Mercator glasilo delovnega kolektiva Mercator leto xv. uubljana, april 1977 št. 4 Letošnji mednarodni praznik dela — 1. maj. praznujemo združeni v delovni organizaciji združenega dela Mercator. Vsem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in delovnih skupnostih čestitamo in želimo mnogo skupnih uspehov. 29. marca smo z glasovalnimi lističi na referendumih odločali in odločili, da bomo poslej združevali celovite svoje interese v sestavljeni organizaciji združenega dela IVIercator. Dvaindevetdesetodstotna udeležba in petinosemdeset odstotkov delavcev za združitev v SOZD IVIercator, izpričujejo visoko stopnjo samoupravne zavesti in enotnosti 7500 članskega kolektiva v prizadevanjih za nove družbenoekonomske odnose. Na fotografiji volišče Sadje-zelenjava, kjer je do 10,30 ure glasovalo že 306 delavcev od 376, kolikor jih v tej TOZD ustvarja Po skoraj enoletni razpravi me< klavci o samoupravnem organizi fsnju združenega dela v Mercatorji uveljavljanju določil Ustave ii Zakona o združenem delu so bili 29 •harca 1977 v vseh organizacija! Združenega dela, ki se združujejo ' ^stavljeno organizacijo združeneg: d^Ia Mercator, izvedeni referendu dti. Izredno visoko število udeležen cev (92% vseh delavcev) in visol odstotek delavcev, ki so glasoval A (85% vseh delavcev), je lahki *a tiste, ki niso spremljali obsežne ii v;sebinsko poglobljene razprave ( C|ljih in prednostih združevanji zrroma o vsebini samoupravni! sporazumov presenetljiv. Začetki ustavne preobrazbe ' Mercatorju dejansko segajo še v leto 1974, ko smo z več spremembami Samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator že začeli usklajevati našo samoupravno organiziranost in odnose z določili Ustave. Objava osnutka Zakona o združenem delu je samo še pospešila in vspodbudila našo aktivnost in ustvarila vse ostale pogoje za široko razpravo. Vzporedno z razpravo o Zakonu o združenem delu smo ocenjevali naše samoupravne odnose in organiziranost ter na teh spoznanjih gradili novo obliko organiziranosti. Se posebej smo si prizadevali na dveh področjih, to je na vsebinskem urejanju dohodkovnih odnosov tako znotraj kot izven podjetja med proizvodnjo in trgovino ter na nadaljnjem širšem povezovanju združenega dela na podlagi ustavnih določil. ' Intenzivna razprava, ki jo je idejno in akcijsko usmerjala organizacija Zveze komunistov v Mercatorju in v organizacijah združenega dela, ki so se združevale v sestavljeno organizacijo, se je začela 25. maja 1976 na razširjenem zasedanju skupnega delavskega sveta in se je nato poglobljeno nadaljevala med delavci na zborih in v samoupravnih delovnih skupinah, v samoupravnih organih, v družbenoplitičnih organizacijah in njihovih izvršilnih organih ter v strokovnih službah. Delavci smo se na več zborih seznanjali s cilji in prednostmi združevanja ter z vsebino odnosov v novi organiziranosti, dajali na osnutke pripombe ter predlagali nove rešitve. Osnutki oziroma predlogi samoupravnih sporazumov so bili objavljeni v posebnih številkah našega glasila in tako dostopni vsem delavcem. Lahko rečemo, da do sedaj v Mercatorju še ni bilo izvedene tako obsežne in vsebinsko poglobljene razprave, v kateri je praktično sodeloval vsak naš delavec. Zato za nas izid referenduma ni presenetljiv! Resen in odgovoren pristop k izvedbi zborov in referendumov tako komisij za izvedbo referendumov in strokovnih služb kot vodstev samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter še posebej vodilnih delavcev in komunistov in zavest nas vseh, da niti zbori niti referendumi in nato 19. aprila volitve delegatov niso formalno, ampak globoko vsebinsko dejanje, je bilO| dobro jamstvo za uspešne referen-1 dume, s katerimi smo delavci Mercatorja izpričali, kako zavestno smo dojeli novo Ustavo in Zakon o združenem delu. Kljub vsemu in določenim objektivnim okoliščinam pa ne moremo mimo nekaterih organizacij, kjer je. bila udeležba na referendumih v primerjavi z večino zelo slaba. Dosedanje izkušnje — tudi v Mercatorju — nas učijo, da je uspešna izvedba referenduma v največji meri odvisna od aktivnosti in angažiranosti vodilnih delavcev, vodstev in članov organizacije Zveze komunistov ter drugih družbenopolitičnih organizacij, seveda ob dejstvu, da ni dvomov glede smotrnosti združevanja, od dobrega in pravilnega informiranja delavcev, od ustreznega vzdušja v kolektivih in od enotnosti strokovnih služb, '‘samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Vsega tega v teh organizacijah združenega dela verjetno ni, bilo in je izid referenduma zato tudi ogledalo aktivnosti in uspešnosti ter vloge družbenopolitičnih organizacij in še posebej organizacije Zveze komunistov, njene resnične revolucionarne, vodilne idejnopolitične in mobilizatorske vloge. Uspeli referendumi so za vse nas velika vzpodbuda in obveza za naprej. Pred nami so volitve delegatov v delavske svete in sprejemi ostalih samoupravnih splošnih aktov, s čemer bomo postavili dobro osnovo za nadaljnje vsebinsko urejanje samoupravnih, družbeno gospodarskih in drugih medsebojnih odnosov. Sekretar sveta ZK: Franc Škof Zna gostom ustreči naša Slavica, na mizi zadiši MERCATORJEVA kavica! V TOZD Emba so imeli zbor delavcev 28. marca. Pred tem pa so razpravljali o vseh sporazumih in statutu v samoupravnih skupinah Delavci TOZD »Sloga« Gornja Radgona so imeli zbor dan pred referendumom v kinodvorani. Od 154 delavcev jih je bilo na zboru 131 V Contalovih temeljnih organizacijah združenega dela — Cibes in Gonimex je bilo na lepo okrašenem volišču prijetno vzdušje. Ob 11.45 je v Conimexu od 184 volilnih upravičencev glasovalo 120 PETO ZASEDANJE SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA Na minulem zasedanju SDS, bilo ie 11. marca, so delegati potem, ko s° sprejeli informacijo o izvrševanju Klepov in potrdili zapisnik 4. zase-^nja, obravnavali mnoga in zelo Pomembna vsebinska vprašanja po ''Slednjem dnevnem redu: — Določitev predloga samou-Ptavnega sporazuma o združitvi v ^OZD Mercator n. sub. o.; . — Razpis referenduma o spre-lemu samoupravnega sporazuma o družitvi v SOZD Mercator n. sub. in volitev delegatov v delavski Svet SOZD Mercator ter imenova-njo komisij za izvedbo referenduma ln volilne komisije; Informacija o zaključnih računih TOZD in delovne skupnosti; — Dopolnitev in uskladitev Srednjeročnega načrta dela in ra-*voja SOZD Mercator n. sub. o. za Udobje 1977—1980 na področju "»vesticij; — Določitev predloga načrta I ela in razvoja TOZD oziroma DO delovne skupnosti SOZD za leto — Uveljavitev sprememb sa-^Upravnega sporazuma o osnovah ln merilih za razporejanje dohodka !’ za delitev sredstev za osebne ohodke za dejavnost trgovine v SR Aveniji; Imenovanje novega delegata v /Sapno komisijo podpisnic samou-, ravnega sporazuma. predlog sporazuma o združitvi v j^Zd smo izoblikovali v TOZD in O v široki razpravi O spremembah in dopolnitvah .^oupravnega sporazuma o zdru-■JNi v SOZD Mercator n. sub. o., ki k je sprejel skupni izvršilni odbor j djetja, je poročal njegov pred-„ednik Lojze Briški. Tudi na zadnji putek sporazuma je bilo mnogo Wlpornb in dopolnitev, kar priča o poglobljeni in obširni razpravi v temeljnih in delovnih organizacijah. Vendar je večino pripomb in dopolnitev izvršilni odbor vgradil v zadnje besedilo sporazuma. Delegati skupnega delavskega sveta so v skoraj dveurni razpravi dopolnili še nekatera določila in slednjič določili predlog samoupravnega sporazuma, ki so ga v TOZD in DO 29. marca s 85% že tudi sprejeli. Razpis referenduma in volitev V svoji tretji točki je SDS razpisal referendum o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., za dne 29. marca 1977 in razpisal volitve delegatov v delavski svet SOZD Mercator n. sub. o., za dne 19. aprila 1977. V ta namen je tudi imenoval komisijo za izvedbo referenduma in komisijo za izvedbo volitev na ravni SOZD — Obe komisiji v enaki sestavi: Ivanka Vrhovčak, Marjan Pogačnik in Rudi Zavrl ter njihove namestnike: Vasja Butina, Dušan Mole in Ivan Majerle. Člane komisij je zadolžil, da skrbe za zakonito izvedbo referendumov in volitev, da usklajujejo delo komisij v TOZD in DO in poskrbe za strokovna in tehnična navodila ter zagotovijo ustrezno gradivo za izvedbo referendumov. O svojem delu, o izidu referendumov in volitev poročajo DS. Potrjen zaključni račun V četrti točki so delegati poslušali obširno informacijo Brede Čandek, direktorice knjigovodskega sektorja o zaključnih računih TOZD,, delovne skupnosti. Oceno zaključnih računov objavljamo v tej številki v posebnem prispevku. Poročilo o zaključnem računu TOZD in delovne skupnosti Mercator za leto 1976 so delegati sprejeli soglasno. Največ razprave pa so posvetili v tej točki dnevnega reda TOZD Vele- blagovnica Beograd, zaradi izgube. Pri tem so poudarili, da izhaja izguba še iz začetkov gradnje Veleblagovnice, ker tedaj niso bila zagotovljena tudi obratna sredstva. Za obratna sredstva mora TOZD Veleblagovnica najemati kredite pod na moč neugodnimi pogoji. V letu 1973 in 1974 ni uspela poravnati pogodbenih obveznosti in je dolg prenesla v naslednje leto. Imenovali so sanacijsko komisijo za TOZD Veleblagovnica Beograd v sestavi — Vladan Stojanovič, Rastko Pavlovič, Vinko Ravbar, Emil Povše, Drago Arhar in Jože Čandek. Prav tako so odobrili moratorij dolga, ki je nastal v zvezi s pokrivanjem izgub TOZD Velebla- govnice Beograd vletu 1975 in 1976 za dobo dveh let. O poslovanju zunanjetrgovinskega sektorja je pdfočal njegov direktor Alojz Rupnik. Realizacija je znašala 6,5 milijarde od tega 284 milijonov dohodka. Iz naslova neplačane realizacije se predvideva še 75 milijonov din ter 28 milijonov zaradi neknjiženja v lanskem letu. Rezultat bi bil še ugodnejši, če ne bi veljale restrikcijske mere v zunanjetrgovinskem poslovanju. Od 1.1. do 10. 3. 1977 je fakturiranih že 2 milijardi 100 milijonov S din, kar bo prineslo v letošnjem letu še cca. 100 milijonov din dohodka. Iz sredstev, ustvarjenih z zunanjetrgovinskim OSREDNJA PROSLAVA 5. maja bo v Ljubljani Mercatorjeva osrednja proslava v počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije, njegove 85-let-nice in 40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije. Proslavo pogojujemo z uresničevanjem naših nalog v novem vsebinskem organiziranju naših organizacij združenega dela, ki so se z referendumom 29. marca združile v SOZD Mercator. Isti dan bo še pdprej 6. seja skupnega delavskega sveta, ki bo obravnaval gospodarjenje v prvih treh mesecih in ustanovna seja delavskega sveta SOZD Mercator. Na ustanovni seji bodo izvolili delegati predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika ter sprejemali poročila komisije za izvedbo referendumov in komisije za izvedbo volitev. Skupnemu delavskemu svetu in njegovi predsednici Slavki Damjanovič se izteka mandat. Opravil je zelo obsežne in odgovorne naloge ter s svojimi odločitvami in usmerjanjem samoupravnih odnosov bistveno prispeval k vsebinski in organizacijski preobrazbi Mercatorja na podlagi nove ustave in zakona o združenem delu poslovanjem, je tudi že odpisanih 500 milijonov din glede na drugostopenjsko sodbo v zvezi s poslom s »Krenico«, medtem ko je bilo drugih 500 milijonov S din priznanih in jih je Beograjska banka že plačala. Sektor se je vzdrževal sam, pravico do razdelitve dohodka, ki ga je ustvaril, so imele TOZD. S 1. 