994 na naslov: Novotehna, Trgovina na debelo in drobno, p.o. 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 10. s 061/851-196 61330 Kočevje Frankopanska 7- BEMOZ d.o.o. Kočevje betonarna peskokop trgovina z gradbenim materialom IZ LASTNE PROIZVODNJE: PO KONKURENČNIH CENAH beton že od 3.400 — do 5.500 + prevoz betonski blok 20 - SIT 59,40 betonski blok 25 - SIT 69,90 betonski blok 30 — SIT 79,20 Cene betonskih blokov so z davkom in brezplačno dostavo do 50 km. Možnost razkladanja paletiranih izdelkov. Vse informacije na telefon 061/851-196 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANGELE KONTE roj. Fabijan s Sel pri Hinjah 12 MARIJA GORENC roj. Jalovec iz Krškega Žalujoči: njeni najbližji se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnico pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem VVO Novo mesto in Emoni, blagovni center Ljubljana. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Ciril, sinova Vinko in Tone ter Angela, Ana, Slavka, Jože in Nada z družinami OSMRTNICA Umrl je IVAN KOMPARE upokojeni pismonoša pošte Metlika Od njega smo se poslovili v petek, 4. februarja, na metliškem pokopališču. PTT PODJETJE SLOVENIJE, PE PTT NOVO MESTO ZAHVALA Rad imet si dom, tiho in mirno živel, mirno in liho si odšel. V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC FLORJANČIČ iz Mokronoga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem GD, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, trobentaču za odigrano žalostinko in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožefa, sin Franci z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in stric IZIDOR KOŠIR iz Prečne 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Tinetu Levstiku, tovarni zdravil Krka, biokemiji, tovarni Novoles, Vezan les - mokri oddelek ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA . letu življenja nas je zapustil ljubljeni mož in oče MIHA COLARIČ Groblje 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sosedi Mimici, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku za lepo opravljen obred, Šentjcrncjskcmu oktetu za lepo zapete žalostinkc, gasilskemu društvu za častno spremstvo in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Tiho v hladnem grobu boš zdaj spala, ker življenje celo si garala. V naših srcih ostala je praznina, ostala nam je le misel nate živa. Še naprej te bomo radi imeli in s tabo v srcih še naprej živeli. Ta mesec mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga sestra in teta -a ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta KATICA KOSTELEC iz Gradca 82 v Beli krajini KRISTINA SMREKAR iz Kota pri Semiču Hvila vsem, ki jo hranite v srcih in lepem spominu. Žalujoči: brat Jaka, sestre Rozi, Mimi, Francka, Tilka in Anica, nečakinje in nečaki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom Slamne vasi, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD Metlika in patronažni sestri Veri za nego na domu in lajšanje bolečin, hvala govornicama za lepe poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu ter pevkam za zapete žalostinke. Enaka zahvala g. župniku Albinu Žnidariču za lepo opravljen obred in g. župniku iz Podzemlja za molitev na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. V domu pa ostala je praznina, v naših srcih bolečina. V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in stari oče ALOJZIJ MERZELJ iz Migolske Gore 7, Mirna Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Hvala nadz. proge Trebnje, KPD Dob in g. dekanu Petku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Valerija, sin Marjan, vnukinji Suzana in Anita ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Živeti - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajeni Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen. (Oton Župančič) Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka IVANA JAKŠA iz Kota pri Semiču 45 se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno pomoč dr. Plutovi in Gregorčičevima, vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala tudi govornikoma, g. kaplanu, GD Kot - Brezje, pevkam, Mihelčičevim, ZD Črnomelj, ZZZS - OE Novo mesto. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Zvonka in Marjanca z družinama OSMRTNICA Sredi neusahljive delovne zagnanosti se je utrnilo življenje našega spoštovanega FRANCA ŠTIRNA dr. vet. med., vodja veterinarske postaje Trebnje Spominjali se ga bomo z globokim in iskrenim spoštovanjem. Delavci Veterinarske postaje Trebnje in celotnega Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Novo mesto ZAHVALA Ljubi očka, kje si ti, zaman te kličemo, te ni... Ob boleči in nepričakovani izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta ANTONA BOŽIČA s Senovega se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, podarili prelepo cvetje in sveče ter darovali za sv. maše. Zahvaljujemo se sodelavcem Avtomehanične delavnice Božič, Mercatorju Preskrbi Krško in Obrtni zbornici Krško za izraze sožalja in podarjene vence in cvetje. Zahvalo smo dolžni pevcem, godbi na pihala Rudnika Senovo, g. Alojzu Pavliču za tople besede slovesa in g. župniku Špesu za lepo opravljeno pogrebno slovo. Vsem, ki ste našega atija v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, še enkrat prisrčna hvala! Hvaležnost izrekamo vsem, ki vsaj za trenutek postojite ob njegovem grobu. V globoki žalosti: žena Pepca, sin Rudi in hčerka Marinka z družinama Senovo, Brestanica, 26. januarja 1994 ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. V domu ostala je praznina, v naših srcih pa bolečim. Po hudi in težki bolezni nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, tast, stric in boter FRANC SINTIČ iz Oštrca 10, Kostanjevica Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče in pokojnega v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA . V 78. