'JZ1* Cena 70 lir TRST, nedelja, 10. maja 1970 Leto XXVI • Št. 109 (7603) ;v& me- »ti. > v nili- Doti. itev trov melja tu* 'e*' pre-jeifr rekom0, /0 * lisk* inah bula ;aca-, k*' dbof Ver-pre* pot- ni * »ter® ar J s< 3 me j Bi* a ?? pod# 1 pi ,i P1! niea® > P? b« 5^1 M je ^ I jz»v. posej Kri**: 1» P1* te*Ji a sprj stva 1 ri i\ vfA eno,; oVj Osvobodilni boi v teh dneh proslavljamo zmago nad nacifašizmom, proslavljamo zmago demokratične koalicije proti ita-•Janskemu fašizmu, nemškemu /8cizmu in japonskemu impe-oaltzmu. Kakšne so bile razdore sil v tem zmagovitem bo-g kd<> je bil v njem odlo- Ne drobni moremo se spuščati v po-e analize na vseh bojiščih te ‘H »P< te rf bi ?! *ft\ no. J k0V no »"S 1 fta, menimo pa, da so zani-Ve nekatere ugotovitve, ki 88 Pobliže prizadenejo: J*6 Podatkih, ki jih je zbral ^dsednik britanske vlade Win-j.°n Churchill in ki so objav-J0tn v njegovem delu «Druga f^tovna vojna«, za katerega je P^-jel Nobelovo nagrado, so ^Javljene naslednje ugotovit- -JJ; sePtembra 1943 je bilo na jjj °oju Srednje in Južne Ita-J® Pod poveljstvom feldmar-VJ8 Kesselringa 11 nemških di-1- s katerimi sta se borili a 8 ameriška in ena britanska Jm^da, s skupno močjo 13 di-tiatl/P0 istih Churchillovih po-jj.jdh so bile zapadnozavez-j 86 divizije po številu mož jj^mt večje od nemških). Jesetri n g se Je istočasno mo-ukvarjati ob zgodovinskem ®v}1 8. septembra 1*43 z ra-^r°žitvij0 italijanskih divizij, bile na omonj6116™ P°d-r“lu in z zasedbo Rima in ce-področja srednje in bil116 po istem viru je jj,° na tem področju 13 ita-l^uskih divizij. Kesselring je skratka postaja. vedno po podatkih Chur-(Zt1 ~ proti 13 divizijam bri-jSr^ga in ameriškega voja-jJ^a P°veljstva (ki so bile ^»lčno več kot dvakrat moč-v primerjavi z nemški-Doi Prl ^emer m upošteval po premoči glede letalstva s! Slede VOjne mornarice), na-nemške divizije: 15. pe-0jd° divizijo v Fermiji, 16. divizijo v Salernu, 1. b.uz^0 padalcev v Apuliji in in iin. «bi »je odb^l 11 dnJ' anJ' J :3» SSfl KotJ\ lnoirf$ rodV n> LUC,fl pri^l 1 ^ -anli i> btl'-ati, 26. divizijo v Kala-^abrt• 29" 015161)110 divizijo v B Je bilo istega dne, p^tembra leta 1943 (vedno jstih podatkih, ki jih je e 1 Winston Churchill) star vj2: .v Jugoslaviji? Nemških di-- 1 Je bilo 12, italijanskih Jaška bilanca je na dlani boj . torej junaški odporniški ^Jugoslovanskih narodov v tov^nem razdobju druge sve-kov 6, VoJne zadržal več voja-tm’ kQ|t sta jih skupno kapi-ln v la Italije ter velesili ZDA Britanija v istem J\ •želo., j» tari1 >aV^| raz- je vse to že zgodovi-SajQCePrav zgodovina, ki jo sku-H 2rnn°gokrat izkrivljati. Iz Se S°do vinski h dejstev pa bi 8ttov0rali politiki in vojaški ij, °Vnjaki nekaj naučiti. Dor?.še zlasti v teh dneh, ko amo o grobih ameriških \ 111 0 razSiritvi vojne , otn° področje Indokitaj- ^dtev° v resnlcl 26 raz' Ju, ^ Pr(>ti partizanskemu bo- &Ubb. naPad na neodvisne re-države in narode. &f(^?50vinski nauk je zelopre-*VobA baroda, ki se bori za ni mogoče s silo u-bd divizij, ni tehnične »C KA iStl'1 bW- J V lor r >or * tih JUtoT01' ki bi bila kaj takega ’ '1’ellnični napredek u-Uudi ne gre v korist »Tv^a. temveč prav obrat-8b^.Se izkušnje osvobodilnih 1 ter armad, ki se bore -Ksp. -uo svojega naroda, do-tJib j °' da je volja in da je %H0, dajdljivost z modernim Nin p?