4. 1977 se sektor razformira in preide v Slovenija sadje in Contal v zvezi z novo koncepcijo bodočega SOZD. Zato predlaga, da se delavcem sektorja kot priznanje za 10-letno uspešno delo in predvsem zato, ker delavci z dohodkom, ki so ga ustvarili, niso mogli sami razpolagati, nagradi z enomesečnim osebnim dohodkom. V razpravi so delegati bili mnenja, da je nesporno zunanjetrgovinski sektor ustvarjal dohodek, da pa je res tudi to, da so tudi same ekonomske razmere pogojevale tak dohodek, ki pa bi bil lahko še večji, če ne bi bilo neugodnega poslovanja s »Krenico« in odpisanih 500 milijonov S din. Prav tako so v razpravi rekli, da bi morala biti višina predlaganih nagrad določena na osnovi priznanih družbenih norm, na primer na osnovi sindikalne liste. Končno so delegati z enim glasom proti, odločili, da se delavcem v zunanjetrgovinskem sektorju odobri nagrada v višini enomesečnega osebnega dohodka. Prav tako so odločili, da se sredstva amortizacije v višini 700.000 din od sredstev, ki jih ima v upravljanju DSP, zadržijo v delovni skupnosti SOZD za nabavo najnujnejših osnovnih sredstev. Srednjeročni program dela in razvoja Srednjeročni program dela in razvoja podjetja Mercator je sprejel skupni DS na 11. zasedanju. S spremenjeno samoupravno organiziranostjo in v skladu s 135. členom predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD je strokovna služba pripravila predlog dopolnitve in uskladitve načrta dela in razvoja SOZD Mercator Ljubljana n. sub. o. za obdobje 1977—1980 na področju investicij. Na zasedanju pa je poročilo podal Rudolf Breznik, pomočnik direktorja razvojno-planskega sektorja. V razpravi so delegati poudarili potrebo po utemeljitvi in strokovni oceni vsake investicije. Glede tega je potem bilo rečeno, da je družbenopolitična, predvsem pa ekonomska utemeljitev investicije obvezni del investicijskega elaborata. Z enim vzdržanim glasom, so delegati sprejeli srednjeročni načrt dela in razvoja SOZD Mercator n. sub. o. za obdobje 1977—1980 na področju investicij v skladu s 135. členom predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. Kritični ob načrtu dela za leto 1977 Načrt dela in razvoja TOZD in DO v SOZD, operativni plan investicij, plan stroškov in virov financiranja delovne skupnosti SOZD ter finančni načrt ekonomske propagande je obrazložil Jože Čandek, direktor razvojnoplanskega sektorja. Tudi o tem poročamo v posebnem prispevku v tej številki. Uvodno poročilo je sprožilo ži- vahno razpravo glede kakovosti dela — dela skupnih služb, predvsem učinkovitosti dela centra za elektronsko obdelavo podatkov. Zato sta tudi posegla v razpravo predsednik koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata Marjan Gradišar in sekretar sveta ZK Franc Škof, ki sta menila, da so problemi, ki motijo usklajevanje interesov TOZD in DO zapuščina starega načina dela, da pa je potrebno iti v SOZD z razčiščenimi vsemi problemi, ne glede na to, da ne bodo rešeni v popolno zadovoljstvo vseh. Delegati so predlog načrta dela in razvoja TOZD, DO in delovne skupnosti SOZD Mercator za leto 1977 sprejeli z nekaterimi dopolnitvami. Sklenili so, da se takoj pristopi k izdelavi sporazuma o medsebojnem sodelovanju med TOZD Grosist in elektronskim računskim centrom in določi cena za opravljanje uslug. Opraviti je potrebno proračun prispevkov za delovno skupnost podjetja za leto 1976 med DSP in TOZD na osnovi dejanske realizacije- Za naslednje zasedanje SDS je potrebno pripraviti spremembe operativnega plana investicij in stopnjo združevanja ter pri tem upoštevati pripombo, da se v planu enostavna reprodukcija ne upošteva. Program dejavnosti ekonomske propagande Program dejavnosti ekonomske propagande je sestavni del načrta dela in razvoja TOZD, delovnih organizacij in delovne skupnosti SOZD Mercator za leto 1977. Izhaja iz skupaj dogovorjenih nalog in obveznosti, ki jih vsebuje samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., kar pomeni, da bomo z enotnim stilom in obvezno uporabo zaščitnega znaka »M« nastopali povsod, kjer se pojavlja Mercator. Finančno pa je program ovrednoten na lanskoletnih sredstvih, ki jih združujejo proizvajalci po posebnih samoupravnih sporazumih in na osnovi minulih izkušenj. Program je sestavljen iz treh delov: pod skupnim programom so predvidene dejavnosti, ki predstavljajo Mercator: napisi in panoji na javnih objektih, sejemske prireditve, sredstva javnega obveščanja, drobni propagandni material a oznako »M«, prispevanje v kulturne in humanitarne namene. Drugi poglavitni del programa je namenjen sodelovanju s proizvajalci, ki prispevajo sredstva. V dopolnilnem programu pa po posebnem naročilu TOZD in DO izvajamo priložnostne dejavnosti — otvoritve novih poslovnih enot, proslave, jubileji in podobno. V primeru, da med letom ne bi uspeli združiti zadostnih sredstev (3.740.000 din) se pokrivajo stroški ekonomske propagande na sledeč način: — stroške za skupni program združujejo TOZD na enak način kot prejšnja leta, z ustreznim odstotkom od realizacije; — programi proizvajalcev realizirajo ustrezno z višino združenih sredstev, oziroma odpadejo, kjer ni dosežen sporazum; — dopolnilni program plača TOZD oziroma DO, ki je storitve naročila; — TOZD oziroma DO, ki se ne ukvarjajo s trgovino in gostinstvom pa ne glede na sredstva proizvajalcev, združujejo sredstva: DO Emba 0,3% od realizacije dosežene v Mercatorju, TOZD TMI, DO Agrokombinat Krško in DO Kmetijski kombinat Sevnica 0,1% 0<* medsebojne realizacije, TOZD Investa in TOZD Hladilnica Pa 0,5% od dosežene realizacije v SOZD Mercator. Spremembe samoupravnega spora' zuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Za dejavnost trgovine SR Slovenije Je skladno z določili 58. člena sprejel3 sklep, da sprejete spremembe na podlagi sindikalne liste 77 veljajo ob 1. 3. 1977 dalje, uporabljajo pa se-ko jih udeleženci sporazuma vnesejo v svoje samoupravne splošne akte. Skladno s spremembami spora; zuma za dejavnost trgovine v SR Sloveniji se smiselno spremeni tub samoupravni sporazum o skupni -načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delite^ sredstev za osebne dohodke TC Po kn po in mi sri 0] te 1« P' R sl n oi p E k o it d P D P r f s r 1 I ! 1 t t TOZD, združenih v Mercator. Določila sindikalne liste so dobila Podporo in potrditev najširšega kroga samoupravljalcev in so jih Povzeli sporazumi o delitvi dohodka •n osebnih dohodkov v celoti. Spre-niembe se nanašajo na: — osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke; — osnove in merila za najnižji OD, zajamčeni OD in OD priprav- nikov; — dodatki, nadomestila in druga izplačila, ki bremenijo sredstva za OD; — prejemki oziroma izdatki, ki bremenijo poslovne stroške; — osebni in drugi izdatki, ki se nadomeščajo iz dohodkov; — osnove in merila za delitev in uporabo sredstev skupne porabe. Delegati so soglašali z informacijo in sklenili da razvojno-planski sektor izdela prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o skupnih načelih, osnovah in merilih za razpo rejanje dohodka in za delitev sredstev za OD v TOZD, združenih v Mercator Ljubljana n. sub. o. Skupna komisija udeleženk v samoupravnem sporazumu Mercator bo vsem podpisnicam sporazuma posredovala prečiščeno besedilo. Spremembe veljajo od dneva, ko jih udeleženci vnesejo v svoje samoupravne splošne akte, razen tistih, ki veljajo od 1. 1. 1977 dalje. Za novega delegata v skupni komisiji udeležencev samoupravnega sporazuma za dejavnost trgovine SR Slovenije pri Poslovnem združenju za trgovino se imenuje tov. Jože Čandek, direktor razvoj-no-planskega sektorja. I. V. Načrt dela in razvoja TOZD in DO v SOZD Mercator za leto 1977 Letošnji načrt dela in razvoja temelji na oceni poslovanja leta 1976 in predvidevanjih družbenopolitičnih skupnosti, izraženih v Resoluciji o družbeno-ekonom-skem razvoju v letu 1977. V letošnjem letu skušamo osnovne kazalce obdržati na ravni srednjeročnega Programa dela in razvoja TOZD in 17O združenih v Mercator, Ljubljana n.sub.o. za obdobje 1977—80. Izhodišče za delo na novih področjih kot so združevanje, dohodkovni °dnosi, razmerja v združenem delu 'Id. nam daje zakon o združenem delu. Na njegovi osnovi je zgrajen sporazum o združitvi v SOZD Mercator in njegovo izvajanje je Poroštvo za uspešno delovanje Organizacije, ki nastaja. Vse začrtane cilje bomo dosegli Predvsem z lastno voljo in disciplini-ranim odnosom vseh udeležencev v Proizvodnji in v prometu z blagom. Nastavljeni planski cilji niso neuresničljivi, zato ne iščemo vselej zunanjih vzrokov za neuspehe, temveč kritično preverimo tudi lastno delavnost. Izvajanja stabilizacijskih Programov predvsemna področju Zalog in stroškov ne opustimo, ker narn budnost na teh področjih lahko tedi v težjih gospodarskih razmerah Zagotovi zadosten dohodek. Načrt dela in razvoja ali kot ga na kratko imenujemo: plan 77, je se-stavljen iz več delov in sicer iz: 1. plana celotnega prihodka in delitve dohodka po TOZD in DO, Sož °Perat'vne2a P*ana investicij 3. plana stroškov in virov financi-ranja Delovne skupnosti SOZD, 4. programa ekonomske propagande s finančnim načrtom. y. S prvim delom postavljamo ok-'re letošnjemu delovanju TOZD in iP- Predvidevamo, da bomo dose-°‘i.v letu 1977 celotni prihodek v 'sini 8,02 mia din ali za 8% večji, J11, pa je ocenjen za leto 1976. Največji delež pri ustvarjanju celot-ddga prihodka odpade še vedno na rgovino — notranjo in zunanjo, tej ^javnosti pa sledita proizvodnja in .fdetijstvo. Enaka razmerja zasle-'teo tudi pri planiranih prihodkih iz ^°daje trgovinskega blaga, proi-^ °dov in storitev, višino doseže-e.ga dohodka ocenjujemo na 893 10 din ali 11 % povečanje glede na n eno za leto 1976. Višino doseže-§a dohodka ocenjujemo na 893 mio din ali 11 % povečanje glede na oceno za leto 1976. Višina te postavke je odvisna po eni strani od celotnega prihodka, po drugi strani pa od rasti in obsega poslovnih stroškov ter nabave vrednosti blaga. Če rast cen v letošnjem letu ne bo pretirana (čeprav prvi letošnji meseci kažejo prav nasprotno) lahko računamo, da bomo planirani dohodek dosegli. K predvidenim sredstvom za enostavno in razširjeno reprodukcijo štejemo minimalno in amortizacijo nad predpisanimi stopnjami ter poslovni sklad — del za druge namene. Ta sredstva naj bi se glede na ocenjena v letu 1976 povečala za 1 % v letu 1977 in sicer bi skupaj znašala 172,6 mio din. Del teh sredstev bodo