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, brat in deda PAVEL FAKIN iz Čučje Mlake Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebna zahvala sosedu Ivanu in Anici Povšič za nesebično pomoč, patronažni sestri Slavici Cimperman, dr. Baburiču, GD Dobrava, pogrebcem, AP Gorjanci, sodelavcem SEI Krka tovarna zdravil, g. župniku Brečku za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Pa tako lep dan je bil, prelep za slovo..... ko smo se poslovili od naše drage tete TONČKE PIBERNIK roj. Mirtič z Jame pri Dvoru 8. februarja bi dopolnila 86 let, a je klonila pod težo bolezni. Iskreno in toplo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali, darovali prelepo cvetje, sveče, izrekli sožalje in pomagali. Hvala dr. Kocutarju in dr. Ropretovi za zdravniško pomoč, gospe Mari Fabjan za tople in izbrane besede slovesa, pevcem iz Žužemberka za zapete žalostinke, g. dekanu Povirku za opravljen obred in obiske na njenem domu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si 'garal, vse za hišo in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih rok. V 79. letu je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, tast, tati, stric in svak IVAN KOMPARE upokojeni pismonoša iz Metlike mmmmm holečin V zadniih dneh življenja. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govornikom g. Su ^letJ g Alenki Mežnaršič, g. Mirku Bečaju in g. Jožetu Kukcu za poslovilne besede moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja za zapete pesmi in g. Ivanu Jerini za odigrano Tišino, he enkrat hvaFa vsem, k. ste pokojnega v tako velikem številu pospremil, na njegov, zadnji pot. in tako potrdili, kako ste ga imeli radi ter da njegova dela niso bila zaman. Žalujoči: žena Sanka, hčerka Marjetka in sin Jani z družinama Milina neizmerna v tvojih očeh, preljuba mati, ;? dobrote polno vedno tvoje srce, § predobra bila za ta si svet. Bog te k sebi vzel je, a vendar z nami si. Z bolečino v srcu se poslavljamo, vsi te ljubimo, spomin na tebe, mama draga, v nas nikdar ne oveni. Kruta usoda nam je v 66. letu starosti nepričakovano in mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine našo zlato ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto ANGELCO ZAGORC iz Dol. Brezovice 14 pri Šentjerneju Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo VSEM, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam lajšali neizmerno bolečino ob težkem spoznanju, da nas je predraga mama zapustila za vedno. Prisrčna hvala vsem sosedom in drugim dobrim ljudem, ki so nam tako nesebično pomagali, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence, sveče, izrečena sožalja in drugo pomoč. Is*-krena hvala velja tudi sodelavcem novomeške bolnišnice — oddelek kuhinja — za darovano cvetje in izrečena sožalja. Nadalje hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in vsem dobrim ljudem, ki so mami v spomin darovali svete maše. Vsem in vsakemu posebej, ki ste našo ljubo mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: mož Franc, hčerki Anica in Jožica z družinama, sestri Marija in Barbka ter ostalo sorodstvo. MII IIA C 7AIIIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI MU VA5 ZANIMA PRODAM —KUPIM —POSEST —ZENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 10. februaija - Viljem Petek, 11. februarja - Marija Sobota, 12. februatja - Aieksij Nedelja, 13. februarja - Katarina Ponedeljek, 14. februarja - Valentin Torek, 15. februarja - Pust, Jurka Sreda, 16. februarja - Julijana LUNINE MENE 10. februarja ob 15.30 - mlaj kino BREŽICE: Od 10. do 13.2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Nečisti policaj. 12. in 13.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Najbolj nori božič. 16.2. (ob 20. uri) ameriška drama ivlcslo radosti. ČRNOMELJ: 11.2. (ob 20. uri) in 12.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Dave. 12.2. (ob 20. uri) in 13.2. (ob 18. uri in 20.15) ameriški akcijski kriminalni film Vzhajajoče sonce. KRŠKO: Od 11. do 13.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Dave. Od 15. do 17.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Robin Hood - možje v pajkicah. METLIKA: 10. in 11.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Vzhajajoče sonce. 13.2. (ob 17. in 20. uri) ameriška komedija Dave. 17.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Uničevalec. NOVO MESTO: 10.2. (ob 20. uri) in od 12. do 16.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Uničevalec. 10.2. (ob 16. in 18. uri) ter od 11. do 16.2. (ob 16. uri) pustolovska komedija Trije mušketirji. čestitke DRAGEMU VNUKU Sandiju Tckstorju z Malega Slatnika iskreno čestita za opravljeno gradbeno diplomo njegova mama. 1146 JOŽETU JANISE iz Kostanjevice želijo ob 70 - letnici vse najboljše njegovi otroci. STARE RAZGLEDNICE ter staro pošto do leta 1945 kupim. ® (0608)63-111. 1145 KOSTANJEVE STEBRIČKE, dolžine 2 m, debeline 20 - 30 cm, kupim. * (0608)75-240. 1194 BIKCA, starega do 15 dni, kupim. S 85-314. 1225 motorna vozita kmetijski stroji TRAKTORSKO KOSILNICO na dve kosi in večjo količino kolerabe prodam. * 42-488. 1019 MOTOKULTIVATOR Mondial, 8 KM, s koso, frezo in plugom zelo ugodno prodam. Ogled popoldan. » 85-687. FREZO in okopalnik Gorenje, novo, prodam za 60 % vrednosti. * (061 )773-299. ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 165, obračalnik Pajek 445 ter kopalnik krompirja SK - 2 prodam. Klemenčič, Poštena vas, Cerklje ob Krki. 1051 STAREJŠO KOSILNICO BCS, kosa 110 cm, in skoraj nov puhalnik z motorjem ugodno prodam. * 56-101. 1057 KOSILNICO BSC prodam. Rus, Meniška vas 71, * 65-496. 1069 TRAKTOR ZETOR 6211, letnik 1992, prodam in kupim ventilator za sušilno napravo. * 26-484. 1070 TRAKTORSKO PRIKOLICO Tehno-stroj, malo rabljeno, 4.5 T, prodam. » (068)23-930. 1081 OBRAČALNIK za seno Favorit 220, v manjši okvari, in več ton sena poceni prodam. * (0608)82-929. 1112 STROJ za luščenje prosa in ječmena (šel) kupim. * (068)53-317. 1113 HITRA DOBAVA TRAKTORJEV Zetor 4340,4340 PVH, Univerzah vseh tipov, Fiat 55 - 56. Velika izbira rabljene kmetijske mahanizacije: vitli 3 t, dvobrazdni plugi 10 in 20 col, rotacijska kosilnica RK 135, puhalnik Tajfun, kosilnice BCS, traktor IMT 549, viličarji Desta 1.5 T in TCM 2 in 2.5 t. * (064)622-575. 