0 možitvi tržaških učiteljic. Clanek koleginje Slavice v zadnji številki ^Tovariša** mi jako ugaja in ne dobim niti enega stavka, ki bi mu mogla ugovarjati. Tara je pač vse tako kakor sama mislim, samo da t Iepši obliki. In jaz, ki tako pravim, sem tudi tržaška učiteljica. Niso tedaj vse tržaške učiteljice sprejele ono resolucijo ter glasorale zanjo, pač pa je res, da se o nji sploh ni glasovalo. Tudi društveni tajnik BTrž. učit. društva" je bil slabo informiran, ko je trdil, da je večina tovarišic odobrila referat g. Gregoričeve, saj je bilo pri onem sestanku dovolj oporekanja, do pozitivnega rezultata pa tedaj ni prišlo, ker je bila ogromna večina tovarišic nepripravljena, in to posebno radi tega, ker je vse zbegala ona postavka o penziji. Mislile so si nainreč: boljše nekaj malega brez ubijanja kakor mnogo z odgovornostjo in skrbjo na dve strani. Sedaj pa, ko so vse o stvari nekoliko bolj razmišljale in uvidele, da je zahteva po penziji morda nekoliko presmela, so vse razen g. Gregoričeve in le par njenih pristašic za zakon. Tedaj izmed okolo 30 tržaških sloTenskih učiteljic so le tri učiteljice proti možitvi. Žato je pač nekoliko nepremišljen in neopravičen napad koleginje Slavice na »druge slov. tržaške koleginje", ki so prišle ndo tega obžalovanja vrednega sklepa". Jaz sem tudi mnenja, da ona učiteljica, ki se je poročila iz resnične nagnjenosti, ne oziraje se na to, ali je njen izvoljenec dobro situiran ali ne, je veliko bolj- idealna kot ona, ki je pred poroko natančno do vinarja vse preračunila, ali ji bo to kazalo. Ako ji to kaže, pa naj si bo oni, ki je prosil njene roke, nji še tako zopern, ga vzame; ako ji ne kaže, naj ji bo še tako simpatičen, pa ne. Prva je vzela onega, ki ga je ljubila, četudi ni bil ? sijajnem položaju. Sedaj ima morda družino in ona napenja vse svoje moči, da olajša ekzisteneo ljubljenemu možu in otrokom. Ali ni to idealno? Veliko manj idealno ali eelo popolnoma neidealno bi bilo, ako bi se ona poročila z dobro siluiranim ali obsovraženira možem, le da bi živela udobno in sijajno. To se mi vidi naravnost — prostitueija. Otroci takih družin bi gotovo bili mnogo slabše vzgojeni kakor v onih družinab, katerih člane veže verna ljubezen, ki je zmožna največjih žrtev, da le svoje ljube osreči. Kar zadevlje Tršenja dolžnosti v šoli, prav pravi tov. Slavica, da imamo šolski zakon, učne načrte, nadzornike itd., kar vse bi ravno tako gledalo na vršenje dolžnosti poročenih kakor neporočenih učiteljic. Naravnost nesmiselnost se mi vidi preveliki altruizem v obliki skrbi za bodoče učiteljice, ki bi baje bile brez službe. Ako bi bil učiteljicam dovoljen zakon, bi pač starši izrajali konsekvence in bi skrbeli, da ne bi bilo več take hiperprodukcije učiteljie. Dali bi svoje hčere izobraziti za kak drug stan. Saj je dandanes ženski odprta pot na vse strani in na vsako polje. Nesmiselno bi pa bilo tudi skrbeti za bodoči naraščaj učiteljic in sedanjemu ne pripomoči do izboljšanja stališča. Ako bi se sedacjim pomoglo, bi bilo s tem pomagano tudi onim, ki se bodo vbodoče posvečale temu stanu. Pa poglejmo k moškim kolegom! Ali bomo zaradi mladega moškega učiteljskega naraščaja vrgli starejše učitelje med staro šaro, le da mlajši pridejo do kruha? Morda se bo iz istega Tzroka celo zahtevalo, da učitelj izgubi službo, ko