Predvidevanja Pogoji gospodarskega razvoja občine v letu 1969 VZPOREDNO s sprejetjem proračuna občine in proračunov občinskih skladov za leto 1969 naj bi skupščina ocenila tudi pogoje gospodarskega in družbenega razvoja. Uspešnost poslovanja gospo-darskih organizacij pogojuje nadaljnji razvoj druž-benih služb, kakor tudi celotni razvoj občine. Od gospodarstva je namreč v prvi vrsti odvisno, s kakšnimi sredstvi bo v okviru instrumentov delit-ve družbenega proizvoda razpolagal občinski pro-račun in drugi družbeni skladi. V programiranju gospodarskega razvoja je tre-ba upoštevati predvsem: — doseženo stopnjo razvoja v preteklem letu in — ekonomsko politiko, ki je začrtana v reso-lucijah zvezne in republiške skupščine. OCENA IN OSNOVNE ZNACILNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1968 Na osnovi podatkov periodičnih obračunov za devetmesečno obdobje in drugih podatkov o go-spodarskih gibanjih v zadnjih mesecih preteklega leta ocenjujemo, da so bili lani v gospodarstvu ob-čine Ljubljana-šiška v primerjavi z letom 1967 do-seženi naslednji rezultati: 0 družbeni proizvod je porastel za okoli 10 do 11 %, ® narodni dohodek za 10 %, 9 dohodek za razdelitev pa zaradi povečanih dajatev družbi le za 8 %. Navedeni porasti kažejo, da se je v lanskem letu gospodarska aktivnost močno izboljšala, saj so le-ti občutno višji, kot so bili v letu 1967. Na-slednja primerjava, izražena v indeksih to potr-juje: 1967 1966 1967 1968 (ocena) Druibeni proizvod Narodni dohodek Dohodek za razdelitev 106,2 103,5 100,6 111 110 108 Neto skladi, ki so v letu 1967 stagnirali, oziro-ma so bili za 1 % nižji kot v letu 1966, so v letu 1968 porastli za okoli 4 %, zato bodo v letu 1969 reprodukcijske možnosti gospodarskih organizacij mnogo boljše, zlasti, ker je istočasno porastla amortizacija (za 16 %). Zaposlenost se je v lanskem letu v poprečju dvignila za 2 %, letno poprečje je znašalo 19.112 oseb. Njihovi osebni dohodki pa so se v primer-javi z letom 1967 dvignili za 9,5 %, mesečno popreč-je pa je znašalo že 1.055 din. Investicijska vlaganja v gospodarstvu so v letu 1968 znašala okoli 150 milijonov dinarjev, kar je 20 % več kot leta 1967. Financiranje investicij je bilo izvedeno pretežno z lastnimi sredstvi — 67 %, le 33 % pa s sredstvi bančnih kreditov. Investirano je bilo pretežno v modernizacijo in boljšo tehnič-no opremljenost delovnih priprav ter le v manjši meri v novogradnje —• gradbene objekte. Izvoz leta 1968 je bil kljub slabim rezultatom v I. polletju dokaj ugoden, izvoženo je bilo v vrednosti 12,7 milijonov dolarjev. Udeležba izvoza v celotnem družbenem bruto proizvodu je znašala okoli 12 96, kar je na republiškem nivoju. V letu 1968 pa se je bistveno spremenila regionalna struk-tura izvoza in to tako, da se je povečal izvoz na zapadna tržišča, medtem ko je bil izvoz na vzhod v upadanju. To je tudi vzrok, da je bil predvi-deni plan izvoza za leto 1968 dosežen le s 95 %, Izhodišča zvezne in republiške resolucije o gospodarskem razvoju za leto 1969 Rezultati, doseženi v prvih letih izvajanja go-spodarske in družbene reforme, zlasti pa gospodar-ski repultati doseženi v lanskem letu, potrjujejo pravilnost usmeritve gospodarskega razvoja, ki je bil sprejet v družbenem planu SR Slovenije za raz-dobje 1966—1970. Glede na to so tudi za leto 1969 osnovna izhodišča in naloge družbeno-ekonomske politike ter vseh nosilcev ekonomskega razvoja naslednja: • doseganje optimalne gospodarske rasti ob nadaljnji krepitvi stabilnosti gospodarstva in