1114 ZELO UGODNE cene trosilcev TG 40 (3.21) in Orion 40, nakladalk 12 m3,17 m3, 19/9 m3, kosilnic BCS in Britev disk 165, Roto 165, cistern Creina 2200 I, trosilcev Vicon, kiper prikolic 3 in 4.5 t, cepilcev drv in freze ter vrtavkastc brane Maschio. » (064)622-311. 1115 TRAKTOR URSUS, 35 KM, in kravo, brejo 8 mesecev, prodam. Mali Lipovec 8. TRAKTOR FIAT ŠTORE 404 super, v dobrem stanju, 1800 delovnih ur, prodam. * 64-226. 1132 PLUG Slavonac prodam. * 85-386. ROTACIJSKO KOSILNICO 135, prešo, 100 I in večjo količino detelje prodam. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. KMETOVALCI! Agroizbira Kranj nudi ugodno akumulatorje vseh vrst Vesna in Topla. Primer: 12 V 100-97 Ah - 8.000 SIT, gume Barum, rezervni deli za traktorje Ursus, Zetor, Univerzal, Tomo VinkoviČ, Deutz, IMT. Preden se odločite za nakup, pokličite * (064)324-802. 1142 OHRANJENO traktorsko prikolico 2 x 3 m menjam za manjšo. Jože Judež, Gorjanska 4 a, Kostanjevica na Krki. MLATILNICO s popolnim čiščenjem, malo rabljeno, prodam za 1000 DM. V (068)87-619. 1175 PLUG za izkopavanje krompirja za motokultivator, 14 KM, prodam. » (068) 27-009. 1199 KUPIM R4 letnik 87/88, od prvega lastnika. * (068)23-585 (zvečer). BMW 318, letnik 1978, registriran do 7/94, prodam. Šuštaršič, Belokranjska c. 53, Novo mesto. 1018 R 9 TL, letnik 10/83, prodam. * 21-749. GOLF JX D, letnik 1985, registriran do 12.1.1995, prodam za 7.400 DM. * 27-434. JUGO 45, letnik 1987, registriran do 8.8.1994, prodam. * (068)65-198. 1036 ALEKO, letnik 1990, prevoženih 42.000 km, garažiran, prodam za 4.000 DM. * 45-562. 1048 Z101 GTL, letnik 1987, prodam za 2.800 DM. * (068)78-136. 1049 kupim TELE, staro 10 dni, kupim. Smolenja vas 41,* 25-233. 1095 STARINSKO POHIŠTVO, tudi v zelo slabem stanju, kupim. * (068)87-430. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam BezekJakše, Jožica Dorniž, Breda Dušlč-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 100 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. . 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. VW 1200-hrošč, reg. do novembra 1994 prodam za 1800 DM. * (068)24-555. R 4 GTL, letnik 1989, in električni štedilnik prodam. Fink, Irča vas 8 a. LADO 1200, letnik 12/86, prvi lastnik, malo voženo, ohranjeno, ugodno prodam. * (068)22-951. 1152 VESPO rigao200,prevoženih 700km,z dodatno opremo (šipa in ostalo), prodam, za 4.000 DM. Maceic, KC. J1! C. Šemič. JUGO 45, letnik 1990, prodam. * (0608)70-098. 1161 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. * (0608)82-786. 1162 TROBRZINEC 64, čebelica 69, in stolp Hitachi 2 x 70 W (basreflcx) prodam. » (061)852-445, Roman. 1163 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 29.5.1994, prodam za 2100 DM. Slak, Dobrava 4, Dobrnič, po 15. uri. 1167 Z 101, letnik 1986, registrirano do 8/94, bele barve, prodam. Sonc, Kočevske Poljane 10, Dolenjske Toplice. 1169 OPEL KADETT SOLZA 1.3 LS, letnik 1985, registriran do konca leta, prodam za 7.500 DM. * (068)50-066. 1180 R 5 CAMPUS, letnik 7/88, francoski, lepo ohranjen, 60.000 km, ugodno prodam. AUDI 80 1.9 TDI, letnik 1993, prvi lastnik, prodam. * 24-561. 1203 R 4 GTL, letnik 1987, rdeče barve, prodam. * (068)22-424. 1204 126 P, letnik 1990, registriran do 1995, prodam. * 27-893. 1207 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Trdinova 30, * 28-416. 1220 CLIO, star 3 mesece, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Cena 16.400 DM. * (068)65-070. 1221 R 4, letnik 1988, registriran do 2/95, prodani. 'vUnan Tomažin, Gorenja vas 9 a, Šmarješke Topilce, ? 73-451, popoldan. obvestila JARKICE in beli večji piščanci bodo v prodaji od 19. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, * 44-389. 1092 Marjan Rifelj, Lešnica 10, Otočec. 1184 SK — ‘ * " ŠKODO FAVORIT 136 GLS, letnik 11/91, prevoženih 21.000 km, prodam. Ogled v soboto popoldan: Šcnica, Drganja sela 20, * 84-807. 1187 JUGO 45, letnik 1984, registriran za eno leto, prodam. * 78-349. 1188 R 4 GTL, letnik 1988, prevoženih 52.000 km, prodam. * 40-013. 1191 GOLF D, letnik 1986, prevoženih 94.000 km, rdeč, dobro ohranjen, registriran do 5.4.1994, prodam. Logar, Občine 10, Dobrnič. 1195 DIANO, letnik 1978, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. * (068)26-514. 1196 NAROČILA ZA PIŠČANCE, enodnevne in večje, bele težke in rjave nesnice sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 1093 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608) 79-375. 1096 SPREJEMAMO NAROČILA za rjave nesnice, stare 4 mesece, cepljene. * 49-567, Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog. 1171 PURANE, težke 2 kg, bomo prodajali 2. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, * 44-389. 1214 PIŠČANCE, enodnevne in večje, vseh vrst, prodajamo. * 24-496, Valilnica Humek, Irča vas 18. 1215 MLADE KOKOŠI nesnice prodajamo na farmi na Gornjih Lazah, Humek, * 24-496. 1216 VISO 11 RE, letnik 198(j, prevoženih 58.000 km, ohranjeno, prodam. Marjana Borovinšek, Križe 23, Koprivnica. 1050 JUGO 45 AX, letnik 1988, ugodno prodam. * 43-541. 1054 OPEL KADETT TIP B, neregistriran, ugodno prodam, lahko tudi po delih. * (068)56-757. 1055 SUBARU JU 10, prevoženih 29.500 km, prodam. * 20-459. 1058 GOLF D, 1. 86, z dodatno opremo, ugodno prodam. Jože Šašek, Gabrje 68, Brusnice. 126 P, letnik 1990, garažiran, prodam. * 21-228. 1060 AX 11 RE, letnik 1989, prodam. * (068)44-407, po 15. uri. 1064 TOYOTO CELICO 1.6 ST, letnik 1987, prodam za 14.700 DM. * (068)42-242 in (0609)616-616. 1071 LADO SAMARO, letnik 1988, belo, prodam. * 47-627. 1074 BMW 524 TD, letnik 1984, registriran za celo leto, z dodatno opremo, prodam. * (068)28-915. 1075 VW 1300, letnik 1966, v dobrem stanju, prodam. * (068)46-650. 1083 ALFO 33, letnik 1985, registrirano do 7/94, rdečo, prodam za 6.700 DM. » SOBO. 1097 KADETT 1.3 GLS, odlično ohranjen, prodam ali menjam za avto v vrednosti 10.000 DM. * (068)78-014. 