* m razvojem vedno 111 vedno bolj učin- se pa lahko tudi y°ja§^n°* kakšen je bil naš ^Ov^1 Prispevek, prispevek Jhjp 6®v. ki smo se borili na ^kem v okviru izredno v°jaške formacije IX. ani knjigi «Osvobodi-1 V.^kega Primorja« na- \li h S° izdatki jasni: W 9bd° Petelln Je v znanstve-\ ^del; N* *a stanje 31. januarja * borj8s'ednje število borcev IX. korpusa: Pti^faku n.840, „Ptjj^ 10.125, . ^ erner je treba ugotovi-86 v celotnili številkah upošteva tudi okrog tisoč borcev, ki so bili v bolnišnicah. Istega dne pa so sovražnikove sile znašale 74.000 mož, od katerih med drugim odpade o-krog 2500 mož na «prvi slovenski udarni polk« (domobranci) ali na «Landschutzregi-ment». Vsi vemo, kako so se pričele ostre bitke v zimi 1944 in pomladi 1945, ter da vsej tej združeni nacistični sili ni uspelo razbiti slovenskega IX. korpusa, ki je končno prodrl v Trst, Gorico ter do zadnjega slovenskega kraja na zahodni meji. Še zlasti moramo poudariti, da so se v krvavih bitkah tega razdobja izredno izkazale italijanska divizija ((Garibaldi Natisone« s 156. brigado ((Bruno Buozzi«, 157. brigado «Gui-do Piccelli«, 158. brigado ((Antonio Gramsci« in da je v 30. diviziji vodila junaški boj 20. brigada «Triestina d’assalto». Tudi tukaj je zgodovinski nauk zelo jasen: Slovenski narod se je prvikrat v svoji zgodovini zavedel svoje osebnosti in te zavesti ni mogel napadalec streti, pa čeprav je zbral skoro desetkratno premoč. V tem so domači izdajalci pomenili malo, vojaško pa skoro nič. Zelo pomembno in odločilno pa je zavezništvo vseh naprednih ljudi ne glede na narodnost, zavezništvo naprednih ljudi italijanske in slovenske narodnosti. BOGO SAMSA Gropada padlim v NOB Ob vhodu v vasi so Gropajci leta 1948 postavili spomenik padlim v NOB, kakor mnoge druge naši vasi. Zob časa, sonce, dež, burja in mraz so že začeli puščati sledove na spomeniku in so zbledela imena vaščanov, ki so žrtvovali življenje v boju za osvoboditev. Zato so v Gropadi sklenili, da ob 25. obletnici osvoboditve spomenik prenovijo, osvežijo in lepše uredijo okolje. Delo je že dokončano in spomenik je koc nov, danes pa bodo v Gropadi imeli proslavo 25. obletnice osvoboditve in komemoracijo svojih padlih. Gropada je bila zavedna partizanska vas, varno zatočišče za borce in aktiviste. O prispevku te naše kraške vasi v boju proti naci-fašizmu pričajo tudi imena padlih. Padli v borbi: VLADIMIR GRGIČ (1912-1944), KAREL GRGIČ (1920-1944), VINCENC KALC (1910-1944) SVETKO KALC (1923-1943), VINCENC KALC 1913-1945), KAREL KRIŽMANČIČ (1914-1944'' FRANC MILKOVIČ (1906-1944). Padli v taboriščih: ANTON BR^Z (1887-1944), FRANC PEČAR (1915-1945) ANGELA MILKOVIČ (1907-1944). Pogrešani: ANTON GOJČA (1909! 1944), PETER GOJČA (1914-1944), FRANC KALC (1907-1945), MIROSLAV KALC (1927-1944), VINKO MACAROL (1904-1944). Večna jim slava! NA SLOVESNI POČASTITVI 25-LETNICE ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Ljubljana narodni heroj Jugoslavije Slovesnost je bila v veliki športni dvorani Tivoli, na katetri je imel glavni govor predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Rraigher-Navzoei so bili tudi predstavniki zamejskih Slovencev (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Ljubljana je danes v praznični podobi odeta v cvetje in zelenje in vsa v zastavah pričakala svoj srebrni jubilej, 25-letnico svobodnega življenja. Dopoldne je bila v veliki športni dvorani Tivoli slavnostna seja skupščine mesta Ljubljane v počastitev 