kvalitetnih procesov reforme; • širše vključevanje v mednarodno menjavo in krepitev izvoznega gospodarstva; 9 hitrejša modernizacija zmogljivosti ob iz-boljšanju reprodukcijske sposobnosti go-spodarstva in širša pritegnitev vseh drugih potencialnih virov; 0 pospešena priprava razvojnih programov gospodarskih organizacij in njihovih asocia-cij; 0 intenziviranje in širša uporaba raziskoval-nega dela ter širše vključevanje mladega strokovnega kadra v gospodarstvo; • doseganje skladnejšega razvoja gospodar-stva in družbenih siužb z nadaljnjo raciona-lizacijo na vseh področjih splošne porabe ter reševanje nekaterih perečih problemov financiranja, zlasti na področju izobraževa-nja, socialnega varstva in pokojninskega zavarovanja, krepitve obrambne sposobno-sti in javne varnosti. Možnosti gospodarskega razvoja občine v letu 1969 Na podlagi stališč zvezne in republiške resolu-cije o gospodarskem razvoju in na podlagi ocene rezultatov gospodarjenja v letu 1968 v občini Ljub-ljana—šiška, moremo pričakovati, da bodo v letu 1969 doseženi v naši občini še nekoliko ugodnejši gospodarski rezultati, kot so predvideni v repub-liškem merilu. Republiška resolucija predvideva porast druž-benega proizvoda za 7 do 8 %, v občini Siška pa pričakujemo, da bo družbeni proizvod porastel za okoli 12 %. Družbeni proizvod naj bi porastel pred-vsem zaradi intenzivnejšega gospodarjenja, moder-nizacije proizvodnih postopkov, kar bo vplivalo na povečanje produktivnosti in bo zato možno po-večati število zaposlenih le za okoli 2 do 2,5 %. Pri tako povečani proizvodnji lahko računamo tudi na povečnaje izvoza blaga in storitev za okoli 10 do 12%. Povečanje planirane produktivnosti bo odvis-na od nadaljnje modernizacije in boljše tehnične opremljenosti delovnih priprav, zato bo to po-glavitna postavka v novih investicijskih vlaganjih. Investicijska vlaganja naj bi se povečala za okoli 15 do 20 %, morala pa bodo temeljiti na čvrstih razvojnih programih posameznih gospodarskih organizacij. Realizacija planirane proizvodnje bo odvisna tudi od večje uporabe raziskovalnega dela in iz-boljšanja strukture strokovnih kadrov, zato bo treba pospešiti vključevanje mladih strokovnih kadrov v gospodarstvo, zlasti s sprejemanjem pri-pravnikov na podlagi realnih programov. Predvideni porast družbenega proizvoda in produktivnosti bo omogočil povečanjc realne oseb-ne potrošnje za okoli 10 %, povečani osebni dohod-ki naj bi se povišali za okoli 8 %, medtem ko naj bi se v večji meri okrepila akumulativnost in re-produktivna sposobnost gospodarstva in sicer za okoli 14 %. Tako se bo tudi popravilo nesorazmer-je v zadnjih letih med porastom produktivnosti in porastom osebnih dohodkov. V večji meri, kot do sedaj pa bo treba pospe-ševati medsebojno sporazumno dogovarjanje go-spodarskih organizacij v posameznih panogah in strokah, kakor tudi integracijske procese in vse druge oblike, ki lahko omogočijo boljše poslovne rezultate. Rezultati gospodarjenja v letu 1968 kažejo, da so bili v veliki meri odstranjeni negativni pojavi, ki jih je sprožila uvedba gospodarske reforme v letih 1966 in 1967, ko je proizvodnja stagnirala, brezposelnost naraščala, akumulativnost pa upa-dala. Zato moremo upravičeno trditi, da predstav-lja leto 1968 preobrat v obdobju gospodarske re-forme in so ugodna predvidevanja za gospodarje-nje v letu 1969 utemeljena, čeprav bo njihova realizacija zahtevala znatne napore vseh proizva-jalcev, zlasti vodstvenih in strokovnih kadrov v gospodarskih organizacijah.