1103 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 2/94, prodam. * (068)57-776. 1104 R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodam za 11.500 DM. »26-196. 1105 CLIO 1.2, 5V, letnik 10/91, 25.000 km, zamenjam za R 4 ali prodam za 14.000 DM. * 57-258. 1108 R 5, letnik 1989, zelene barve, 39.000 km, prodam. * (068)24-989. 1116 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 7/94, prodam. * (068)27-597. 1117 Z 101, letnik 1983, prodam. * 47-639. JUGO KORAL 55, letnik 1990, prvi lastnik, moder, dobro ohranjen, prodam. *(068)87-132. 1119 JUGO 55, 5 prestav, letnik 1/90, registriran do 1/95, višnjeve barve, radio, zvočniki, originalna vlečna kljuka, prodam za 4.800 DM. * 24-958. 1121 ŠKODO, letnik 1974, prevoženih 81.000 km, v voznem stanju, registrirano do 5/94, prodam. * 86-270. 1125 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 3V, bel, tonirana stekla, prodam za 12.600 DM. Možnost menjave, najraje za R 4. * 43-734. 1139 R 11 GTL, letnik 12/87, bele barve, dodatna oprema, prodam za 8.800 DM. * 43-734. 1140 GOLF S paket, letnik 1985, registriran do 11/94, prodam. * 76-537, popoldan. /7© Dolenjska banka d.d. Novo mesto POENOSTAVIMO NAŠE SODELOVANJE: Gotovo ste ob obisku banke zlasti ob dnevih izplačil osebnih dohodkov in pokojnin ter predprazničnih dnevih premišljevali, kako bi se izognili gneči in neprijetnemu čakanju pred bančnimi okenci, pa kljub temu uredili vaše vsakdanje denarne zadeve. Z uporabo tekočega računa postane vsakodnevno denarno poslovanje prijetnejše in udobnejše! Tekoči račun ne zahteva pogostih obiskov v banki zaradi dviga gotovine S prenosom izplačila osebnega dohodka ali pokojnine na tekoči račun si prihranite obisk banke na izplačilni dan, prav tako pa vam je prihranjena tudi večina nadaljnjih obiskov banke. Imetnik tekočega računa namreč potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa poravna s čeki in drugimi oblikami negotovinskih plačil. Imetnikom tekočega računa za plačilo položnic in poravnavo drugih rednih strožkov ni potrebno čakati na bančnem okencu! Plačilo večjega števila položnic si olajšate s Pismom zaupanja. V posebno ovojnico, ki jo dobite na bančnem okencu vložite položnice, ki jih želite plačati in pismo oddate na bančnem okencu brez čakanja v vrsti. Potrdila o opravljenem vplačilu bo banka hranila v vašem dosjeju, lahko pa vam jih na vašo željo pošljemo po pošti. Uporabniko_m_bančnih_aytomato_v so na voljo tudi sodobnejši načini. Plačilo položnic preko bančnega avtoma omogoča opravljanje storitve tudi izven poslovnega časa banke. Za uporabo storitve zadošča, da na bančnem okencu podpišete posebno izjavo, s katero sprejemate splošne pogoje za opravljanje tovrstnih storitev na bančnem avtomatu. Se enostavnejie je, da prepustite skrb za poravnavanje valih rednih mesečnih obveznosti banki. Na podlagi vašega pooblastila bo banka avtomatično poravnavala obveznosti za plačilo RTV naročnine, naročnin za različne časopise in revije, PTT storitev, stroškov elektrike, komunale in raznih drugih obveznosti. plačilno kartico je tudi plačevanje sjse in udob- blaga in storitev enostavnej nejse Imetnikom plačilne kartice Activa ni potrebno skrbeti, da imajo vedno na voljo zadostno število čekovnih blanketov, izognejo pa se tudi zamudnemu izpolnjevanju večjega števila čekovnih blanketov ob večjih nakupih. Dodatne ugodnosti poslovanja s kartico so tudi v tem, da je plačilo računov odloženo, poleg tega pa vam je kartica v pomoč tudi pri nepredvidenih izdatkih, saj lahko kot imetnik kartice zaprosite za povišano prekoračitev sredstev na tekočem računu. Z bančnim avtomatom je tudi gotovina vedno pri roki Priznajmo, včasih brez gotovine ne gre. Imetnikom tekočih računov omogoča mreža bančnih avtomatov Ljubljanske banke dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na posebej označenih bančnih avtomatih lahko poleg dviga gotovine opravite tudi polog gotovine v dobro vašega tekočega računa. Natančna navodila o postopkih vplačila prejmete ob podpisu splošnih pogojev za depozitno poslovanje preko bančnega avtomata. Informacije o stanju vašega tekočega računa so vam dostopne preko telefona Pogosto je obisk v banki potreben za to, da preverite stanje vašega tekočega računa. To boste odslej lahko opravili tudi doma s pomočjo sistema AudioTEKS. Ko zavrtite telefonsko številko našega informacijskega servisa ter vtipkate tajno osebno šifro, vam informacijski servis posreduje stanje vašega tekočega računa na dan, ko je bila v banki knjigovodsko evidentirana zadnja sprememba. Vaš čas je dragocen. Ponudili smo vam nekaj možnosti, kako denarne zadeve urejati hitreje in udobneje. Naslednji korak je seveda vaš. Vabimo vas k sodelovanju! DO 15. 2. 1994 OD 10.799 DElvl! MARUTI CMNČnIT tel. (068) 23-902, 28-950, 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 j preklici PRODAM jedilni in semenski krompir (lanski uvoz)sorte: JERLA, SANTE, ROMANA IN DESIRE. * (0609)615-393. JANEZ TRDIČ, Dol. Suhor 10 a, prepovedujem Mariji Prijanovič, Dol. Suhor 10, vsako pašo živine po mojem zemljišču. Če tega od 12.4. dalje ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal ter ji pokončal živino. posest ZAZIDLJIVO PARCELO, 3000 m2, gozd in travnik v Stari Gori pri Primsko-vem prodam. * (064)212-544. 1026 V MOKRONOGU prodam novejšo hišo. * (061)40-435 ali (061)743-193. 1031 VINOGRAD v Golobinjku, 9 a, primeren za vikend, elektrika na parceli, prodam. Dostop z avtom. * 78-524. 1035 VINOGRAD v Šmavru pri Dobrniču (dobro ourejen) prodam ali oddam v najem. ** 86-129. 1039 VINOGRAD v Straški gori z zidanico in vso opremo prodam. * 85-469. 1040 V PETROVI VASI prodam hišo, njive, travnike in parcelo za vinograd. * 514)95. 1043 VINOGRAD na Riglju prodam. * (061)159-99-02. 1076 DOBRO OHRANJEN VINOGRAD v Šmavru pri Dobrniču prodam ali dam v najem. * 86-129. 1078 VINOGRAD z zidanico na Selih pri Zajčjem vrhu prodam. Informacije na * 85-893. 1086 VINOGRAD, 7 a, v Gabrju pri Soteski prodam. * (061)482-916. 