TOZD in DO združevale' za investicije na nivoju SOZD, del pa bodo same uporabljale za obnovo osnovnih sredstev in lastne investicije- Število zaposlenih planirajo TOZD in DO na ravni, ki jo za leto 1977 priporoča tudi Resolucija o družbenoekonomskem razvoju v SR Sloveniji za leto 1977. Povečanje je 2% glede na ocenjeno stanje v 1976. Padec zaposlenosti predvidevajo le TOZD oziroma DO dejavnosti tehničnih in poslovnih storitev, ker planirajo manjše prihodke iz prodaje svojih storitev in proizvodov. Neto osebni dohodki se bodo, kolikor bodo planirana delitvena razmerja realizirana, povečali v poprečju za SOZD za 8 %, prav tako tudi razdeljeni bruto osebni dohodki. V poprečju naj bi v bodočem SOZD bili neto osebni dohodki na zaposlenega v višini 3.964 din. Poudarek pri delitvi dohodka naj bo v korist akumulacije — ta naj bi rasla hitreje kot osebni dohodki — kar so TOZD in DO tudi upoštevale. V drugem delu načrtujemo investicije, ki jih bomo v letu 1977 realizirali iz združenih sredstev. Predlog operativnega plana vsebuje: — predvidene investicije po TOZD — prioritetno listo investicijskih vlaganj v letu 1977 — združevanje sredstev za leto 1977. Med predvidenimi investicijami za leto 1977 so uvrščene vse tiste, ki smo jih planirali v Srednjeročnem programu dela in razvoja za 1976—80 in investicije od TOZD in DO, ki so se na novo vključile v SOZD in imajo v svojih srednjeročnih programih tudi novogradnje, ki jih bodo vključili v svojo bodočo dejavnost. Vrednost predvidenih investicij bi bila v letu 1977 419.169.000 din (v ta znesek so všteta sredstva za osnovna in trajna obratna sredstva ter za carino). Financirali naj bi jih z lastnimi oziroma združenimi sredstvi v višini 172.350.000 din, bančnimi krediti 200.988.000 din in sredstvi družbenopolitičnih skupnosti ter krediti izvajalcev s 37.331.000 din. Program je preobsežen glede na ocenjeno akumulacijo za leto 1976, zato smo izdelali prioritetno listo, na kateri so zajete investicije v vrednosti 360.169.000 din, za realizacijo le-te pa bi potrebovali 143.445.000 din lastnih oziroma združenih sredstev. Na 5. zasedanju skupnega delavskega sveta je bil 28. člen Sporazuma o združitvi v SOZD Mercator spremenjen tako, da so osnova za združevanje le obe amortizaciji in poslovni sklad — del za druge namene. (Od tako določene osnove upoštevamo za združevanje sredstev procent, ki bo opredeljen v sprejetem operativnem planu.) Ker dejanska sredstva ne zadostujejo za realizacijo programa, bomo morali izdelati novo konstrukcijo financiranja investicij in novo prioritetno listo, ki bo morala temeljiti na ekonomskih kriterijih izbire tistih objektov, ki jih bomo začeli graditi v letu 1977. Tretji del zajema delovne naloge in način financiranja Delovne skupnosti SOZD. Organizacija in opravila, ki jih morajo izvajati posamezni sektorji, so okvirno določeni s sporazumom o združitvi v SOZD. V letu 1977 je v Delovni skupnosti SOZD predvidenih šest sektorjev z generalno direkcijo, skupaj naj bi bilo zasedenih 148 delovnih mest v poprečju. Čiste skupne službe financirajo vse TOZD oziroma DO s procentom od bruto osebnih dohodkov (tak način financiranja je določen v sporazumu o združitvi v SOZD.) Stopnje so diferencirane, in sicer: — 2,5% tiste TOZD oziroma DO, kjer je udeležba živega dela velika, — 3,10% vse ostale TOZD in DO, razen tistih, ki obračunavajo, — 3,70% ker se zanje razčiščujejo še stare obveznosti v knjigovodstvu Delovne skupnosti SOZD. Med stroške čistih skupnih služb je vključeno tudi 15,2% stroškov elektronske obdelave, ker sredstva za ta namen predstavljajo financiranje delovnih nalog pri uvajanju novih programov in pripravo na nov računalnik. Stroške za tekočo elektronsko obdelavo pokrivajo tiste TOZD oziroma DO, za katere bo center opravljal storitve in v ta namen bo z določenimi koristniki po dogovoru sklenjen posebni samoupravni sporazum. Za pokrivanje stroškov interne banke in komercialnega sektorja bodo TOZD in DO s trgovinskega področja prispevale v enakem razmerju od razlike v ceni iz skupnih pogodb, ki jih bo komercialni sektor sklenil, proizvodne DO oziroma TOZD pa v razmerju od internih prihodkov iz prodaje proizvodov. Za tak način financiranja smo se odločili zato, da bi oba sektorja, ki sodelujeta pri gospodarjenju, s sredstvi vspodbudili k čim bolj smotrnemu delovanju. Tak način financiranja velja le za letošnje leto, izhodišča za nadaljnje delo Delovne skupnosti SOZD bo Delovna skupnost skupno s TOZD opredelila s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti. Določili bomo delovne naloge, ki se skupno opravljajo, število in strukturo delavcev na delovnih mestih in odgovornost za izvajanje opravil, ki jih bo vršila Delovna skupnost SOZD. Zakon o združenem delu govori o svobodni menjavi dela med TOZD in skupnostjo. Če govorimo o svobodni menjavi, ta menjava obvezuje obe prizadeti strani in sicer mora delovna skupnost opravljati svoje delo vestno in z zadostno mero strokovnosti, TOZD pa so ji dolžne zagotoviti pogoje za učinkovito delo, s tem pa so mišljena tudi sred^ stva za njen obstoj. Razumljivo je, da vselej ni posebej vidna in ocen-Ijiva direktna korist, ki jo imajo-TOZD od skupnosti. Ni odveč poudariti predvsem koordinacijsko in svetovalno vlogo delovne skupnosti ter ohranjanje in krepitev enovitosti sestavljene organizacije združenega dela. Pogosto naletimo na nerazumevanje (vendar ne s strani MERCATOR 5 vseh TOZD) prav glede višine prispevkov za financiranje. Delovna skupnost se po zakonu o združenem delu financira iz čistega dohodka kot ostale negospodarske dejavnosti npr. zdravstvo, izobraževanje, itd. Tem dejavnostim je zagotovljena stalna kontinuiteta financiranja prav zaradi kakovosti opravljanja delovnih nalog, čeprav neposredno ne za storitve, ki jih opravljajo (uporabniki storitev npr. bolniki ne plačujejo bivanja v bolnici, zobozdravstvenih storitev itd.). Tem dejavnostim se ni treba bati, da že zastavljenih nalog na svojem delovnem področju ne bi mogle izpeljati. Če sredstva ne zadostujejo, obremenijo gospodarstvo z dopolnilnimi prispevki. Menimo, da delovna skupnost SOZD zaradi svojega specifičnega položaja takih ukrepov ne more uporabljati, kljub temu pa so ji TOZD dolžne zagotoviti normalne pogoje za delo. Delovna skupnost bo lahko polno ustvarjalno in delovno zaživela le, če bodo dani pogoji za to. Program dela ekonomske propagande in način financiranja te dejavnosti je podan v četrtem delu plana. Delo ekonomske propagande je usmerjeno na dve področji, ki sta opredeljeni tudi v sporazumu o združitvi in sicer: a) enotna predstavitev SOZD Mercator v vseh medijih, kjer se ime pojavlja, b) povezovanje na področju ekonomske propagande in reklame s proizvajalci in vpliv na potrošnike, ki ima za končno posledico večji dohodek za preskrbovalce in boljšo oskrbljenost delovnih ljudi. Ekonomsko propagando naj bi v celoti financirali s sredstvi, ki bi jih zbrali preko skupnih pogodb s proizvajalci, višina pa naj bi bila vsaj tolikšna kot v letu 1976. Ekonomska propaganda se bo usmerila v tri oblike dela: 1 skupni program. Ta se omejuje predvsem na uporabo zaščitnega znaka »M«, katerega rabo in obveznosti s strani TOZD oziroma DO določa samoupravni sporazum o združitvi v SOZD v 37. členu.Načini uporabe zaščitnega znaka »M« bodo podrobno določeni s posebnim samoupravnim sporazumom. Skupno bomo poleg tega nastopali še na sejmih in razstavah, pri uporabi svetlobnih napisov, v sredstvih javnega obveščanja, pri oblikovanju drobnega propagandnega materiala, pri nekomercialni propagandi in pri financiranju NK Mercator. 2. programi ekonomske propagande po samoupravnih sporazumih s proizvajalci. Z medsebojnim dogovorom bomo uredili predstavitev in sodelovanje s posameznim udeležencem sporazuma. 3. dopolnilni programi. Če se bo pri kakšni TOZD oziroma DO pojavila med letom potreba po določeni propagandni akciji, se bo izvedla poleg ostalih, stalnejših oblik propagande in se tudi ločeno financirala. Finančni načrt ekonomske propagande vsebuje potrebna sredstva za realizacijo vseh programov. V oddelku za ekonomsko propagando pričakujejo, da bodo krili stroške svoje dejavnosti iz pogodb s proizvajalci, kolikor pa sredstva ne bj (j zadostovala, bi uporabili naslednji Tc način zbiranja sredstev: za skupni d0, program bi združevale TOZD ozi- $re roma DO sredstva s procentom od planiranega celotnega prihodka in ^ od dohodka. Za ekonomsko propagando s proizvajalci se ta sredstva oblikujejo z njihovimi prispevki, dopolnilni program pa financira tista TOZD oziroma DO, ki ga želi-TOZD oziroma DO, ki se ne ukvarjajo s trgovino in gostinstvom, združujejo sredstva za ekonomsko propagando po ločenem ključu, dololo-čenem za vsako posebej. S planom, ki smo ga prikazali, pa tudi sprejeli na 5. zasedanju skup; nega delavskega sveta, smo skušali zajeti vse poglavitne skupne dejavnosti v bodočem SOZD. Če bodo gospodarska gibanja v okvirih, kakršne pričakujemo oziroma planiramo, bo naša razvejana dejavnost bogatejša za vrsto pridobitev, pomembnih za vse. ALENKA SRDIC _ Pi POSLOVNO LETO 1977 S kratkim pregledom doseženih globalnih rezultatov delovne organizacije »Mercator« v letu 1976 bomo poizkusili prikazati, v kolikšni meri smo s kombinacijo uspehov in neuspehov uspeli zadovoljiti vse svoje obveznosti na področju lastnega razvoja, kot tudi na področju razvoja celotne družbe. Cilj in načelo poslovanja vsake organizacije združenega dela je čimbolj znižati poslovne stroške in s tem doseči čim boljši poslovni rezultat — dohodek — razliko med celotnim dohodkom in vsemi porabljenimi sredstvi. Vsa porabljena sred- stva so v svoji rasti zaostala za 1 % za rastjo celotnega dohodka (plan realizacije je bil dosežen le 97 % odstotno), kar je imelo za posledico 20 % povečanje doseženega dohodka. Za izhodišče razdelitve bomo doseženi dohodek povečali za minimalno in povišano amortizacijo tako, da bomo z doseženim družbenim proizvodom prikazali skupni znesek obveznosti, ki so nastale v poslovnem letu 1976. V primerjavi z letom 1975 smo morali lani nameniti za 2 % večji delež družbenega proizvoda za pogodbene in zakonske obveznosti. Višja rast pogodbe- Volilni odbor v Tovarni mesnih izdelkov v sestavi: Marija Novak, Srečo Gorenc, Olga Janežič ter članica komisije za izvedbo referendumov Marjanca Martinc so ob 11.15 ugotovili, da je od 335 upravičencev že glasovalo 286 delavcev nih in zakonskih obveznosti od doseženega družbenega proizvoda gre predvsem na račun višjega zneska obresti za najete kredite pri pogodbenih obveznostih; pri obveznostih, ki jih moramo plačati po predpisih zakona pa smo morali za financiranje razvojnih programov samoupravnih interesnih skupnosti in pokrivanje izgub železnice in elektrogospodarstva od družbenega produkta prispevati skoraj za 67 % več kot v predhodnem letu. Osebni dohodki skupno z osebnimi prejemki