25. obletnice osvoboditve mesta. Slavnostne seje so se udeležili najvišji republiški predstavniki javnega, političnega in gospodarskega življenja, predstavniki slovenskih občin, mest, ter gostje iz zamejstva, predvsem iz tistih krajev in mest, s katerimi je Ljubljana pobratena. V delovnem predsedstvu slavno- stne seje skupščine so bili medvojni voditelji osvobodilnega in revolucionarnega gibanja v Ljubljani, predstavniki delavskih svetov nekaterih ljubljanskih podjetij in predsedniki občinskih skupščin mesta Ljubljane. Slavnostni sejo je vodil sekretar mestnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za Ljubljano Franček Mirtič. Najprej so udeleženci slavnostne seje počastili z enominutnim molkom spomin vseh, ki so darovali življenje za svobodo in socialistični razvoj Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije. Nato je Franček Mirtič prebral pozdravno pismo Edvarda Kardelja, ki ga je naslovil na prebivalce mesta in jim čestital k visokemu odlikovanju narodnega heroja Jugoslavije. Predsednik skupščine mesta Ljubljane inž. Miha Košak je nato v pozdravnem govoru o-risal borbeno zgodovino Ljubljane in njenega prebivalstva. Posebej je poudaril enotnost vseh Ljubljančanov in globoko zasidranost o-svobodilne fronte v množicah med vso vojno, kar je pripomoglo, da je bila Ljubljana nepremagljiva trdnjava za okupatorja in vsa leta vojne jedro boja vsega slovenskega ljudstva proti tujim zavojeval- cem. Predsednik mestne skupščine je nato obširno orisal povojni razvoj Ljubljane na vseh področjih. Svoj govor je končal s pozivom, naj Ljubljana na izkušnjah osvobodilne fronte nadaljuje svoje življenje tudi v prihodnje, v korist svojega prebivalstva in vsega slovenskega naroda. Za njim je govoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je prav tako najprej orisal pomen 25 -letnice osvoboditve. «Danes, pred 25 leti — je dejal Sergej Kraigher — je pod udarci velike protifašistične koalicije padel na kolena tretji nemški Reich in bil končno veljavno pokopan njegov na suženjstvu in narodnem izdajstvu zgrajen novi red v Evropi. Za narode Jugoslavije in še posebej za slovenski narod pa pomeni dan zmage, kot zmagoviti zaključek narodnoosvobodilnega boja, še mnogo več. Danes proslavljamo 25-letnico dneva, ko so enote naše narodnoosvobodilne vojske o-svobodiie Ljubljano, ko je Ljubljana navdušeno sprejela prvo slovensko narodno vlado s tovarišem Kidričem na čelu in druge predstavnike političnega vodstva osvobodilnega boja in v n jan izraslih organov ljudske oblasti in suvere- UiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiii,,,, STOTINE TISOČEV DEMONSTRANTOV PRED BELO HIŠO Ameriška mladina soglasno zahteva umik čet iz azijskega Jugovzhoda Nixon je na tiskovni konferenci skušal opravičevati invazijo Kambodže VVASHINGTON, 9. — 5.600 zveznih vojakov, 4.200 policijskih agentov in 480 članov narodne garde je stražilo Belo hišo, okrog katere je bila danes mogoče največja protestna demonstracija v moderni zgodovini ZDA. Iz agencijskih sporočil je težko razbrati, koliko mladine se je udeležilo zborovanja proti ameriški politiki v Indo-kini, vsekakor jih je bilo r.ekaj stotin tisočev. Demonstracija in nato povorka mimo Bele hiše sta potekali v popotnem redu. Na dostojen, toda odločen način je ameriška mladina izpričala svojo željo, da se tragična vojna, ki je zajela ves indokitajski polotok, neha, in