1102 VINOGRAD NA ŽICI v Lokvici pri Metliki ter plinsko peč ugodno prodam. * 26-304. 1128 VINOGRAD na mirnem kraju v Rodinah pri Črnomlju, 400 trt, prodam. * (068)52-812. 1144 VINOGRAD z zidanico v Starem Ljubnu prodam. * (068)43-887. 1149 V CENTRU KRMELJA prodam starejšo hišo na parceli 21 a, primerno za stanovanje ali manjšo obrt. Golob, Mali Vrh 20,68254 Globoko. 1153 NA DOBAH pri Kostanjevici na Krki prodam njivo, 3300 m2, prve klase. * (061)263-817. 1179 1 HA 40 M gozda ob cesti Brežice -Župclevec prodam. * (0608)68-302. 1186 VIKEND - ZIDANICO z vinogradom v Straži, z lepim razgledom, prodam. * 23-562. 1193 VINOGRAD na žici v Novem Ljubnu prodam. Na parceli je elektrika in asfalt. * 43-657, v večernih urah. 1197 VINOGRAD, 600 m3, 350 trt, v Semiču, prodam. Za nedoločen čas pa dam v najem vinsko klet, 400 1 vina s posodo. Pridite si ogledat! * (068)27-237 ali 25-590. 1209 UREJEN VINOGRAD na Cerovcu v okolici Dolenjskih Toplic prodam. * (068)65-371. 1211 NJIVO, 20 a, v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah prodam. » 65-572. 1219 KOMBINIRAN BOJLER 100 za etažno ogrevanje in novo kopalno kad prodam. * 73-120. 1037 NOVO DESKO za planiranje zemlje in pluženje snega, priklop odzadaj za traktor, prodam. * 87-224. 1038 POCENI PRODAM mlade rjave kokoši nesnice (jarkice), stare 9 mesecev. Muhaber, * 24-875. 1042 C02, skoraj nov, z jeklenko in barometrom Gorenje, (140 x 160) ter kosilnico BCS prodam. * (0608)32-069. 1044 GUMI VOZ, 15 col, in krompir za sajenje prodam. * (061)777-145. 1047 MIXER, 8 - kanalni PA 209 N Solton, z vgrajenim ojačevalcem Eho, dve skrinji Solton po 150 W, dva mikrofona SM 1400 Solton in dve stojali prodam. Ludvik Keše, Krmelj 34, Krmelj. 1053 EKSCENTRIČNO STISKALNICO (štanco) 25 T, večji vrtalni stroj ter razne kompresorje, vse novo, ugodno prodam. * (068)84-647. 1061 KOZOLEC straničar, 4 velika okna, 2 mali okni, prodam. Alojz Cimermančič, Koroška vas 24, * 43-896. 1062 VEČJO KOLIČINO kakovostne krme ugodno prodam. Butala, Podzemelj 23, Gradac. 1067 LASERSKI TISKALNIK IPL 7100 Epson 300 DPI ugodno prodam. * (068)57-222. 1068 TRAJNO ŽAREČO PEČ Kupersbusch, novo, originalno nemško, prodam. Jože Turk, Škocjan 19. 1073 3 T sena prodam. Angela Kastelic, Vrhpolje pri Ivančni Gorici. 1077 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Frančiška Sašek, Pangrč Grm 9, * 85-922. 1079 POCENI prodam novi moški obleki št. 52 sive barve. * (068)23-930. 1080 POROČNO OBLEKO št. 38 - 40, belo dolgo, enkrat rabljeno, prodam za 300 DM. * (068)57-014. 1085 BELO IN RDEČE vino prodam. Jože Bratkovič, Gor. Vrhpolje 50, Šentjernej. 1088 BREJE KOZE in nekaj belega vina prodam. * (068)87-532. 1091 BREJE KOZE prodam. * (068)87-532. 1094 MIZARSKO KOMBINIRKO, poravnal-ka 31 cm, cirkular vrtanje, motor 5.5 KW, domače izdelave, prodam. * (068)24-523. 1098 FRAJTONARICI, 3 - vrstni, prodam. Cena 1.000 DM oziroma 600 DM. » (068)57-796. 1100 DVA PRAŠIČA, težka 110 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Ana Hočevar, Dol. Gradišče 20, Šentjernej. 1101 prodam SKUTER, letnik 1992, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. » 65-036. OTROŠKO POSTELJICO, voziček Chico in stajico prodam. Možnost plačila na več obrokov. * 26-337. 1021 MIZARSKO MIZO - ponk ugodno prodam. Ana Tomat, Dvor 25. 1022 JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR, trak za spravilo silaže Marin prodam ter prodam ali dam v najem vinograd z zidanico v bližini Šentruperta. » 40-005. SODE, 300,200 in 1701, prodam za 150, 120 in 100 DM. * 20-529. 1107 KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, sante in dezire, zelo ugodno prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, * (061) 785-097. 1109 DVA PRAŠIČA, težka 120 kg, prodam. * 76-453. 1110 KRMO za živino prodam. Janoš Janc, Arto 5, Studenec, * (0608)89-112. 1111 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto ter stiskalnico - prešo za sadje, 60 I, prodam. » 23-665. 1120 KVALITETNE SADIKE sadnega drevja in trsne cepljenke prodajam vsako soboto in nedeljo. Vlado Piltaver - Baznik, Krška vas 86 a. 1122 KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, petland dill (belomesnat), jerla, romana in sante, prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični, * (061 )777-195. 1123 JEDILNI KROMPIR sante in dezire prodam. Cena po dogovoru. * 44-652, zvečer, Stane. 1127 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:............................. ki in d< h, 63 ni 73 vr Rt: Pr Mi * A iš 8< V; b; (0 Ve «e de SEMENSKI KROMPIR dezire, sante in jcrla prodam. Seme lanske elite. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41 * (064)312-056. KRMNO PESO in kolerabo prodam, kravo za molžo pa vzamem v rejo. Oberč, Radovlja 16 a, Šmarješke Toplice. 1129 PRTLJAŽNIK za smuči, nov, poceni prodam. * 26-317. 1130 SIVO KRAVO s tretjim teletom prodam. Ivan Čelič, Koroška vas 34, Novo mesto. 1134 RABLJENO, ohranjeno balkonsko kovinsko ograjo prodam. 9 27-373. 1136 POLNOKRVNE resaste jazbečarje odličnih staršev prodam za 150 DM. * (068)51-943. 1138 2 T sena poceni prodam. * 40-375. 1141 KROMPIR sorte sante, rezi, pentland dill, dezire in kondor prodam. Kavšek, Grm 1 pri Radohovi vasi, Šentvid pri Stični, »(061)785-194. 1147 NOVO mikrovalovno peč Bosch prodam za 300 DM. * (068)52-881, od 19.30 , do 21. ure. 1155 VEČJO KOLIČINO koruze v zrnju prodam. * 73-479, zvečer. 1156 12 - COLSKI gumi voz in avtomobilsko prikolico ugodno prodam. Špringer, Novomeška c. 103, Straža. 1159 DVE BREJI KOZI in gobeline prodam. »52-615. 1160 DOBRO OHRANJEN črno - beli televizor Gorenje zelo poceni prodam. * (068)42-542. 1166 USTROJENO KOŽO mlade krave (4 m3), svetlo rjavo, prodam za 300 DM. Ogled v večernih urah na naslov: Kunšek, Pot na Armez 30, Senovo. 1170 BAS KITARO, kopijo Fender, Tajfun in zvočnike 2 x 350 W, EV - BBC po dogovoru, prodam. * (0608)68-313, Bojan, popoldan. 1172 BOKS za porezovanje parkljev prodam. »(067)57-239. 