predstavljajo več kot polovico družbenega proizvoda, njihova rast pa je bila za 4 % višja od rasti osnove delitve t.j. družbenega proizvoda. Na drugi strani se je ostanek dohodka znižal (99 %), oziroma se je tisti del doseženega produkta, ki je namenjen za rezerve, razširitve materialne osnove »Mercatorja« in za izboljšanje skupnega standarda zaposlenih v primerjavi s predhodnim letom precej zmanjšal (za 12 %). To je povsem razumljivo, saj smo morali z ostankom dohodka pokriti tudi del potreb družbenih služb, prispevati v skupne rezerve in skoraj za polovico lanskega zneska povečati posojilo za razvoj AP Kosovo ter ostalih gospodarsko nezadostno razvitih republik. Poleg manjšega prispevka v poslovni sklad, ki je namenjen za povečanje obsega osnovnih in obratnih sredstev, je bilo obračunano komaj 70 % zneska neobvezne amortizacije iz leta 1975. To ima za posledico, gledano z vidika celotne delovne organizacije, nižjo osnovo za združevanje sredstev, namenjenih za uresničitev pomembnejših investicij v planiranem razvoju SOZD »Mercator«. Potrebno pa je bilo tudi pokriti izgubo, ki so j° dosegle zaradi že znanih visokih obveznosti iste TOZD kot v pre; dhodnem letu. Za znesek izgube, k’ se je več kot samo podvojila, se znižajo sredstva rezervnega sklada. V tem pregledu smo upoštevali R temeljne organizacije, ki so v lanskem poslovnem letu vse leto poslovale v okviru delovne organizacije »Mercator«. V kolikor bi obravnavali poslovanje tudi v lanskem p?" slovnem letu priključenih delovnih organizacij, od katerih nobena n' poslovala z izgubo, razen manjših številčnih sprememb, ne bi prišlo do bistveno drugačne slike v poslovanju »Mercatorja«. Spoznanja ob letošnji bilanci uspeha laho strnemo v nekaj kratkih zaključkih. Izgube so se res povečale, vendar nimajo nikjer takega značaja, da se jih ne bi dalo odpraviti, bodisi na podlagi sistemskih rešitev, bodisi na podlagi utemeljenih sanacijskih programov. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da slabi reprodukcijska sposobnost TOZD in DO. Akumulacija se zmanjšuje že do take kritične meje> da bi morale TOZD oziroma DO že za osnovna sredstva, ki jih zamenjujejo, najemati kredite, kar je vsekakor predrago za že tako obrerne' njeni dohodek. Zanimivo je, da temu ni kriva rast osebnih dohodkov, ki ni pretirana (večina TOZlž je razporejala osebne dohodke pod dogovorjenimi po panožnih spora' zumih) pač pa so narasle v precejšni1 meri dajatve, ki so vezane na bruto osebne dohodke. Če hočemo v letošnjem letu obdržati uspehe, ki smo jih dosegli s sta; bilizacijo, je potrebno zadržati splošno in skupno porabo v mejah) /n. !fi ne bo ogrožala akumulacije ‘OZD. Le tako bomo zbrali zadostna sredstva za realizacijo našega srednjeročnega programa ^ Na ta način lahko vsak dan spim Pet minut dalj. DOSEGANJE IN DELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA V LETIH 1975 IN 1976 ZA DELOVNO ORGANIZACIJO »MERCATOR« v 000 din Elementi 1975 znesek % 1976 znesek % Indeks 1976-75 Poslovni stroški 497.276 520.428 105 Vsa porabljena sredstva 4,376.717 4,594.958 105 Realizacija 4,699.932 4,972.753 106 Doseganje plana 4,248.104 110,6 5,116.648 97,2 Celotni dohodek 4,825.362 5,131.547 106 Doseženi dohodek (cel. doh. — porab, sred.) 448.645 88,3 536.589 89,5 120 Amortizacija — minimalna 34.437 6,8 45.295 7,6 132 Amortizacija — neobvezna 25.146 4,9 17.568 2,9 70 Doseženi družbeni proizvod (doseženi dohodek plus amortizacija) 508.228 100,0 599.453 100,0 118 Pogodbene obveznosti 49.985 9,8 62.408 10,4 125 — obresti za kredite 39.731 7,8 51.763 8,6 130 Zakonske obveznosti 42.682 8,4 58.565 9,8 137 — prispevki SIS in druge zakonske obveznosti 24.117 4,7 40.251 6,7 167 Osebni dohodki in drugi osebni prejemki 291.232 57,3 356.620 59,4 122 Ostanek dohodka 68.590 13,5 68.168 11,4 99 Rezervni sklad, poslovni sklad — del za druge namene, sklad skupne porabe 47.926 9,4 41.989 7,0 88 Poslovni sklad — del za druge namene 23.297 4,6 16.695 2,8 72 Izguba — 3.844 —0,7 — 9.171 -1,5 239 ALENKA SUŠNIK Povezovanje trgovine in proizvodnje NAJPREJ 0 VSEBINI ODNOSOV, POTEM 0 OBLIKAH , »Menimo, da naj bi bile fizične ‘Integracije proizvodnih organizacij ^OŽD Mercator izjemne, saj lahko s Pravilnim uresničevanjem določil Zakona o združenem delu uredimo P°slovne odnose s proizvajalci širom P° Jugoslaviji za tisti del njihove Proizvodnje, ki ga usmerjajo v novo Prodajno mrežo. Vsak proizvajalec PQ trna tako tudi možnostma oblikuje st>'ezne odnose še z drugimi, da se aZvija v veliko proizvodno organist jo, ki ga ne bremeni trgovina...« , To je ena od iztočnic pogovora z Ihanom Goslarjem, generalnim Rektorjem delovne organizacije 'ercator. Pogovor sta vodila p|enka Mišič in Dušan Skok, ki je ^Pravil gradivo za objavo. t)ELO: Kako ste se v vaši delovni organizaciji vključili v uresničevanje določil zakona o združenem delu, kje ste prav ta ^as pri izvajanju sprejetih nalog? I GOSLAR: Naj posežem najprej v ^Tsko.leto, ko smo se zelo inten-0 "o vključili v javno razpravo o ynutku zakona o združenem delu. temeljitih družbenopolitičnih Lc'j v delovni organizaciji je zajelo krog naših delavcev. Po številko razPravah, upoštevajoč zlasti, da /|j.v Mercatorju organizirane ra-^Cne dejavnosti, smo menili, da se Qr ramo reorganizirati v sestavljeno i-J^nizacijo združenega dela. Zdru-L e delovne organizacije pa naj bi (je. specializirane za posamezne rjajavnosti, delno pa tudi terito-zaokrožene. Konec tega cubomo v vseh naših organiza-sPo • ®*asova*' 0 dveh samoupravnih odurnih — o združitvi v delovne ^uizacije oziroma o združitvi teh delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo Mercator. Na podlagi teh odločitev se bo torej pod firmo SOZD Mercator združilo 7300 delavcev v okviru 19 delovnih organizacij oziroma 46 temeljnih organizacij združenega dela. DELO: Tako boste torej sklenili dogovarjanje in integracijske procese, ki nedvomno niso bili kratkotrajni in posledica naglih odločitev. GOSLAR: Vključevanje v našo organizacijo poteka postopoma že od zadnjih mesecev minulega leta. Na podlagi posebnih elaboratov so bili takrat izvedeni referendumi za vključitev v sestavljeno organizacijo v »Zarji« Ormož, Splošnem trgovskem podjetju Hrastnik in »Preskrbi« iz Krškega, nadalje so se za priključitev že lani odločili delavci in kmetje Kmetijskega kombinata Zasavje iz Sevnice in Agrokombinata v Krškem. Omeniti moram nadalje še zunanjetrgovinski organizaciji Contal in Slovenija sadje, ki naj bi v novi organizaciji opravljali vsak na svojem področju za vse članice zunanjetrgovinske posle. Potem je tu še skupina gostinskih organizacij, od hotelov do gostišč, ki naj bi bile v okviru sestavljene organizacije povezane v delovni organizaciji gostinstva. Tudi specializirana organizacija Sadje-zelenjava iz Ljubljane se je odločila za vključitev v našo SOZD. Predvidevamo torej delovne organizacije po dejavnosti. Za prodajo na drobno pa to ne pomeni, da bo vsa zajeta le v eni organizaciji. Tu so torej upoštevana že navedena teritorialna načela. DELO: Kaže, da temeljito presegate občinske meje. Nič koliko pa imamo še vedno primerov povezovanja zgolj v okviru posameznih občinskih območij. Kakšni interesi pa so bili v primerih integracij z vami odločilni, da so bile presežene ozke, lokali-stične težnje? GOSLAR: Nedvomno je prevladalo spoznanje, da so velike organizacije bolj sposobne navezovati takšne trajne poslovne odnose, kot jih terja zakon o združenem delu. Drugo odločilno dejstvo pa je tudi, da so majhne organizacije prešibke, da bi lahko uspešneje opravile svojo družbeno funkcijo glede razvoja in zlasti gradnje novih zmogljivosti. Skratka, nikakor ni naključje, da je zakon o združenem delu sprožil nove integracijske procese, * širše vključevanje manjših organizacij v večje. S tem pa so docela preživeli koncepti o tako imenovanih občinskih podjetjih, ki pravzaprav zapirajo tržišče in zavirajo blagovne tokove. V vsakem primeru pomeni za manjšo organizacijo vključite v v večjo organizacijo pridobitev, saj se s tem usposablja za širše dohodkovno povezovanje, po drugi strani pa je to tudi pot do boljše preskrbe potrošnikov. Prav lani se je to dobro pokazalo, saj je bila ponudba velikih trgovskih organizacij boljša kot ponudba v manjših trgovinah. Res pa je treba pri tem povezovanju ravnati dokaj potrpežljivo, kajti težko je na hitro lomiti ustaljene navade — zlasti ko gre za neposredne odločitve o bodoči skupni poslovni, razvojni in drugi politiki. DELO: Kakšno stališče pa zastopate do povezovanja s proizvodnimi organizacijami oziroma do neposrednega vključevanja proizvodnih organizacij v trgovske? GOSLAR: Čeprav imamo nekaj proizvodnih organizacij, se ne zavzemamo, da bi jih fizično vključevali v pretežno trgovsko organizacijo, kakršna je naša. Menimo, da bi s tem te organizacije — mislim zlasti na organizacij e s področja predelave — terjale po eni strani v našem omrežju monopolni položaj, kar pa v bistvu nasprotuje širjenju ponudbe drugih proizvajalcev. Poleg tega pa postane včasih takšna organizacija malce nesimpatična za druge trgovce. Menimo skratka, da ni nobenih razlogov za pospeševanje fizičnih povezav s proizvodnimi organizacijami — razen v primeru, ko njihova proizvodnja z zelo visokim deležem pokriva potrebe v našem prodajnem omrežju. Naša tovarna mesnih izdelkov proda v Mercatorjevih trgovinah okoli 60 odstotkov svoje proizvodnje. Lani smo se, kot rečeno, sporazumeli o vključitvi kmetijskih organizacij iz Sevnice in Krškega. Ta povezava jima zagotavlja odkup skoraj celotne proizvodnje in tudi organiziranje nove. Gre za neposredno dogovarjanje v proizvodnji, ki bo imela kupca v Mercatorjevih trgovinah. Tu ne mislim samo živino in sadje. Gre še za dodatne pridelke, do katerih naj bi prišli s kooperantskimi odnosi. Znano je, kolikšni so še primanjkljaji v ponudbi povrtnin, ki jo po nepotrebnem še veliš j uvažamo, doma pa imamo tudi hla-MERCATOR 7 dilniške zmogljivosti za pripravo zmrznjene zelenjave itd. Kmetijski proizvajalci imajo torej vse možnosti za trajne odnose in za uspešnejše razvijanje proizvodnje brez kakih velikih tveganj. Glede povezovanja s proizvodnimi organizacijami gremo torej v načelu po poti, po kateri naj bi šle vse večje trgovske organizacije, da torej urejamo odnose s proizvajalci na podlagi samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, ne pa s fizičnimi integracijami. Važna je vsebina, ne institucionalne oblike. DELO: Mar povezovanje proizvodnje in trgovine ne pomeni svojevrstno zadrževanje obstoječega stanja, namesto da bi podpirali in omogočali sodobnejše razvojne koncepte? GOSLAR: Kjer je prišlo do integracije ob soglasju ustreznih občinskih organov, so prav ti poudarjali in ugotavljali, da je edina perspektiva v povezovanju navzven, prek meja ozkega domačega ali regionalnega območja. Takšna pričakovanja izhajajo seveda tudi od