se poroci, da bodo lahko drugi sedli na njegovo mesto? Aut — aut! Ako zaradi mlajših učiteljic zahteramo, da starejša ne imej službe, moramo isto zahtevati za učitelje, ali pa obojim dovoliti, kar jim gre po božjih in človeških zakonih. Da se za hipček vrnem k zgornji trditvi, da je le miniraalen del učiteljic proti dorolitvi možitve učiteljicam, omenjam, da je ravno iz onega dela učiteljic, ki so za možitev, prišel prvi dopis iz Trsta, ki zagovarja to stališče, ki mu je sledilo še več v tera smislu. 0 tem priča tudi krasai in skrbno sestavljeni referat tovarišice Pakiževe, ki ga, upamo, objavi v BTovarišu". Summa summarum: Doslej je bila edina g. Gregoričeva, ki se je upala zagovarjati nasprotno stališče, saj zadnji in predzadnji članek v BTovarišuu pod šifro x-|-y in 0. S., ako ga ni ona spisala, se je rodil po mojem mnenju nedaleč od nje in pod njenim vplivom ter bil spisan od ene teh treh njenih pristašic. člankov pa, ki zagovarjajo možitev, je več, iz tega se da sklepati, da ni večina na nasprotni strani. Ako se je spočetka tako dozdevalo, je bilo tedaj le zaradi one postavke o penziji, kakor zgoraj omenjeno. Da so sedaj tudi one, ki so takrat odobravale referat Gregoričeve, odobravale referat tovarišice Pakiževe, je jasen dokaz, da so tudi te po treznem razmišljanju prišle do spoznanja, da stališče g. Gregoričeve ni pravo. Ali jih smemo zato napadati? Ali zaslužijo očitanja člankarice x-j-y? Obsodbe vreden se mi vidi le oni žlovek, ki spozna zmota in vztraja v nji, a oni, ki razmišlja sam s svojo glavo o kakršnisibodi stvari in po tem uravna, oziroma eventualno izpremeni sroje naziranje, je spoštovanja vreden. Tudi poročilo o sestanku trž. učit. društva vsebuje nekoliko netočnosti. Že fakt, da se g. Gregoričeve družba buduje, da so nekatere koleginje odobravale referat Pakiževe, ki so prej morda nji pritrjevale, dokazuje, da je bil ta referat popolnoma drugačne, prvemu nasprotujoče vsebine. Ni tedaj točno poročilo, ki pravi, da je Pakiževa prišla skoro do istih rezultatov. Ona namreč zahteva brezpogojno pripuščenje možitve, med tem, ko se resolucija g. Gregoričeve že v prvi točki odločno izjavlja proti možitvi in še-le v tretji točki milostno dovoli, da se odpravi celibat. Ni pa res, da je odveč rsaka beseda o tem predmetu, ker so se Italijanke postavile proti možitvi. Ako so one iz kateregasibodi vzroka zavzele to stališče, ne smemo mi capljati za njimi in slepo skleniti, kar so one sklenile, tudi &ko se to upira zdravemu razumu. Tudi to se mi vidi poniževalno, da ne smem misliti s svojo glavo in povedati svojih nazorov, tudi tedaj, ako je slučajno večina nasprotnih nazorov. Vemo sicer, da magistrat ne bo uvaževal nasih nazorov in da bo sklenil, ako bo sploh kaj skleail, to, kar zahtevajo one, že zaradi tega, ker so Italijanke in ker so v večini. Naši sklepi bi torej nič ne izpremeDili na stvari, ali svoje nazore vendar smemo povedati. Mislim pa, da bo vsa ta vojna za možitev in proti nji pustila tako vreme, kakor ga je našla. Končno naj omenira še, da je referat g. Pakiževe spremljalo glasno odobravanje in burno ploskanje ter da ni res, kakor bi se dalo sklepati iz članka x-f-y, da so naši moški kolegi zabavljali in se zabavali. Oni so vzeli stvar tako stvarno in resno, kakor pač zaslužuje predmet take važnosti. J.