1173 MALO RABLJENA OKNA z roletami (140 x 140) ugodno prodam. Danica Murn, Gabrovčec, Krka. 1174 SADIKE JABLAN vseh vrst prodam po konkurenčni ceni. * (0601)84-112. 1176 SENO in otavo prodam. Lesjak, Ragov-ska 5, Novo mesto. 1178 HIDROFOR - enofazni, 80 1, malo rabljen, prodam. * (0608)89-145/ 1181 MIZARSKO STISKALNICO, ročno na 20 vreten, prodam. Fink, Meniška vas 30, Dolenjske Toplice, * 68-350. 1183 PRALNI STROJ in vhodna vrata, rabljena, prodam. * (068)27-810. 1185 KROMPIR, primeren za seme, sante, dezire in jerlo prodam. 9 (061)785-167. 1189 OMARE za dnevno sobo (2.3 m višine, 3 x 1 m dolžine), ugodno prodam. * 21-246. 1190 FRAJTONARICO Albin Pečaver z C, F, B duri, prodam. * 40-221. 1192 ENOFAZNI elektromotor, 300 W in trajno žarečo peč prodam. * 25-045. 1198 ZAMRZOVALNO OMARO, termoakumulacijsko peč, garažna dvižna vrata, agregat Kavasaki 2 KW ugodno prodam. »27-751. 1200 DVA PRAŠIČA, težka 180 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. » 78-532. 1208 PRAŠIČA, težkega cca 150 kg, prodam. Vinko Turk, Hrušica 31. 1212 GRADBENO BARAKO, 3 x 4 m, z dodatnim nadstreškom, prodam. * (068) 65-613, popoldan. 1213 USTROJENO govejo kožo prodam. * 87-488. 1222 BRIKETE za kurjavo iz bukovih odpadkov lahko naročite po * 52-979. Brezplačna dobava na dom do 30 km. 1224 PEČ EMOCENTRAL 23, malo rabljeno I z avtomatiko (olje, trda goriva), prodam za samo 200 DM. * 23-905. 1226 razno V NOVEM MESTU, na Maistrovi ul. 15, oddam cca 50 m2 prostorov, primernih za Poslovno dejavnost ali mirno obrt. * 23-936. 1027 KOPALNE KADI in tuš kabine ugodno obnavljamo. Informacije na * (061)855-229- 1029 SKLADIŠČE, 800 m2, primerno za gradbeni material, obrt ali diskont, takoj deljivo, oddam. * (068)44-835. 1045 NA DVORU oddam za več let objekt, primeren za gostinstvo. 9 27-481, po 21. Uri- 1082 AVTOVLEKA non stop, avtodeli P 205, ada, opel corsa, panda in odkup poškodovanih voozil. * (068)78-343. 1084 SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO prodam ali dam v najem. 9 42-313 ali 42-263. 1124 HO M2 lepo urejenih poslovnih prosto-rov z zasebnim vhodom in parkiriščem °u6ovec TUDI SLOVENSKA ŠPORTNICA LETA 1993 VOZI FORDA! pMtwt t((ja tedna Matija Rus “Človek mora imeti očitno nagnjenje k temu, da rad pomaga, ” pravi Matija Rus, ki ga v ljubljanskem Kliničnem centru, novomeški bolnišnici, metliškem zdravstvenem domu in še kje poznajo kot velikega dobrotnika. Zaveda se, da je pri nas še veliko revnih, anonimnih ljudi, in vesel je, da jim je priskočil na pomoč, četudi niti ne ve za njihova imena. Rus izhaja iz delavske družine s sedmimi otroki iz Glažute na ribniškem koncu. Poldrugo desetletje je delal pri zavarovalnici, a ker se mu je zdelo, da nima več kaj početi, da ni napredka, se je odločil za delo v Libiji. Velika in težka šola je bila to, ki pa je bila na srečo vsaj dobro plačana, pravi danes. Potem je za štiri leta odšel v metliško oblino zadrugo. Morda so bili prav ti stiki z obrtniki in obrtjo krivi, da se je tudi sam odločil zapluti v bolj podjetniške vode. Nameraval je začeti s strojno stroko, ki je njegova osnovna izobrazba, a ker ni imel dovolj denarja, se je pred devetimi leti odločil v Novem mestu odpreti šiviljsko delavnico. Po nekaj letih je sedež obrti, ki jo je poimenoval konfekcija Maja, prenesel v belokranjski Podzemelj, v Novem mestu pa je pustil le obrat. Danes dvanajst zaposlenih v proizvodnji šiva predvsem posteljnino, športna oblačila, spodnje perilo, pidžame, bodije, pajkice, kopalke, medtem ko šest njegovih prodajalcev vse to proda. Ze kmalu potem, ko je začel s samostojno obrtjo, se je Rus odločil za dobrodelne prispevke. Veliko konfekcije je namenil za paraplegike. Kliničnemu centru daruje povprečno po 10.000 DEM na leto. Precej denarja je namenil novomeški bolnišnici za nakup opreme, predvsem za diabetike, kajti tudi sam je diabetik. Za aparate za metliški zdravstveni dom je v zadnjih treh ali štirih letih dal okrog 30.000 DEM. "Zakaj sem se odločil prav za metliški zdravstveni dom ? Cenim strokovnost dr. Blaža Mlačka, ki se z vsem srcem posveča zdravstvu. Zelo me veseli, ko vidim, da v zdravstvenem domu s pridom uporabljajo aparate, pri katerih nakupu sem sodeloval tudi sam. Dobro se zavedam, da zdravstvo ne bo moglo slediti razvoju, če ne bomo pomagali. Predvsem je potrebno, da dobro stoji gospodarstvo, kajti potem bo šlo dobro tudi zdravstvu, vendar bi morali imeti zanj več posluha tako podjetja kot zasebniki, "je prepričan Rus. Ne glede na to, kako se bodo odločili drugi, je Matija Rus prepričan, da bo še naprej sodeloval v humanitarnih akcijah. Z denarjem, ki ga je namenil za pomoč, bi si morda lahko kupil šivalni stroj, kar pa je po njegovem mnenju premalo za razvoj. Meni, da je prispevek prišel bolj prav obubožani družbi, zlasti pa zdravstvu, ki, če pravilno obme denar, lahko veliko doprinese k zdravju ljudi, ki so po njegovem največji kapital. “Seveda pa je osnova za to, da lahko pomagam drugim, uspešno delo. Moj vzornik je pokojni Peter Vujčič, ki je vse uspehe videl v delu. Seveda je ob tem dobrodošla tudi zdrava konkurenca, bojim pa se, da tisto, kar danes počno nekateri tekstilci z uvozom blaga z Daljnega vzhoda, ne diši ravno po “zdravju", ” razmišlja o delu in zdravju Matija Rus. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Grafiti ob koncertu razburili ljudi Šoštanjčanom in prizadetim seje organizator opravičil zaradi škode, zlasti kljukastih križev - Javpa polemika med UNZ Krško in sevniškim sekretariatom za notranje zadeve glede potrebnega dovoljenja BOST ANJ- Akademski klub dobrih vibracij Sevnica in DPNZ Koper sta v TVD Partizan v Boštanju 29. januarja pripravila gala koncert Posavske krizanteme, na katerem so nastopili bolj ali manj znani bendi, kot Polska malca, Dead Smile, Mamojebac, Faschpiler, Johns Apar-tement, Staff in Persona di Capucci-no. Zbralo se je okrog 300 obiskovalcev iz številnih slovenskih krajev in tudi iz sosednje Hrvaške. Koncert je minil predvsem v zadovoljstvo obiskovalcev, ne pa tudi številnih krajanov, ki so se na moč razburili, ko so na bližnjih zgradbah, avtomobilih in prometnih znakih opazili prve grafite, med temi tudi kljukaste križe. Krajani so se začeli zbirati, da bi morebiti sami poiskali pisce grafitov, če že policisti niso odkrili ničesar. Do incidenta k sreči ni prišlo, čeprav so pozneje odkrili še več podobnih “izdelkov”, na transformatorju tudi 4 srbske ese. Na sevniškem radiu so prejšnji teden pripravili zanimivo soočenje “v živo” organizatorjev koncerta, Matije Maurerja in Boruta Bizjaka, pred-sednika TVD Partizan Romana Novšaka in člana sveta KS Alfreda Železnika. Slednji je večkrat poudaril, da bi se morali prireditelji opravičiti krajanom, ki si niso zaslužili take negativne reklame. Maurer je koncert ugodno ocenil, razen početja treh ali štirih falotov, ki naj bi po njegovih domnevah prihajali iz Brežic in Dobove, naposled seje tudi opravičil krajanom za škodo, posebej • Predsednik TVD Partizan Roman Novšak je povedal, da leti nanj v Boštanju vrsta kritik, ker je “dal” dvorano za ta koncert. Po njegovem so že imena 6 bendov burila duhove, Boštanj pa težko prenese koncentracijo 300 do 400 mladih. V Sevnici se 16 do 20 let stari mladostniki, torej predvsem dijaki in študentje, nimajo kam dati. Stvar je po Novšakovem mnenju prenapihnjena, tudi po izjavah policistov, prisotnih v dvorani. “Dvorana ni bila dcmolirana. Na tleh v dvorani je bilo kakšnih 600 plastičnih kozarcev, izven dvorane pa je bilo nekaj “trave”, se pravi lahkih mamil. Bilo je nek^j ljubezni v živo... Tisti, ki so to videli, so sc zabavali,” je dejal Novšak. Alfred Železnik je dodal, da so v Boštanju gostili že dosti več ljudi in še bolj alternativne skupine, pa ni prišlo do takih scen, zaradi svastik pa so prizadeti predvsem starejši. Nekateri starši so se zbali za svoje otroke, saj čeprav seje koncert končal pred 1. uro ^jutny, so nekateri okoli 3. ure omagali na poti domov, bodisi zaradi alkohola, “trave”, promiskuitete ali vsega po malem. za kljukaste križe, “ker to počne mladoletna svojat”. Novšak je po- za to prireditev, a je policija kljub temu poslala dve patrulji na kraj dogodka. Sekretariat pa je odvrnil, da za tako prireditev ni dal dovoljenja, ker to po veljavni zakonodaji ni potreb- no, pač pa je že v ponedeljek, 24. januarja, poslal potrdilo o priglasitvi prireditve, med drugim tudi na sevnišo policijo. P. P. SVETOVNI KUHAR NA OTOČCU - Svetovni mojster italijanske kuhinje Antonio Forcella, ki je kuhal že domala po vseh najbolj znanih hotelih po svetu, je že nekaj časa gost Hotela Grad Otočec. Priznani mojster italijanske kuhinje svoje znanje prenaša slovenskim kuharjem. Ta teden je tečaj končala . že druga skupina 13 kuharjev, pričakujejo pa še tretjo. Tečaj je Restavracija Krka Zdravilišča pripravila v duhu dobrega italijansko-slovenskega sodelovanja in združenja, ki obstaja že drugo leto. (Foto: J. Pavlin) NOVOTEHNA PREDPUSTNA PONUDBA Na športnem oddelku tehnično prodajnega centra — TPC v Novem mestu smo pripravili za Vas pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji — plačilo na več čekov, ugodni kreditni pogoji — posebno predpustno ponudbo: - TEKAŠKIH SMUČI s 30% POPUSTOM - VEZI in ZIMSKO-SPORTNE KONFEKCIJE s 10% POPUSTOM. INFORMACIJE: Tehnično prodajni center — TPC, Cesta komandanta Staneta 38, Tel.: 068/321-279. . SVASTIKI - Hitlerjevski kljukasti križ so neznanci nasprejali na plinsko postajo ob železniški progi, enak grafit pa pustili na parkiranem avtobusu Gorjancev pred salonom Miko (bivša LB) v Sevnici. (Foto: Edo Jankovič) Ali so vedeli vsi obrtniki za odpis? - Pohvala za bolnišnico • Predsedniki in ljubice -Nekateri na Bučki so za Sevnico - “Ivc-Jovič je bil dober človek” Poklicala je Marija iz obrtniške družine in nam zastavila nekaj vprašanj glede odpisa zamudnih obresti obrtnikom. Kot je prebrala, so pred časom v novomeški občini odpisali nekaterim obrtnikom del zamudnih obresti. Marijo zanima, koliko je obrtnikov, ki so takrat obresti plačali. Pravi, da jih je ona plačala, in poudaija, da je vprašala na občini v Novem mestu, če je možno na kakšen način odložiti plačilo obresti, plačati po obrokih ali kaj podobnega. Marija trdi, da so ji občinski davčni uslužbenci takrat rekli, da ni nikakršne ugodnosti glede plačila in da naj v svoje dobro račun poravna takoj, ker so obresti vsak dan večje. Marijo tudi zanima, kako je davčni organ seznanil obrtnike z možnostmi odpisa. Z vprašanji in pripombami smo seznanili novomeško upravo za javne prihodke in odgovor je tak: v občini je okrog 1.400 obrtnikov, ki imajo mesečno knjižene obremenitve. Nekateri te račune plačujejo redno, drugi z velikimi zamudami. Novomeška davčna služba ni objavila posebnega sporočila o tem, naj obrtniki oddajo vloge za odpis obresti. Toda to možnost omenja zakon in to pomeni, da je Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. imel vsak zavezanec možnost oddati vlogo za odpis. Na internem oddelku bolnišnice v Novem mestu, ki ga vodita dr. Furlanova in dr. Piletič, so zelo prizadevni zdravniki ter prijazne in ustrežljive sestre. Na oddelku je dovolj dobre hrane in izredna čistoča. To pohvalo je dežurnemu novinarju sporočila “hvaležna pacientka”. A. R. iz krajevne skupnosti Semič je dejal, da je bila v četrtek radijska oddaja, kjer so govorili o predsednikih in njihovih ljubicah. V radijsko oddajo so se v živo vključevali poslušalci. Oglašale so se v glavnem ženske in večina teh žensk je menila, da imajo predsedniki lahko ljubice. A. R. zato misli, da so se v oddajo oglašale ženske, ki so tudi same komu ljubice. Kakšen odnos imajo potem do družine, ki je temelj družbe, se sprašuje A. R. In tudi odgovarja. Ker je ženska temelj družine, so zaradi takih slabih žensk mnoge naše družine slabe. V njih ni prave ljubezni. Če ni ljubezni, ni usmiljenja. Če ima narod take družine, je slab. Ker v družini in v narodu ne vladata ljubezen in usmiljenje, so vojne med državami. Nataša z Bučke je sporočila, da niso vsi ljudje na Bučki za to, da bi njihov kraj v