povezav z Mercatorjem oziroma vključevanj v sestavljeno organizacijo. Zlasti je tu občutna želja po hitrejši izgradnji trgovskih zmogljivosti. Zavedamo se te naloge, vendar je naša sposobnost, da bi zadovoljili želje in potrebe, mnogo premajhna glede na akumulacijo, ko jo ustvarjamo. Tako se seveda tudi srečujemo z nezadovoljstvom, ker se ne da vsem željam hitro ustreči. V srednjeročnem načrtu imamo vse zelo lepo zapisano, vendar se utegne marsikaj zavleči predvsem zaradi tega, ker trgovina že od leta 1971 ni zmožna izdvajati večjih sredstev za razširjeno reprodukcijo. DELO: Kakšne pa so torej možnosti, da bi nova naselja pravočasno dobila tudi potrebe trgovine, kaj lahko k temu pripomorejo občine? GOSLAR: Mislim, da občine nimajo nikakršne možnosti finančno pomagati pri naših načrtih, razen kar zadeva zemljišča in komunalne stroške. Zaradi finančnih težav včasih pravimo, da bomo morda morali kaj kmalu tudi za gradnjo trgovin razpisovati samoprispevek. Vendar stvar ne bi bila tako kritična, če bi lahko našli ustrezno rešitev z izboljšanjem kreditnih pogojev pri naložbah za osnovno preskrbo. Pri bankah sedanji pogoji za tovrstne kredite niso ustrezni reprodukcijski sposobnosti trgovine. Primerna je namreč le bančna udeležba pri posamezni naložbi, težak pogoj pri tovrstnih kreditih pa so kratki roki vračanja. Te kredite namreč dobi trgovina le na šest let, z obrestno mero, ki je previsoka celo za dohodkovno zelo sposobne trgovine. Problem bi v bistvu rešili, če bi te roke približali tistim, ki ustrezajo dobi amortizacije nove trgovske poslovalnice. Morali bi biti torej znatno daljši od seda- njih,'nekako 12 do 15 let. V tem primeru bi laže zbrali lastni delež in uspeli za to angažirati tudi proizvodnjo. Žal pa so proizvajalci na področju živilske in druge predelovalne industrije v približno enakem položaju kot trgovina. Ni možnosti za korenitejšo prerazporeditev dohodka ali izločanje večjih sredstev. Pomemben del bi lahko prispevale stanovanjsko-komunalne organizacije, ki pobirajo na račun najemnin za poslovne prostore velika sredstva, že leta in leta pa ne dajejo niti dinarja za naložbe v trgovske lokale. To vprašanje je bilo zelo poudarjeno tudi na zadnjem posvetu o povezovanju trgovine in proizvodnje v CK ZKJ. Trgovina namreč še vedno ne upravlja z večjim delom osnovnih sredstev, s katerimi dela. Ta upravljajo stanovanjske komunalne organizacije, ki neprenehoma zvišujejo najemnino in povečujejo stroške, ničesar pa ne vračajo za nove prodajne zmogljivosti. Pa čeprav je bilo že večkrat obljubljeno, da se bodo ta sredstva vračala. V glavnem pa je slišati le odgovore, da ni denarja, da ga nujno potrebujejo za obnovo hiš, ne pa za nove objekte. V resnici pa bi bilo to lahko pomemben vir za pomoč pri širjenju trgovske mreže. DELO: Mar ne bi marsikatera trgovina, če bi ji prepustili poslovne prostore, raje obstala pri obstoječem, si zmanjševala poslovne stroške in prav nič skrbela za prenavljanje svojih objektov ali gradnjo novih? GOSLAR: Marsikatera majhna organizacija res zelo lepo živi, uživa svojo položajno rento, saj ne občuti nikakršnih pritiskov, ki bi jo silili k odpiranju novih zmogljivosti. Velike organizacije, kot je naša, pa so pod takim družbenim pritiskom, da si tega preprosto ne morejo privoščiti. Kljub problemom, ki zadevajo usklajevanje razvojnih usmeritev znotraj takih organizacij, ki izhajajo tudi iz nizkih osebnih dohodkov (praviloma manjših kot v majhnih trgovskih organizacijah), lahko rečem, da je prisotna zavest, kako nujno je razvijati in graditi nove zmogljivosti. Osrednji problem pa je slej ko prej premajhna reprodukcijska sposobnost. Seveda zaupamo v ugodne učinke, ki naj jih dajo novi družbenoekonomski odnosi tudi na tem področju — vendar, da bi zaživeli, bo treba izpolniti še vrsto pogojev. Naj omenim, da zavirajo oblikovanje zaželenih dohodkovnih odnosov med drugim tudi še nekateri predpisi. DELO: Na primer kateri? GOSLAR: Recimo predpisi o maržah. Ti neposredno nasprotujejo povezovanju med industrijo in trgovino, ki naj se sporazumeta o drobnoprodajni ceni in na podlagi tega ugotavljata delež, ki pripada enemu in drugemu glede na vloženo delo in sredstva. Sistem marž pa temelji na tem, da vsak določi svojo ceno. Ali pa vzemimo prav zadnji primer ob podražitvi kave. Maržo, ki je bila prej relativno določena glede na ceno, smo spet spremenili v absolutno maržo, pri tem pa se pozablja, da ima trgovina zaradi same podražitve le dodatne stroške, saj mora pač angažirati več sredstev z zelo dragimi krediti. Posledica vsega je, da je na koncu rezultat nekoliko slabši. Pri vsem pa se potrošnik ob podražitvah sooča le s trgovcem, pa čeprav trgovec od mnogih podražitev pravzaprav nič nima. DELO: Če torej sklenemo vprašanja o povezovanju, o interesih povezovanja v veliki organizaciji — katera so osrednja področja skupnega dela povezanih organizacij? GOSLAR: Gre za tri osrednja področja skupnega dela, ki naj odpirajo nadaljnjo perspektivo povezanim organizacijam. Najprej je to enotna komercialna politika, uresničevana v okviru dohodkovnih odnosov po enotnih načelih. Drugo področje je skupno načrtovanje znotraj sestavljene organizacije in tudi skupaj s proizvajalci, s katerimi navezujemo tesnejše dohodkovne odnose. Tretje področje pa je skupen in usklajen razvoj vseh članic sestavljene organizacije. DELO: Nekaj več bi želeli zvedeti prav o teh skupnih nalogah, o načelih, merilih in osnovah za združevanje dela in sredstev, za izpeljavo dogovorjenih naložb itd. GOSLAR: Sestavni del srednjeročnega razvojnega načrta je načrt investicij, ki podrobno našteva tudi posamezne objekte. Seveda za vse dejavnosti, ki se pojavljajo v naši sestavi. To pa so poleg trgovine na drobno in debelo tudi gostinstvo, proizvodnja, zunanja trgovina in storitve. Največ ji delež pri nameravanih investicijah imajo še vedno bančna sredstva, takoj za njimi so združena sredstva v okviru sestavljene organizacije in šele zatem lastna sredstva investitorja ter morebitna udeležba drugih, industrije pa morda še občin. Sistem združevanja sredstev je takšen, da vsaka temeljna organizacija združuje v skladu s svojimi zmogljivostmi. Osnovo za združevanje tvori minimalna in povečana amortizacija ter tisti del dohodka, ki ga je temeljna organizacija po zaključnem računu sposobna vložiti v poslovni sklad. Od te osnove pa vse organizacije združujejo določen del, ki se odstotno določi za vsako leto posebej. Dogovorili smo se, da praviloma ne bi smeli združevati več kot polovico od omenjene osnove. Lani je bil dogovorjen delež za združevanje v višini 43 odstotkov. Preostalih 57 odstotkov je temeljna organizacija lahko uporabila za lastno udeležbo pri investicijah, navedenih v planu, pa seveda za razne manjše naložbe in modernizacije. To torej pomeni, da pri financiranju kakega novega objekta iz združenih sredstev sodelujejo temeljne organizacije z delom, ki so ga vložile v združena sredstva. Tako ta združena sredstva ne postajajo anonimna, vsak točno ve, koliko sredstev je združil in za katere objekte so bila porabljena. Sistem združevanja sredstev smo v novem samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo na novo zelo podrobno opredelili. Sprejeto je načelo, naj bi dogovorjene osnove vsi združevali v enakem odstotku. Ko pa bodo upravljalci v interni banki razpravljali o konkretni investicijski odločitvi, bodo glede na dohodkovno sposobnost posameznih temeljnih organizacij — investitorjev zahtevali različno lastno udeležbo. Z združenimi sredstvi smo lani že gradili samopostrežno trgovino v Sodražici, zdaj gradimo nov objekt v Kapeli pri Radgoni, manjši lokal v Lenartu, začenja izgradnja blagovnice na Vrhniki. Letos pride na vrsto več objektov po Sloveniji. Skratka, vsi letošnji objekti bodo zgrajeni iz združenih sredstev, samo manjšu adaptacije in zamenjava opreme je stvar posamezne temeljne organizacije. Sicer pa so na podobnih odnosih zrasli Mercatorjevi objekti tudi v preteklosti, npr. blagovna hiša v Tržiču, Idriji, Novem mestu, Beogradu itd. ! S i f i t v j t a s t ii k c n c 1 t t c F F t DELO: Katerim usmeritvam pa dajete prednost v razvojnem načrtu? GOSLAR: V veliki organizaciji ju treba paziti na enakomerni razvoj vseh, seveda skladno s potrebami' Ugotavljamo pa, da so dokaj zapostavljene naše grosistične temelju6 organizacije. Žal doslej ni bilo ve- s liko storjenega za gradnjo novih F skladišč. Prednost je bila dana pro- ^ daji na drobno, njeni širitvi. Zato zdaj poskušamo ta zaostanek od- F praviti. V gradnji je novo skladišče v r Idriji, načrtujemo pa tudi še v tem c petletju začeti z gradnjo novega, c večjega skladišča v Ljubljani. Nism0 c pa še povsem prepričani, če bom0 ^ uspeli z vsemi temi velikimi, toda ^ izredno pomembnimi investicijami- DELO: Kako pa ste dogovorjen* glede vračanja združenih sredstev? J GOSLAR: Vračanje se ureja s ^ pogodbo, toda dogovori so zelo različni. Možen je seveda bodisi krc' ^ ditni bodisi sovlagateljski odnos- ^ Glede kreditnega odnosa menim0, ^ naj roki ne bi bili predolgi, vendar ^ tudi tu glede na sposobnost investi' ^ torja. Sicer pa uveljavljeno načelo, ^ naj se ne vrača iz dohodka koU' ^ kretne investicije, ampak iz do- ^ hodka temeljne organizacije kp -j celote. S tem je tudi mogoče hitrep6 vračanje združenih sredstev. Vračanje na podlagi dogovora o sovlaga' ^ nju pa poteka po načelu, naj se vra-čata glavnica in posebna udeležba ^ pri dohodku, ki pa ne sme presegat* dvakratne višine obresti, se pravi n6 Več kot 15 odstotkov od glavnice. Ta ?S°rnja meja bi prišla v poštev le 'Ulemoma, če bi bila TOZD — inve-otor zares visoko dohodkovno spo-s°bna. S tem vsem želimo bolj Poudariti motive za skupne naložbe. ako zaradi družbene odgovornosti ° ecle razvoja drobnoprodajnih ^ogljivosti kot zaradi privlačnosti naložb. DELO: In kateri dogovori o združevanju ta čas prevladujejo? pOSLAR: Za zdaj je še zmeraj ■ ?c dogovorov o kreditnih razmerju, ker jih ljudje nekako imajo za zanesljive ob sedanji nizki kurriulativnosti. Mislim, da imajo ^ovlagateljski odnosi večjo možnost .am, kjer je pričakovati, da bo nova juvcsticija dala tako visok dohodek, 1 bo v bistvu presegel običajne uresti. Pri sorazmerno malo aku-ulativnih naložbah pa se zdi kre-i.. uo razmerje vendarle bolj zanes-jjlv°, saj pač še velja prepričanje, da i? tako prišlo nazaj vse tisto, kar je J*0 dano. Pri sovlagateljskem unosu je pač manj zanesljivo, ali bo P°vrnjena celo glavnica. Skratka, n Uveljavljanju novih odnosov gre 'udi za spreminjanje mentalitete. t>ELO: Povedali ste stališče do fizičnih integracij s proizvodnimi organizacijami. Kako torej razumete dolgoročno povezova-nje trgovine s proizvajalci? GOSLAR: Pripravljamo poseben samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino. Naša poslovna skupnost, ki pa ne bo pravna oseba, ampak bo imela samo neke skupne organe