da se ameriški vojaki vrnejo domov. Na tisoče in tisoče oseb se je podpisalo pred Lincolnovim spomenikom pod resolucijo, ki pravi: »Podpisani protestiramo proti ameriški invaziji Kambodže in proti zopetnemu bombardiranju Severnega Vietnama. Zahtevamo umik vseh čet iz jugovzhodne Azije*. V zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo v parku pred Belo hišo zbranih že skoraj sto tisoč mladeničev, je sam predsednik Nixon bi jim dokazal demonstranti se je Nixon zadržal skoraj eno uro ter jim povedal, da razume njihove nemire ter da je tudi sam zelo zaskrbljen zaradi razvoja položaja na azijskem Jugovzhodu. Podobne misli je Nixon izrazil na tiskovni konferenci, ki jo je imel včeraj zvečer in ki je bila v celoti posvečena položaju v Kambodži, namenjena pa notranji opoziciji. S to konferenco, ki ni, kot je bilo pričakovati, prinesla nobenih novih elementov, je skušal šef Bele hiše pomiriti javno mnenje in predvsem študente, katerih protest je preplavil vse univerze v ZDA. Predsednik Nixon je ponovil, da bo intervencija v Kambodži pospešila konec vojne, zmanjšala zgube in približala dan, ko se bodo ameriške enote lah- ko vrnile v domovino. Potrdil je tudi, da se bo 150.000 vojakov, katerih umik je pred kratkim napovedal, vrnilo domov v predvidenem roku. Glede študentov je bil Nixon dokaj previden. Le nekoliko je bil polenrčen, ko je dejal, da mladina govori včasih tako glasno, da jo je nemogoče poslušati. Vsekakor pa je Nixon izjavil, da mladinski protesti ne bodo vplivali na njegovo politiko v Indokin’. Nixon je izrazil veliko razumevanje za cilje, ki si jih zastavljajo študentje ter dejal, da so to tudi njegovi cilji. cTisti, ki protestirajo, hočejo mir, hočejo zmanjša ti človeške zgube in hočejo skraj sati vojno*. Dodal je, da popolnoma soglaša z vsem tem in da je namen njegove «skrajno težavne* odločitve glede Kambodže prav doseči ta cilj. «Razumem, kaj oni hočejo — je dejal šef Bele hiše — in upam, da bodo tudi oni skušali razumeti to, kar hočem jaz.* Ameriški predsednik je dejal. šel med-nje, da svojo željo po dialogu. Z mladimi .........................................................................................................................mn Veličastna vojaška parada v Beogradu ob 25-letnici zloma Hitlerjeve Nemčije Sodelovalo je okrog 9000 pripadnikov raznih rodov jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Z veličastno parado v zelo lepem sončnem vremenu, na kateri je sodelovalo o-krog 9000 pripadnikov raznih rodov jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe, je bila danes v Beogradu obeležena 25-letnica zmage nad nacifašizmom. Pred vrhovnim poveljnikom JLA predsednikom Titom, njegovim gostom dr. Kenethom Kaundo in drugimi visokimi jugoslovanskimi državnimi in političnimi zastopniki, predstavniki diplomatskega zbora in vojaškimi atašeji akreditiranimi v Jugoslaviji, zastopniki zavezniških vojsk iz druge svetovne vojne in številnimi gosti ter več sto tisoč Beograjčanov so pripadniki JLA in splošne ljudske obrambe v defileju po Bulevarju revolucije, preko Terazij do Trga Dimitrije Tucoviča, prikazali najmodernejše orožje, večinoma do- mače proizvodnje. Vsak posebno izkušeni strokovnjak se je ob pogledu na orožje in način, kako je bila parada izvedena, moral prepričati, da bi vsak poskus napada na Jugoslavijo ostal brez u-speha. V paradi, ki je bila