prihodnosti spadal pod Škocjan. Zatrdila je, da jim je kar dobro pod sevniško oblastjo in da želijo ostati v sevniški občini. J. M. iz Novega mesta je v Dolenjskem listu 3. februarja na 17. strani prebrala o zapletu ob smrti Janeza Ivca-Joviča iz Bušinje vasi pri Metliki. “Nisem Belokranjka. Na delovnem mestu v Novem mestu sem se srečevala z Ivcem. Bil je dober človek. Sodeloval je v humanitarnih akcijah, če je le vedel zanje. Že ko je bil star več kot 80 let, je prinesel v Novo mesto prispevek za človekoljubne namene. Na Dolenjskem ga mnogi poznamo kot dobrega človeka, zato me moti obnašanje nekaterih domačinov, ki so celo ob lovčevem pokopu povzročali težave.” Poklical je Janez z Otočca in dejal, daje škoda, da se nič več ne dogaja v kulturnih domovih po vaseh. Rekel je, da bi bilo dobro oživiti te domove, na primer s kinematografskimi predstavami ali z gostovanji gledališč. Po njegovem bi lahko kaj naredili mladi, ki menda vse preradi zahajajo v disko klube. Janez je tudi rekel, daje v časopisu prebral oglas, da neka firma nekoga zaposli honorarno in mu da plačo 120 tisoč tolarjev. Janezu se zdi pametneje, ko bi firma človeka zaposlila redno. Plača bi bila v tem primeru verjetno nižja, toda eden ali dva več bi imela redno delo. Metka iz Brestanice je sporočila, da ima napisanih več zgodb, ki bi jih rada objavila v Dolenjskem listu. Zanimalo jo je, ali Dolenjski list zgodbe honorira. Sporočamo ji, daje zgodba honorirana z 800 tolarji. Za rubriko Halo... se je oglasila tudi Zinka Koluuch iz Nemčije. Sporočila je, da je že več let naročnica Dolenjskega lista in da že dvakrat doslej ni dobila koledarja. Zinka, ki vsako leto plača celoletno naročnino, je povedala, da ji niso všeč žrebanja, češ da imajo srečo tisti, ki plačajo za 3 mesece. Žinki sporočamo, da bomo nemudoma oddali na pošto pismo z letošnjim koledarjem zanjo. Proti muhastemu žrebu pa smo brez moči. L. M. DVAKRAT ZLAT PRSTAN VKROFU DOLENJSKE TOPLICE - V zdravilišču bodo tudi letos pripravili veselo pustovanje. V soboto, 12. februarja, bo od 20. ure naprej v zdraviliški restavraciji pustni ples z ansamblom Petra Finka. Najlepše maske čakajo lepe nagrade, med drugim tudi vikend paket za dve osebi v Strunjanu. V enega izmed krofov, ki jih ta večer ne bo zmanjkalo, bodo “zapekli” zlat prstan. Vse romantične duše pa vabijo na Valentinovo, v ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri v restavracijo “Rog”, kjer bo za prijetno vzdušje poskrbel Peter Fink. Na pustni torek, 15. februarja, pa bo zvečer veselo v restavraciji “Rog”. Tudi ta dan se bo v enem izmed slastnih krofov skrival zlat prstan. vedal, da dvorana ni bila nič bolj umazana kot po kakšni veselici in niti malo poškodovana; liberalno stališče, da so se nekateri pač imeli vsem na očem precej radi in so menda kadili travo, ker to pač ni prepovedano, pa je Novšak omilil, da v prihodnje takega koncerta ne bo brez širšega soglasja. Pa še to: med UNZ Krško in občinskim sekretariatom za notranje zadeve v Sevnici je prišlo do javne polemike, potem, ko je UNZ sporočila, da sevniška policijska postaja ni dobila nikakršnega uradnega obvestila o izdanem dovoljenju PUSTOVANJE NA OTOČCU OTOČEC - Letos bo v Motelski restavraciji na Otočcu tradicionalno pustovanje v soboto, 12., in v torek, 15. februatja, od 20. ure dalje. Za ples bo igral ansambel Magic. Najbolj izvirne maske se bodo potegovale v soboto za privlačno nagrado v vrednosti 40.000 tolarjev, žrebali pa bodo tudi prodane pustne krofe. Eden od obiskovalcev bo bogatejši za zlat prstan. V torek bo vrednost prve nagrade 20.000 tolaijev. ApnoMna I rx studio Lestvic Studia narodnozaba in Dolenjske Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado PETRI TURŠIČ iz Cerkelj ob Krki. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA Primi se za gumn - ANS. BLEGOŠ se za gumb __ _____________ Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE Venček z orglicami - CITA GALIČ 1) 3) 6) 2) Urca zamujena - ANS. STOPAR ’5) Kaj mi nuca planinca - ANS. ROM POM POM 10) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 7) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN -) Na vseh poteh po svetu - ANS. BISTRIŠKI ODMEV (8) Beli božič - ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Na paradi - ALPSKI KVINTET -------------------------------------------------- KUPON ŠT. 6 Glasujem za________________________________________________ Moj naslov _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto Kaj se li ne odkriješ? Metliški podobar Vincenc Jereb in čevljar Alojz Navratil oba iz Metlike, gresta po cesti mimo križu. Navratil se odkrije, Jereb pa obdrži klobuk na glavi. “Kaj se ti ne odkriješ pred bogcem?" ga začudeno vpraša Navratil. “Ne, saj sem ga sam naredil," mu samozavestno odvrne Jereb. “Kaj se tudi ti odkriješ pred vsakim čevljem, ki ga narediš?" Novomeške propileje Ko so pred zadnjo vojno v Novem mestu pri mostu, ki pelje z Glavnega trga v Kandijo, zgradili prvo javno stranišče, so se profesorju dr. Cirilu Ažmanu utrnili tile pomembni verzi: Potnik, stoj! Glej mesta propileje! Žlahten vetrič v nos ti veje. Tuhtali smo tristo let in zgradili - ta sekret! Kje se to premenja Ko je metliški prišlek Hrvat Lujo nekomu naredil manjšo uslugo, se mu je ta zahvalil: “Pa hvala lepa, gospon Lujo!” Lujo, ki je pričakoval kaj več kot samo lepo besedo, pa je zanergal: “Molim, a na kojoj band se,hvala lepa’prometu?" 4 er Zbrat: Bojan Ajdič - Smo že na psu... - Ko začne pes prinašati copate, žena pa lajati, vedi, da je pomlad tvojega zakona minila. - Ptiča po perju spoznaš. - Prva kokoš, ki zakokodajsa, znese jajca. - V jamo, ki jo skoplje maček, še, pes ne pade. - Laskavi ljudje so podobni prijateljem tako, kot so volkovi podobni psom. ■ Bolje je živ pes kakor mrtev lev. - Volk volka ne grize. - Dokler lipa cvete, ji ne manjki čebel. - Enaki ptiči skupaj lete. - Ne kupuj mačka v vreči. - Za siromakom vsak pes laja. - Ptiča [ki perju, psa po kosminjd človeka ptepa /irijatelju spoznaš.