za posamezne blagovne skupine, naj bi zajela vse proizvajalce, ki trajno poslovno sodelujejo z nami že leta in leta, pa čeprav brez formalnih dolgoročnih pogodb. V resnici gre za dobavitelje, s katerimi smo bili že doslej v dolgoročnih odnosih. Sporazum, ki je bil z nekaterimi proizvajalci že obravnavan, gre zdaj v širino, računamo pa, da bi ga še letos podpisali. V začetku mislimo na dogovor predvsem s tistimi, ki dobavijo našemu prodajnemu omrežju vsaj za 2 milijona din svojega blaga na leto. Seveda velja to v enaki meri za organizacije znotraj SOZD kot za vse druge. Bistvo pripravljenega sporazuma je v skupnem določanju drobnoprodajnih cen, torej v skupni odgovornosti proizvajalca in trgovca za proizvod vse do njegove končne prodaje. Predvidevamo dve vrsti cen, ki jih bomo podrobno opredelili z vsakim proizvajalcem. Prvo ceno imenujemo normativna reprodukcijska cena, ki naj vključuje družbeno opravičljive stroške, se pravi družbeno opravičljivo vloženo delo in sredstva za določeni proizvod v proizvodnji in trgovini. Ta cena, ki pa nima zveze z individualnimi stroški vsakega proizvajalca in trgovca, je tudi izhodišče za delitev. Torej izhaja iz odnosov, opredeljenih v tej normativni reprodukcijski ceni tudi delež, ki naj pripada proizvajalcu oziroma trgovcu po stvarni realizacija proizvoda na trgu. S tem hočemo doseči naslednje: kdor je bolj produktiven, kdor s svojim prizadevanjem več ustvarja, naj se mu to tudi prizna pri dohodku. Ta del se ne deli, temveč pripada tistemu, ki je ustvaril boljše rezultate od normiranih. Gre torej za stimulacijo boljšega dela. Če bo torej prišlo do razlike med normativno reprodukcijsko ceno in drob-noprodajno ceno — in praviloma bi moralo priti — potem se pozitivha razlika deli med proizvajalcem in trgovcem v razmerju, ki je bilo ugotovljeno v normativni reprodukcijski ceni. Enako velja tudi v primeru negativne razlike oziroma izgube — tudi to bo stvar obeh. Seveda pa je velika težava ugotoviti, kaj so normativni ali družbeno opravičljivi stroški. Za nas v trgovini je morda laže, ker imamo na voljo podatke prek združenja in drugih trgovskih organizacij. V proizvodnji je to mnogo teže. Zato bomo morali vsaj v začetku privoliti v nekatere konvencije in se torej dogovoriti za opravičljive stroške. Posebej velja še pogledati, kako naj bi deloval ta sistem v primeru administrativno določ.enih drobnoprodajnih cen. Gre predvsem za pokrivanje izgube. Morda bosta sposobna pokriti izgubo povezana partnerja. Sicer pa bo nujno oblikovati ustrezne rizične sklade ali pa reševati težave po posameznih primerih v širšem krogu partnerjev — ko bo očitno, da ni izguba nastala po krivdi tega ali drugega partnerja, ampak zaradi objektivnih vzrokov, administrativnega predpisa itd. DELO: In na koliko tovrstnih povezav računate že zdaj, takoj v začetku? GOSLAR: Menimo, da bomo omenjeni samoupravni sporazum sklenili v prvi fazi s kakimi sto proizvodnimi organizacijami. S tem pa ne želimo zapirati kroga naših dolgoročnih poslovnih partnerjev, saj konec koncev tudi zakon o združenem delu z ničemer ne razlikuje pomembne od nepomembnih »partnerjev«. S tistimi, s katerimi ne bomo sklenili samoupravnega sporazuma, bomo v bistvu urejali odnose na enakih načelih. Pričakovati je seveda določene evidenčne težave itd. Vsaj trenutno pa je čutiti še dokaj majhen interes proizvodnih organizacij za urejanje takšnih odnosov. Delo, sobota, 26. marca 1977 Uvodne besede Vukadina Nedeljkoviča, namestnika generalnega direktorja, na zboru delovne skupnosti Delovna skupnost v novih odnosih s Y kratkem bo minilo leto dni, ko p^Je pristopilo razmišljanju, potem konkretnemu organiziranju lo kot jo danes imamo. Sode-yali smo, sicer različno, glede na r ^sntbnost delovnega mesta kate-§a zasedamo, z delavci v temeljnih 0r®anizacijah pri samoupravnem . Saniziranju sestavljene organiza-enu ^erca,:or, vendar nekatera j2vaka oprsja v dei0vni skupnosti l^^jemo nekoliko pozneje. Za obiryič. danes bomo sprejeli sklep o Te , yanju Delovne skupnosti. je ®a "ismo mogli prej narediti, ker Spr*1'3 referendumu 29. marca bil zdr -et YarnouPravn' sporazum o v SOZD in je šele ta spora-lia obseg in vrsto opravlja- So *'r°kovnih in pomožnih del, ki dei0kuPnega pomena za temeljne in Uje Vr*e organizacije. Za izvrševa-kovna °8 skupnega pomena je obli-raVnna na^a Delovna skupnost na ra0 P SOZD. To pomeni, nismo ^ k 'sodelovati na tem referendu-T0d ^er na^e skupnosti še ni bilo. jed ,s,edai’ moramo tudi sami spre-^sklep, da se oblikujemo. skunU^č’ oblikovana delovna P°nieOSt SC mora konstituirati. To Ustrpni’ da moramo sprejeti yzne samoupravne akte, o tem bo govora tudi na današnjem zboru, potem moramo izvoliti organe samoupravljanja in delegate za skupne organe samoupravljanja. Za vse to nas čaka referendum in volitve, skratka enaka opravila, kot so to pred kratkim izpeljali v TOZD oziroma bodo še dokončno izpeljali 19. tega meseca z volitvami v delavske svete. Za organiziran in usklajen potek nalog sprejemamo rokovnik ter imenovati moramo nekaj delovnih teles — komisij za pripravo delovnega gradiva oziroma ustreznih predlogov. Ni odveč, da ob tej priliki poudarimo nekaj, kar zasluži posebno pozornost. Namreč, lahko smo zadovoljni in ponosni, da kot delovna Organizacija med prvimi konkretno izvajamo določila Zakona o združenem delu. Da smo to uspeli gre zasluga vsem nam, lahko pa bi nekatere prizadevne delavce še posebej izdvojil. Toda teh je veliko in bi jih bilo težko našteti. Temu je prispevala aktivnost naših družbenopolitičnih organizacij in zlasti podpora tistih delavcev in delavk, ki imajo funkcije v teh družbenopolitičnih organizacijah. Zato si moramo prizadevati, da ta aktivnost ne popusti, kajti predvideno organiziranost moramo izpeljati do konca. V postopku samoupravne organiziranosti smo pridobili nove sodelavce, to je nove delovne organizacije. Na ta način so nam izkazali veliko zaupanje in prav naša delovna skupnost lahko prispeva, da to zaupanje opravičimo. Namreč, lažje je SOZD ustanoviti, kot skupaj držati. Sedaj nas čakajo težke in odgovorne naloge. Delavec v delovni skupnosti, ki ne vidi kvalitativne razlike med prejšnjo delovno skupnostjo in novo delovno skupnostjo, ne razume zakaj gre, ne razume dohodkovnih odnosov in škoduje stvari, če dela pq starem. Hude napake nekaterifi služb se ne smejo ponoviti. Teh je v preteklem času bilo veliko. Zavedam se, da nas spremljajo nekatere objektivne težave. Manjkajo nam pravi delovni pogoji, nagrajevanje ni stimulativno, pri uveljavljanju nekaterih socialnih pravic smo togi, nespretni in brez pravih in pravočasnih idej in rešitev. Toda vse to ni opravičilo, da naše naloge ne bi izvrševali pravilno, pravočasno in kvalitetno. Vsaka reorganizacija in sprememba ima tudi slabe strani. Neka- \ teri so osebno tangirani, prizadeti. Takim je treba pomagati, toda trezno, mirno in korektno. V mislih imam napačne razmestitve delav- cev, nazive, obračunske osnove ali kaj podobnega. Prizadevanja za izboljšanje razmer so in v načrtu je priprava novega pravilnika o delitvi sredstev za OD v tem letu. Na koncu naj omenim še dejstvo, da se je prejšnja delovna skupnost razdelila na dva dela: ena polovica delavcev združuje delo v delovni skupnosti DO Rožnik, druga polovica pa smo delovna skupnost SOZD. Zaželimo našim bivšim sodelavcem ugodno počutje in veliko uspehov v novi delovni skupnosti, mi pa se potrudimo opravičiti potrebo naše skupnosti z vestnim izpolnjevanjem prevzetih obveznosti. — Če kupite te čevlje, dobite palico brezplačno zraven! IZIDI REFERENDUMOV V TEMELJNIH IN DELOVNIH ORGANIZ ACIJ AH ZDRUŽENEGA DELA, 29. MARCA 1977, ZA ZDRUŽITEV V SOZD MERCATOR ZDRUŽITEV V SOZD ZDRUŽITEV V DO OZIROMA PRISTOP OZD Volilni upravi- čenci Glaso- valo Udeležba v % ZA % PROTI % Neve- ljavno % Volilni upravi- čenci Glaso- valo Ude-' ležba v % ZA % PROTI % Neve- ljavno DO Mercator Rožnik TOZD Dolomiti 487 457 93,8 404 83 44 9 9 1,8 487 457 93,8 407 83,6 42 8,6 8 1,* TOZD Golovec 470 439 93,4 426 90,6 11 2,3 2 0,4 470 439 93,4 424 90,2 11 2,3 4 0,’ TOZD Grmada 437 373 85,4 326 74,6 36 8,2 11 2,5 437 373 85,4 324 74,1 40 9,2 9 2,1 TOZD Metlika 75 75 100,0 69 92,0 4 5,3 2 2,7 75 75 100,0 69 92,0 4 5,3 2 2,?! TOZD Gradišče 64 61 95,3 60 93,8 1 1,6 — — 64 61 95,3 60 93,8 1 1,7 TOZD Preskrba Tržič 139 133 95,7 131 94,2 1 0,7 1 0,7 139 133 95,7 130 93,5 1 0,7 2 1/ TOZD Jelka Ribnica 95 94 98,9 89 93,7 4 4,2 1 1,1 95 94 98,9 87 91,6 5 5,3 2 2,11 TOZD Veleblagovnica Beograd 274 207 75,5 199 72,6 5 1,8 3 U 274 207 75,5 195 71,2 7 2,6 5 1,8 DO Mercator Velepreskrba j TOZD Hladilnica 40 36 90,0 29 72,5 6 15,0 1 2,5 40 36 90 32 80,0 3 7,5 1 2.| TOZD Investa 35 33 94,3 29 82,9 3 8,6 1 2,8 35 33 94,3 30 85,7 2 5,7 1 2!> TOZD Standard 242 223 92,1 210 86,8 10 4,9 3 2,0 242 223' 92,2 209 86,4 9 3,7 5 2,1 TOZD TMI 335 306 91,3 284 84,8 15 4,2 7 2,4 335 306 91,3 284 84,8 14 4,2 8 2,‘t TOZD Trgopromet 215 185 86,0 168 78,1 17 7,9 — — 215 185 86,0 168 78,1 17 7,9 ^ : TOZD Grosist 440 391 88,7 335 76,0 50 11,3 6 1,4 440 391 88,9 343 78,0 43 9,8 5 1,1 DO Mercator Hoteli — gostinstvo TOZD Kavarna Evropa 49 46 93,9 46 89,8 — — — — 49 46 93,9 45 91,8 1 2,0 TOZD Kavarna — bar nebotičnik 23 22 95,7 19 82,6 1 4,3 2 8,7 23 22 95,7 21 91,3 1 4,3 TOZD Ilirija Ljubljana 233 199 85,8 172 74,1 22 9,5 5 2,2 233 199 85,4 165 70,8 29 12,4 5 2,1 TOZD Jelka Hrastnik 60 57 95,0 56 93,3 1 1,7 — — 60 57 95,0 55 91,7 2 3,3 TOZD Sremič Krško 62 61 98,4 59 95,2 1 1,6 1 1,6 62 61 98,4 59 95,2 1 1,6 1 4 TOZD Gostinstvo Vič 113 109 96,5 57 50,4 48 42,5 4 3,5 113 109 96,5 55 48,7 51 45,1 3 2,71 DO Mercator Agrokombinat Krško TOZD Kmetijstvo z uslugami 279 260 93,2 202 72,4 51 18,3 7 2,5 279 260 93,2 207 74,2 47 16,8 6 2,2 TOZD Kooperacija 549 488 88,9 421 76,7 54 9,8 13 2,4 549 488 88,9 421 76,7 50 9,1 17 3,1 DO Mercator KK Sevnica ! TOZD Proizvodnja — trgovina 88 87 98,9 83 94,3 2 2,3 2 2,3 88 87 98,9 82 93,2 1 1,1 4 4,8 1 TOZD Obrat za kooperacijo 290 281 96,9 272 93,8 '\ 7 2,4 2 0,7 290 281 96,9 270 93,1 9 3,1 2 0,7 j DO Mercator Slovenija-sadje TOZD Hladilnica Zalog 66 56 84,8 49 72,2 7 10,6 — — 66 56 84,8 53 80,3 3 4,5 TOZD Hladilnica Bohova 78 71 91,0 67 85,9 4 5,1 — — 78 71 91,0 66 84,6 5 6,4 j; TOZD Trgovina 75 73 97,3 72 96,0 1 1,3 — — 75 73 97,3 72 96,0 1 1,3 J TOZD Maloobmejni promet 3 3 100,0 3 100,0 — — — — 3 3 100,0 3 100,0 — — DO Mercator Gostinstvo Idrija TOZD Hotel Nanos 34 33 97,1 32 94,1 1 2,9 — — 34 33 97,0 30 88,2 3 8,8 j TOZD Pod gradom 20 19 95,0 14 70 5 25,0 — — 20- 19 95,0 14 70,0 5 25,0 "" 1 TOZD Kavarna 11 11 100,0 11 100,0 — — — — 11 11 100,0 11 100,0 — —• — ^ l DO Mercator Contal TOZD Cibes 73 61 83,6 60 82,2 — — 1 1,4 73 61 83,6 58 79,4 2 2,74 1 ■ TOZD Conimex 184 158 85,9 152 82,6 5 2,7 1 0,5 184 158 85,8 150 81,5 6 3,26 1 0,54 DO Mercator Emba 87 85 97,7 82 94,3 3 3,4 — — DO Mercator