v vsakem pogledu odlično organizirana, so poleg najmodernejšega orožja, nosili jugoslovanske zastave vseh šestih republik in 24 zastav slavnih brigad iz osvobodilne vojne (po štiri iz vsake republike). Občinstvo je posebno toplo pozdravilo okrog 300 starih udeležencev osvobodilne vojne in španskih borcev, katerih prsi so krasila številna odlikovanja, med njimi so bili mnogi z odlikovanjem narodnega heroja. Čeprav je na prisotne napravil globok vtis drugi del parade, v katerem je bilo prikazano najmodernejše motori zirano težko orožje, so vendarle bili deležni največjega odobravanja gojenci raznih vojaških častniških in podčastniških akademij in posamezne enote JLA v svojem strumnem brezhibnem mimohodu. Zvoke paradnih koračnic vojaške godbe je od časa do časa motil šum helikopterjev in nadzvočnih letal domače proizvodnje, ki so nizko leteli nad vojaško parado. Po končani paradi je predsednik Tito skupno s predsednikom Kaundo obiskal podjetje «Energopro-jekt*, ki gradi električno centralo v Zambiji, zatem pa je Tito pospremil svojega gosta na letališče, od koder je dr. Kaunda odpotoval na kratek obisk na Hrvaško. Predsednik republike maršal Tito je danes dopoldne pred parado odprl v muzeju revolucije narodov Jugoslavije razstavo pol stoletja zgodovine Zveze ko munistov Jugoslavije. B. B02IC da dela, odkar je stopil v Belo hišo, osemnajst ur na dan, da bi lahko pokVcal v domovino ameriške vojake v Vietnamu. Ponovil je, da ni nobenega nasprotja med sporočilom, ki ga je dal 20. aprila, da njegov program vietnami-zacije ugodno poteka, in med sklepom, ki ga je sprejel deset dni pozneje, da pošlje čete v Kambodžo. Nixon je potrdil, da se bodo vsi Američani, vštevši tudi svetovalci, umaknili iz Kambodže do konca junija. Dejal je, da ta rok ne velja za južnovietnamske enote, da pa meni, da se bodo te umaknile več ali manj istočasno z ameriškimi. Nixon se je nato skušal oprav;-čevati, ker je pred nekaj dnevi označil študente za »potepuhe*. Dejal je, da ni mislil s tem na vse študente, ampak samo na tiste, ki protestirajo na nasilen način. »Ko študentje zažigajo poslopja in terorizirajo druge študente — je dejal — je tedaj beseda potepuh celo premTa za označenje tovrstnih ljudi.* Glede današnje množične študentske demonstracije pred Belo hišo je Nixon dejal, da bo rad sprejel delegacijo demonstrantov, če se bodo o tem sporazumeli Ameriški predsednik je nato go voril tudi o nekaterih drugih ar gumentfh: glede razgovorov SALT je izrazil prepričanje, da bodo ZDA in SZ dosegle na Dunaju sporazum o omejevanju strate škega orožja; glede Srednjega vzhoda pa je izjavil, da bodo mo rale ZDA ponovno preučiti sklep, da ne prodajajo letal Izraelu, če bo SZ še naprej pošiljala pilote v Egipt. Ameriški predsednik je govoril pred kakrmi 150 časnikarji, ki so se zbrali v Beli hiši. Na Trgu La Fayette, prav nasproti predsedm kove rezidence, je njegova izva janja poslušalo kakih štiristo štu dentov, ki so se malo prej udeležili maše zadušnice za štin štu dente, ki jih je policija ubila na univerzi v Kentu. Pred spomeni kom Washingtonu, kamor so na majhen oder postavili televizor, je Nixona poslušalo kakih deset tisoč mladeničev, ki so prišli v Washington, da bi se udeležili današnje demonstracije. Predsednikove besede so sprejeli z ogorčenimi klici, še pred koncem tiskovne konference pa so nekateri v znamenje protesta vrgli televizor z odra in ga razbili. Američani so medtem odprli na kamboškem ozemlju dve novi fronti, prvo zahodno od področja «ribičevega trnka*; drugo pa na skrajnem koncu «papiginega kljuna*. Sto ameriških in sajgonskih vojaških čolnov nadaljuje plovbo po reki Mekong ter se bliža trajektu v Neak Leungu, kjer so utaborjene protivladne sile. Na obeh bregovih reke spremljajo operac;jo sajgonski oddelki s topništvom in oklepnimi vozili, medtem ko ameriški oboroženi helikopterji z zraka nadzorujejo napredovanje kolon po kamboških tleh. Doslej ni vesti o spopadih. Odprt sejem Alpe-Adria v Ljubljani LJUBLJANA, 9. — Danes so v Ljubljani prav na današnji praznični dan že devetič odprli mednarodni sejem Alpe-Adria. če je bilo vse doslej značilno, da je bil to sejem blagovne menjave treh sosednih dežel, Slovenije, avstrijske Koroške in Furlandje-Julijske krajine, pa bi ob pogledu na letošnje eksponate lahko ugotovili, da je ta okvir že v marsičem presežen, saj na gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavlja vrsta podjetij tako iz notranjosti Jugoslavije kot iz raznih evropskih in izvenevropskih držav. Letos je na sejem Alpe-Adria pripeljalo svoje razstavne izdelke kar 256 razstavljavcev iz 12 držav. Tako da po vsej pravici o sejmu Alpe-Adria lahko že govorimo kot o prireditvi z resnično močno mednarodno udeležbo. Mi-mo Italije, Avstrije in Jugoslavije, oziroma njenih mejnih dežel, nastopajo na gospodarskem razstavišču tudi številna podjetja iz Zahodne Nemčije, Belgije, švedske, Danske, Švice, Španije, Japonske, Lichtensteina in ZDA. To poslovno sposobnost sejma je zlasti pozitivno ocenil tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese. Slavnosti ob odprtju sejma so se udeležili številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije, dalje zastopniki poslovnih krogov sosedne Koroške, štajerske ter Furlanije-Julijske krajine in zastopniki raznih držav udeleženk na sejmu ter Hani diplomatskih c®iroma konzularnih predstavništev v Jugoslaviji. D. K. ne slovenske državnosti. Pre 25 leti — je poudaril Kraigher — je tako Ljubljana prvič v zgodovini zaživela kot svobodno nacionalno in politično središče vseh Slovencev*. Ko je Kraigher govoril o povojnem razvoju Slovenije, je dejal, «da se v sedanjem času stopnjuje pritisk imperializma in velikodr-žavne hegemonije, vendar Slovenija lahko zaupa in gleda v lastno sposobnost, da se upre vsem morebitnim pritiskom in preizkušnjam, tako kot je to storila v vseh 25 letih samo zaradi tega, ker je c-stala zvesta globokemu ljudskemu značaju in humani socialistični vsebini socialistične revolucije in ker pogumno, odločno in korak za korakom uresničujemo njene cilje*. To se kaže v doseženih rezultatih materialnega in kulturnega razvoja Slovenije, to se kaže v doslednem uveljavljanju sistema neposredne demokracije, z družbenim samoupravljanjem, kot temeljnim družbeno - ekonomskim odnosom. To se kaže v vse večji strnjenosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in vseh jugoslovanskih republik v obrambi neodvisnosti, samoupravnega socializma, ter na teli osnovah graditve jugoslovanske federacije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. To se kaže v mednarodnem položaju Jugoslavije in Slovenije v njej, kakor budi v vedno večji privlačnosti Slovenije za vse Slovence zunaj naših meja, kaže pa se tudi v izboljševanju položaja Slovencev