Panonija 780 708 90,8 676 86,7 26 3,3 6 0,8 DO Mercator Rudar Idrija 241 234 97,1 221 91,7 13 5,4 — — DO Mercator Sadje-zelenjava 376 373 99,2 337 89,6 34 9 2 0,5 DO Mercator Univerzal 253 253 100,0 248 98,0 4 1,6 1 0,4 DO Mercator Sloga 154 137 89,0 131 85,1 6 3,9 — DO Mercator Preskrba Krško 219 203 92,7 175 79,9 24 11,0 4 1,8 DO Mercator Zarja 207 200 96.6 197 95,2 3 1,4 — DO Mercator Potrošnik — Izbira 86 86 100,0 86 100,0 — — DO Mercator STP Hrastnik 117 113 96,6 109 93,2 4 3,4 — — SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI DELA DELAVCEV V TOZD ZDRUŽITEV DELA DELAVCEV OZIROMA DO S TOZD V DO Volilni upravi- Glaso-čenei valo Udeležba v % % PROTI Neve- % Ijavno % Volilni Ude- pravi- čenci Glaso- valo ležba v % ZA % PROTI % Neve- ljavno % 487 457 93,8 401 82,3 51 10,5 5 1,0 470 439 93,4 418 88,9 18 3,8 3 0,6 437 373 85,4 327 74,8 34 7,8 11 2,7 75 75 100,0 70 93,3 3 4,0 2 2,7 64 61 95,3 59 92,2 1 1,6 1 1,6 139 133 95,7 131 94,2 1 0,7 1 0,7 95 94 98,9 83 87,4 7 7,4 4 4,2 274 207 75,5 196 71,5 6 2,2 5 1,8 40 36 90,0 32 80,0 3 7,5 1 2,5 35 33 94,3 29 82,9 3 8,6 1 2,9 242 223 92,1 203 83,9 12 5,0 8 3,3 335 306 91,3 287 85,7 13 3,9 6 1,8 215 185 86,0 169 78,6 16 7,4 — — 440 391 88,9 343 78,0 45 10,2 3 0,7 49 46 93,9 46 93,9 _ _ 23 22 95,7 20 87,0 2 8,7 — — 233 199 85,4 171 73,4 24 10,3 4 1,7 60 57 95,0 57 95,0 — — — — 62 61 98,4 60 96,8 — — 1 1,6 113 109 96,5 54 47,8 51 45,1 4 3,5 66 56 84,8 53 — 78 71 91,0 67 — 75 73 97,3 72 — 3 3 100,0 3 100,0 5 — — — 87 780 241 85 708 234 97.7 90.8 97,1 81 678 224 93,1 86.9 92.9 253 154 253 137 100,0 89,0 247 130 97,6 84,4 86 86 100,0 86 100,0 4 4,6 24 3,1 10 4,1 3 1,2 7 4,5 0,6 1,2 ZDRUŽITEV DO HOTELI — GOSTINSTVO Z DRUGIMI GOSTINSKIMI ORGANIZACIJAMI . Uvarna Evropa avarna — bar Nebotičnik Volilni upravičen. Glaso- valo Udeležba v % ZA % PROTI % Neve- ljavno 49 46 93,9 45 91,8 1 2 — 23 22 95,7 21 91,3 1 4,3 — % IZID REFERENDUMOV V TEMELJNIH IN DELOVNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, 29. MARCA 1977, ZA ZDRUŽITEV V SOZD MERCATOR SPREJEM STATUTA DO SPREJEM STATUTA OZIROMA SPREJEM SPREMEMB STATUTA TOZD OZD Volilni upravi- čenci Glaso- valo Udeležba v % ZA % PROTI % Neve- ljavno % Volilni upravi- čenci Glaso- valo Ude- ležba v % ZA % PROTI % Neve- ljavno % DO Mercator Rožnik TOZD Dolomiti 487 457 93,8 409 84,0 41 8,4 7 1,4 TOZD Golovec 470 439 93,4 425 90,4 14 3,0 — — TOZD Grmada 437 373 85,4 309 70,7 54 12,4 10 2,3 TOZD Metlika 75 75 100,0 70 93,3 3 4,0 2 2,7 TOZD Gradišče 64 61 95,3 58 90,6 2 3,1 1 1,5 TOZD Preskrba Tržič 139 133 95,7 132 95,0 — — 1 0,7 TOZD Jelka Ribnica 95 94 98,9 90 94,7 3 3,2 1 U TOZD Veleblagovnica Beograd 274 207 75,5 199 72,6 6 2,2 2 0,7 DO Mercator Velepreskrba i TOZD Hladilnica 40 36 90,0 30 75,0 5 12,5 1 2,5 TOZD Investa 35 33 94,3 31 88,6 2 5,7 — — TOZD Standard i 242 223 92,1 215 88,6 7 2,8 1 0,4 TOZD TMI 335 306 91,3 281 91,3 17 83,9 8 2,4 TOZD Trgopromet 215 1 185 86,0 170 79,1 15 7 — — TOZD Grosist 440 391 88,9 341 77,5 43 9,8 7 1,6 DO Mercator Hoteli — gostinstvo TOZD Kavarna Evropa 49 46 93,9 46 93,9 — — — — TOZD Kavarna — bar nebotičnik 23 22 95,7 22 95,7 — — — — TOZD Ilirija Ljubljana 233 199 85,8 175 75,1 24 10,3 — — TOZD Jelka Hrastnik 60 57 95,0 56 93,3 1 1,7 — — TOZD Sremič Krško 62 61 98,4 60 96,8 — — 1 1,6 TOZD Gostinstvo Vič 113 109 96,5 54 47,8 52 46,0 3 2,7 DO Mercator Agrokombinat Krško TOZD Kmetijstvo z uslugami 279 260 93,2 204 73,1 52 18,6 4 1,4 279 260 93,2 205 73,5 50 17,9 5 1,8 TOZD Kooperacija 549 488 88,9 426 77,6 43 7,8. 19 3,5 549 488 88,9 417 76 54 9,8 17 3,1 DO Mercator KK Sevnica TOZD Proizvodnja —- trgovina 88 87 98,9 83 94,3 2 2,3 2 2,3 88 87 98,9 82 93,2 3 3,4 2 2,3 TOZD Obrat za kooperacijo 290 281 96,9 266 91,7 15 5,2 4 1,4 290 281 96,9 267 92,1 12 4,1 2 0,7 DO Mercator Slovenija-sadje TOZD Hladilnica Zalog 66 56 84,8 52 79,0 4 6,1 — — 66 56 84,8 52 79,0 4 6,1 — — TOZD Hladilnica Bohova 78 71 91,0 68 87,0 3 3,8 — — 78 71 91,0 67 86,0 4 5,1 . — TOZD Trgovina 75 73 97,3 72 96,0 1 1,3 — — 75 73 97,3 71 95,0 1 1,3 1 - TOZD Maloobmejni promet 3 3 100,0 3 100,0 — — — — 3 3 100,0 3 100,0 — — — — DO Mercator Gostinstvo Idrija TOZD Hotel Nanos 34 33 97,1 30 88,2 3 8,8 — — 34 33 97,1 32 94,1 1 2,9 — — TOZD Pod gradom 20 19 95,0 14 70,0 5 25,0 — — 20 19 95,0 14 70,0 5 25,0 — — TOZD Kavama 11 11 100,0 11 100,0 — — — — 11 11 100,0 11 100,0 — — — — DO Mercator Contal TOZD Cibes 73 61 83,6 59 80,8 — — 2 2,7 73 61 83,6 56 76,7 2 2,7 3 4,1 TOZD Conimex 184 158 85,9 151 82,1 5 2,7 1 0,5 184 158 85,9 152 82,6 4 2,2 1 0,5 DO Mercator EMBA 87 85 97,7 78 89,7 7 8,0 — — DO Mercator Panonija 780 708 90,8 677 86,8 21 2,7 10 1,3 DO Mercator Rudar Idrija 241 234 97,1 221 91,7 12 5,0 1 0,4 DO Mercator Sadje-zelenjava 376 373 99,2 341 90,7 31 8,2 1 0,3 DO Mercator Univerzal 253 253 100,0 248 98,0 4 1,6 1 0,4 DO Mercator Sloga 154 137 89,0 135 87,7 2 1,3 — — DO Mercator Preskrba — Krško DO Mercator Zarja 207 200 96,6 197 95,2 2 1,0 1 0,5 DO Mercator Potrošnik — Izbira 86 86 100,0 86 100,0 — — — — DO Mercator STP Hrastnik 117 113 96,6 109 93,2 4 3,4 — — SPREJEM STATUSA TOZD SPREJEM ODLOČITVE TOZD O ORGANIZIRANJU V DO Volilni n. Cas sezone se bo štel od 1. julija 20. avgusta. Za otroke do 8. leta, 12jemoma tudi do 10. leta, bo cena °broka 50-odstotna. Novost bo tudi ,a> da bodo pripravljali na željo star-mlečno hrano za majhne otroke, '-ene posameznih obrokov bomo Poločili pozneje na predlog kuhari-Ce> prav tako cene v bifeju. Zunanji 8°sti in sorodniki bodo plačali Pnevni obrok 30,00 din dražje. JfOŽNOSTI LETOVANJA upOKOJENCEV Začetek sezone bomo določili po Prejemu prijavnic, s katerimi bomo vključili 15. aprila, dom pa mora hi v tem času vsaj 50-odstotno aseden. Možnost letovanja v domu Jhajo poleg aktivnih delavcev te-. eIjnih organizacij tudi naši upoko-]■ nc.i> ki naj bi se odločali za preživ-Janje dopusta pred in po sezoni. Nujno združevati sredstva za vzdrževanje počitniškega doma v Dajli Prijave za letovanje sprejemajo člani koordinacijskega odbora so se izvršni odbori osnovnih organizacij tudi dogovorili, da je treba pričeti sindikata in jih naprej posredujejo združevatisredstvazarednovzdrže-tovarišici Veri Babšek, Gorupova 5. vanje doma. Vsaka TOZD — so-Ob prijavi morate plačati 100,00 din lastnica doma, naj bi letno prispe-akontacije na osebo. Izmene se vala 1.000,00 din po postelji in bi na bodo menjavale vsakih deset dni. ta način zbrali 70.000,00 din. Toliko smo zapisali o domu v Dajli. O vseh novih predlogih koordinacijskega odbora so te dni razpravljale sindikalne organizacije TOZD lastnic, o njihovih morebitnih drugačnih sklepih pa bomo poročali v naslednji številki glasila. USPEH NA SEJMU ALPE-ADRIA a V času od 29. marca pa do 3. Pn|a je bil na Gospodarskem raz-^ svišču v Ljubljani šestnajsti med-arodni sejem Alpe-Adria. Na njem drŽavel0Val° kar 480 pod-'etijiz 13-1 n.Sejem je bil živahnejši kot prejš-s/3 Jeta’ saj je pritegnil veliko raz-^svjjavcev in tudi obiskovalcev. ammivosti sejma na Gospodar- skem razstavišču pa so bile vsekakor demonstracije orodij in naprav ter degustacije jedil in pijač. Na letošnjem sejmu je spet sodeloval Mercator. Tokrat smo na skupnem razstavnem prostoru prvič predstavili našo širšo dejavnost. Tako je že z osnovnimi elementi našega razstavnega prostora, s sistemom Abstracta, pokazala del svojega programa Investa. Emba je velja tudi našo maloprodajo, ki se je na razstavi dala poudarek kavi predstavila z nekaterimi izdelki, ki Orient in čajem Butterfly, hkrati pa jih na prodajnih policah najdemo z predstavila nov sadni čaj. Prvič smo ’ zaščitnim znakom Mercator. In na razstavi prikazali dejavnost končno ne smemo tudi mimo dejav-Tovarne mesnih izdelkov in vključili nosti naše zunanje trgovine. Raden-tudi nove delovne organizacije, ki so ska, ki jo izvažajo v Italijo pod se medtem na referendumu odločile imenom Tre cuori (Tri srca), pa za vključitev v SOZD Mercator. To pivo, pripravljeno za avstrijsko in so Sadje-zelenjava, Contal in Agro- italijansko tržišče, so tudi našli pro-kombinat iz Krškega. Omeniti pa štor na naših razstavnih policah. Lepo urejen razstavni prostor je med številnimi obiskovalci vzbujal izredno veliko zanimanja. Že po svojem drugačnem načinu razstave je od drugih razstavnih prostorov precej odstopal. Razen tega pa so obiskovalce vabile tudi dobro pripravljene demonstracije in degustacije, ki so bile pri nas brezplačne. Tako smo postregli z ekspres kavo in čaji Butterfly, v Contalovi mikrovalovni pečici pa smo ogrevali hrenovke iz konjskega mesa. Poudariti je treba, da smo v pripravo sejma in izvedbo degustacij vložili veliko truda in dela. Sejem je tako zelo uspel in Mercator je napravil vtis urejene, dobro organizirane organizacije združenega dela z med seboj povezanimi dejavnostmi od kmetijske proizvodnje pa vse do maloprodaje. In vse to je plod dobrega sodelovanja med vsemi temeljnimi organizacijami in delovnimi organizacijami, ki so združene v SOZD Mercator. To, dobro opravljeno delo, ta velika preizkušnja, ki je odlično uspela, je zagotovilo, da bomo na takšnih in podobnih sejemskih prireditvah, ko predstavljamo celotno firmo Mercator, še uspešno sodelovali. Poudariti je tudi treba, da je prav oddelek ekonomske propagande opravil veliko in uspešno delo. Ne smemo pa pozabiti na prizadevnost delavk iz Tovarne mesnih izdelkov in delavca iz Contala, ki so ob demonstracijah in degustacijah s svojimi strokovnimi nasveti postregli številnim obiskovalcem. CE Contal se je predstavil še posebej. Na sliki: biro tehnična oprema in mikrovalovne pečice Posebej smo predstavili mesne izdelke TMI. Veliko zanimanja je bilo za izdelke iz konjskega mesa, zato smo na degustacijah tudi ponudili hrenovke iz konjetine I M- SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE Skrivnost, ki ni več skrivnost Sladkorni trst, namenjen za izdelavo rumove melase, lahko na Kubi skrbno izbirajo, saj je Kuba naj večji pridelovalec sladkornega trsta na svetu Izmed tisočerih svetovnih skrivnosti, ki še vedno čakajo na odkritje, bo ena prav gotovo večno ostal3 neznana. Odgovor na vprašanje, kdo in kdaj je prvi popil požirek vina. V grobnici faraona Ftahotepa, ki je živel v Memfisu pred več ko* 4.000 let pred našim štetjem, s° našli sliko, ki ponazarja nekakšn0 trgatev in tudi spravljanje te najžlahtnejše tekočine. Za najbolj znane žgane pijače, ki jih lahko dobimo po vsem svetu,t0 so whisky, brandy (vinjak), p0; vodka in rum, pa nam neumonj! zgodovinarji lahko postrežejo z boli natančnimi podatki o njihove!3 rojstvu. Rum, pijača za močne, pijača Z3 mornarje, kot jo mnogi radi še dane8 imenujejo, saj je ostala njihov3 glavna pijača, ima svoje začetke ^ Novem svetu, na zahodni obali Atlantskega oceana. Rum ima romantično zgodovino- n V.Evropo so ga res princ; ka-L’ k' so P° tedaj n Ve”iTS^ih v°dah, z legalnirr j c'crat ilegalnimi nalogami žel S° s!u^di v mornaricah sv nim’ a*' Pa Poc* lobanjo in pr kapit 'costenia’ znamenju pi Ind't0'etja sta se dva otoka V itri ' e’ ta*to 50 P1^' raz's p enovali Antilsko otočje, b bil^at v proizvodnji ruma. dež j*53’ lc‘ e sv°j rum dol ^nskemu imperiju: ^u, drugi polovici 19. sto n0v a zastavila nalogo, d Se 1 lnrcePt za destilacijo n aajf k°vše k°lj enakovredi »»-»II lil VJVZl I je”l"ie kubanskih tovarn r 'Suavil° *astne destila Pn je praktično posta valni center. Zgodovinsko dokumentacijo o teh poskusih lahko najdemo v številnih starih kubanskih knjigah. S tem problemom so se tudi bavili tehniki in kemiki po vsem svetu. Kot rezultat dolgoletnih naporov je sloviti španski kemik Jose Luis Casaseca iznašel formulo, ki je bila v osnovi zelo preprosta in ni zahtevala kakšnih posebnih kemikalij ali izrednih proizvodnih postopkov. Kar največ pozornosti je treba posvetiti vsaki produkcijski podrobnosti — temperaturi, zraku, svetlobi, vrsti in kvaliteti vode za sodčke, trajanju dobe staranja, filtriranju in pravilni mešanici osnovnih melas. V Evropi tako pozornost posvečajo enologi in kletarji najboljšim sortam vina. Tako je bila leta 1862 ustanovljena prva kubanska destilacija, ki so jo postavili po tej metodi — edinstveni na svetu. Havana Club je rezultat vseh teh prvih izkušenj in Slovita Bobodilla, bronasta vetro-kazna figura, gleda na Havano iz visokega grajskega stolpa na etiketah jamči za pristnost in kvaliteto kubanskega ruma ga izdelujejo še danes po natanko istem receptu. Industrija ruma je danes na Kubi na petem mestu: za sladkorjem, nikljem, kavo in tobakom. Slovin je tako poleg proizvodov, ki so nosilci njegovega alkoholnega in brezalkoholnega programa, to so vse vrste vina, od namiznih do viso-kokvalitetnih vin oziroma vin s predikatom, domačih umetnih in naravnih žganih pijač, vsem dobro znanih brezalkoholnih pijač Cockte, Jupija, Coca Cole, Schvveppesa, sadnih sokov Frupi, dopolnil z po vsemu svetu znanimi proizvodi Martinijem, Vodko Wyborowo in sedaj rumom Havana Club. S svetlim rumom, Havana Club, ki so ga pri Slovinu pred nedavnim uvrstili v svoj proizvodni in prodajni program, lahko danes ta nekaj tisoč članski kolektiv ponudi resnično kvaliteten in širok izbor pijač iz svoje bogate proizvodnje, primerne za vsak okus. Havana Club prodajajo že v Kanadi, Skandinaviji in v večini južnoameriških dežel. Za Veliko Britanijo, kamor ga izvažajo v velikih količinah bo na naše jugoslovansko tržišče prišlo mimo kubanskega sladkorja tudi okoli 300 tisoč litrov te žlahtne pijače SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE pomzeče zn nmn iiiee p 0 s t i r a PREDSTAVLJA V sedemdesetih letih obstoja in dela je »Sardina« iz Postire ves čas skrbela, da svoje potrošnike preseneti z novimi in kakovostnimi proizvodi. Iz svojega širokega proizvodnega programa vam tokrat ponuja svoje nove, tudi za ribjo industrijo, posebne proizvode. To so »oslič a’la bakalar«, »oslič odresci«, »skuša na lovački« in »lignje« »Sardina« priporoča, da poskusite te proizvode in prav gotovo boste zadovoljni. združenem delu, nato so zavzeto spremljali proces njegovega sprejemanja in se tvorno vključili tudi v pripravo aktov, ki so jih na referendumu sprejeli. Kot zanimivost velja omeniti, da je samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v delovno organizacijo Mercator Emba zapisan v ženski obliki, torej uporablja termin »delavka«, saj je med 90 zaposlenimi okrog tri četrtine žensk. Tudi to je novost, ki jo kaže posnemati. Dobri rezultati na referendumu pa kažejo visoko stopnjo zavesti vseh zaposlenih v delovni organizaciji in postavljajo temelje za nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov in za doseganje še boljših gospodarskih rezultatov. V Embi so »za« DOSLEJ MERCATORJEV TOZD, PO USPELEM REFERENDUMU PA BODO KOT ENOVITA DELOVNA ORGANIZACIJA V SOZD MERCATOR Zaposleni v bežigrajski delovni organizaciji Emba, doslej TOZD Mercator, so med prvimi, ne samo v občini, ampak v državni nasploh, stopili po poti uresničevanja določil zakona o združenem delu. 29. marca so se delavci na referendumu z veliko večino— 91 odstotkov — odločili za organiziranje enovite delovne organizacije. Kar 93 zaposlenih je glasovalo za samoupravni sporazum o združevanju delavcev v delovno organizacijo Mercator — Emba, 89 odstotkov se jih je opredelilo za novi status delovne organizacije, 94 odstotkov zaposlenih pa je nato glasovalo še za samoupravni sporazum o združitvi in v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator. S tem so postali del velike Mercatorjeve družine, ki ima vil enovitih delovnih organizacijah in osmih delovnih organizacijah s TOZD okrog 10.000 zaposlenih. Njihova povezava v to veleorganizacijo je še pomembnejša, saj gre za povezavo industrije, kar je Emba po svojem poslovnem predmetu, in trgovine, torej za povezavo, ki jo doslej marsikje pogrešamo. S tem pa urejajo odnos delitve skupnega prihodka in najbolj neposredno uresničujejo določila zakona o združenem delu. V Embi so se na pomembni referendum dobro pripravili, saj je večina zaposlenih aktivno sodelovala pri obravnavi osnutka zakona o Novo iz Embe V zadnjem času nas Emba vse pogosteje preseneča z novostmi iz lastne proizvodnje. Tako smo na minulem sejmu Alpe-Adria prvič predstavili sadni čaj. Med obiskovalci je bilo zanj veliko zanimanja, saj predstavlja novost tudi na našem tržišču. No, v Embi zagotavljajo da bo v kratkem že v prodaji. In kakšne sestavine vsebuje Embin sadni čaj? Odličen okus mu daje mešanica šipka, jabolk in hrušk. — Ali ste opazili, kako nizko smo leteli, ko smo preleteli Alpe? Zdi se mi, da kar zadnje čase naredim, tebi ni všeč?! In morda ne bo odveč še recept za pripravo sadnega čaja, ki je primeren kot topel ali hladen napitek. Žlico sadnega čaja stresemo v četrt litra hladne vode, pokrijemo in pustimo vreti dve minuti. MILE BITENC Izid žrebanja nagradne križanke » Radenska« Za križanko »Radenska« smo prejeli 240 rešitev. Med pravilnimi je žreb izbral naslednje: ZDENKA Šaruga, Murkova 5, 62250 Ptuj MAJDA Maučec, Stogovci 17,69253 Apače VLADO Tekavčič, TOZD Trgopromet Kočevje, 61330 Kočevje METKA Habič, Mercator Ljubljana, Aškerčeva 3 KATARINA Nikolič, Plesni-čeva 25, 61000 Ljubljana KRISTINA Zorec, Panonija Ptuj, skladišče galanterije JOŽE Mirtič, Mercator TOZD Grosist, Tržaška 37 Ljubljana MARIJA Munda, Panonija Ptuj, fakturni oddelek VERA Košak, Blagovnica Novo mesto, Glavni trg 12 MELITA Liška, CONTAL, Beethovnova 11, 61000 Ljubljana Nagrajenci iz Ljubljane naj nagrade osebno dvignejo v oddelku ekonomske propagande, Gorupova 5, ostalim pa jih bomo poslali po pošti. ’ ' N K i K h M - I >• NAGRADNA KRIŽANKA Za ljubitelje križank smo poskrbeli tudi tokrat. Med pravilnimi rešitvami, ki jih pošljite najkasneje do 10. maja, bomo pet izžrebanih nagradili z lepimi nagradami, izdelki Embe. emba ★★★★■*r*****ifr*rt-*'* ■* PorepuŠK-i Č.LOV£K.|P07fcpUH IHtv Bivsec.* KoalA C-VAlžNtf 661 pč. BO gceDe &R.B06 M IVO OS-iAlM hNQ2. E-NA£!2- MIZA KINISKo P0D2f.M, LITER Neumen andred GRABkiar MARica hrdAlo OSMI DEL ^Ela e^ŠNlk Nenad na Smrt vernik o LAP 70iE Neto ^•IM SKA M6BUA 70 HA OZNAKA ZA kisik. Anis SAMO- SPEV RD°P> Lovi R-nse. n^Ei ^Ano- bUG- LETAL- POČ ČRNSKA dETR-T posusT t-RAVA cvropa NACE SROM R. GELOV5T ŠPORT. KU)f RfcbK. • RENSKO IME RIMSKA f NA 22 .£R • AbE«DE BUrITERFIY ida stAkA UTEi.MfRA l'3 i Si3 DUNAK CANKAR- -JO/EGA Roman Booic . GOiDNA 2IVAL icA 5E5TAVI CA : MATA KOČEVAR- iO 1 i Amt 0* 3%3 %|r p#l I Ifeir Po kratkem zimskem premoru, se je začel spomladanski del tekmovanja v II. zvezni ligi — zahod, kjer nastopajo tudi nogometaši NK Mercator. Po slabem uspehu v jesenskem delu, ko je NK Mercator zasedel 17. mesto, so se v klubu odločili okrepiti moštvo z nekaj izkušenimi igralci, ki naj bi izpolnili vrzeli v moštvu. V klub so prišli prekaljeni prvoligaški igralci Sišič, Rožič in Stojanovič in že kmalu pokazali, da bodo res velika okrepitev. V prvi tekmi spomladanskega dela je NK Mercator igral z zelo dobrim moštvom NK Proleter v Zrenjaninu. Novi igralci še niso imeli pravice nastopa, kljub temu je moštvo prikazalo dobro igro in z nekaj več sreče bi lahko dosegli boljši izid. Zaradi nekaj grobih napak v obrambi, so tekmo izgubili z rezultatom 1:3. Vsi sO nestrpno pričakovali prvo tekmo na domačem igrišču z moštvom NK Dinamo-Vinkovci. Čeprav so bili vsi prepričani o zmagi proti neprijetnemu gostu, je NK Mercator osvojil le eno točko. Napadalci domačega moštva so si 1% l £ Prizor s tekme Mercator : Karlovac (0:0) ustvarili kopico priložnosti, vendaj je bil rezultat na koncu tekme 0:0. ^ moštvu je prvič nastopil Šišič, nekdanji igralec NK Olimpije, in s svojo igro veliko prispeval k trdnosti obrambe. Naslednja tekma je bila na »vročem« igrišču NK Iskre iz Bugojna-Želja vseh igralcev NK Mercator je bila, priboriti si neodločen izid i*1 zlata vredno točko. To jim je končn0 tudi uspelo, saj so vzdržali nenehno napade nasprotnikov, ki so hote]1 doseči zmago z umazano in nešportno igro, rezultat pa je ostal na koncu 0:0. Šele v četrtem kolu bo moštvo Mercator nastopilo v polni postavi-V Ljubljani bo gostovalo moštvn NK Karlovac. DARKO BAJ£C ifisiilii • .Ča1c!n^e m.arc® pred kavarno Evropa na Ajdovščini v Ljubljani. Na to najbolj prometno vozlišče sredi Ljubljane so pripeljali asfalterji še težke stroje, da je bil ropot še bolj oglušujoč, delovne razmere in vzdušje v kavarni pa še težje. No, in potem jim pade s strehe pred vhodna vrata še reklamni napis nekega podjetja. K sreči je bilo to 1. aprila tedaj, ko ni vselej vse res. Toda, predno so se v kavarni ovedli, da sodelujejo v množični potegavščini, se je nekaj duhovitežev že dušilo v smehu. In sedaj k zgodbici: Prvega aprila nekdo po telefonu sporoči, da je pred vhodom kavarne padel s strehe reklamni napis nekega podjetja. Tajnica obvesti o tem takoj direktorico in direktorica takoj ukrepa: » To ni naša stvar, obvestite takoj predsednico hišnega sveta, da poskrbi za zadevo,« — sama pa se napoti na lice mesta. Toda predsednica hišnega sveta nima z zadevo ničesar skupnega, ker ugotovi, da mora zlomka odstraniti Stanin-vest... Kako se je zadeva razpletla, kdo je še dalje sodeloval v tej, priznajte, močni potegavščini, se ne ve. Našim sodelavcem iz kavarne Evropa pa se je hitro posvetilo, da so jih potegnili in še danes se smejejo na svoj račun. Iz Stainvesta ni bilo glasu, tam, kot da so že navajeni na take klice in podobne prvoaprilske šale. Mercator1 Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavsk’ svet podjetja »Mercator« —Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo DO' majnko, Branko Gorjup, Kancija*1 Hvastija, Nada Rihtar, Marjah Pogačnik, Jože Rener, Ivanka Vr-hovčak — Odgovorna urednic®-Ivanka Vrhovčak — Tisk: T’" skarna Ljudske pravice, Ljubljana Oproščeno temeljnega davka prometa proizvodov