v sosednih deželah in pogojev za uveljavljanje njihovih pravic. Zato smo brez dvoma v vsej Sloveniji, je nadaljeval Sergej Kraigher, in še posebej v Ljubljani z globokim zadovoljstvom in ponosom pazdraviii odločitev predsednika republike Josipa Broza Tita, da se izvršena herojska dejanja in množični in enotni odpor sovražniku, kakor tudi za izreden prispevek k organizaciji re-voiucdaoarne oblasti, zdravstvene in sanitetne službe, varnostne in obveščevalne službe, vseh sektorjev partijske tehnike in za u-spehe v oboroženih akcijah, ki so pomenili velik prispevek k zmagi nad sovražnikom med narod-noosvobodilmm bojem, odlikuje z redom narodnega heroja mesto Ljubljano in varnostno obveščevalno službo osvobodilne fronte in z redom zasluge za narod z zlato zvezdo, centralno tehniko komunistične partije Slovenije, organizacijo osvobodilne fronte in komunistične partije na slovenskih železnicah in njfhov rajonski odbor osvobodilne fronte, rajonski komite komunistične partije v Ljubljani ter zdravniški in sanitetni matični odbor osvobodilne fronte v Ljubljani. Ta odlikovanja, je poudaril Sergei Kraigher, so visoko priznani častni in Donosni vlogi, ki jo je LiubHana odigrala med osvobodilno vo;no. Tako kakor je slovenski narod tiste odločilne čase dočakal prirravljen, tako jih je dočakala pripravljena tudi revolucionarna in napredna Ljubljana. Prav v Ljubljani, je dejal dalje Sergej Kraigher, je uspelo osvobodilni fronti vključiti v osvobodilno gibanje skoro vse prebivalstvo. Tako se je razvila v Ljubljani ena najpopolnejših organizacij narodnoosvobodilnega boja, kot jih je kdajkoli imelo kakšno oku pirano^ mesto, opora za vse oblike množ’čnega boja. Tako je bilo mogoče, da je v okupirani Ljubljani nastalo stanje države v državi, kjer so vrhovni plenum in mestni forumi osvobodilnega boja uveljavljali svoje politične odločitve kot dejanska oblast, kljub terorju, streljanju talcev, deportiranju v taborišča, kljub ž/ci okoli Ljubljane in v Ljubljani sami. Tako je Ljubljana s silo svoje zavesti, s svojim revolucionarnim žarom in z močjo svoje organizacije delo vala kot žarišče narodnoosvobodilnega boja in revolucije na Slovenskem in si kot taka pridobila nesporen ugled. Priznanje, ki ga dajemo danes herojski Ljubljani, njenim borcem in aktivistom, je obenem priznanje celotnemu narod-noosvodilnemu boju Slovemje, s katerim je Ljubljana živela, delala in utripala v mogočnem neraz-družljivem in borbenem zagonu in v njem krepila svoje moči in spodbude za vztrajanje in za nova junaštva. Ko je Sergej Kraigher podrobno navedel razne oblike protifašističnega boja v Ljubljani med časom vojne, je na koncu dejal, da tisti časi in tista dejanja ne smejo postati danes legenda, kajti tudi v našem času smo priče surove in brezobzirne igre velikih sil na svetu, razdeljevanja interesnih sfer na račun drugih narodov in držav, ko cinično manipulirajo z neobveščenostjo in z neustrezno organiziranostjo širokih množic delovnih ljudi tako doma kot v drugih državah, ko teptajo suverenost držav, ko vdirajo po načrtih generalštabov na tuja ozemlja, v njih ubijajo in uničujejo, kar so rodovi z muko in težavami zgratfli, kot se to dogaja danes v Vietnamu in v Kambodži, kot se dogaja to v Palestini in na Sredozemlju. Tudi danes ima Ljubljana pred seboj veliko odgovornost, je rekel v nadaljevanju govora Sergej Kraigher, in Uidi nič manjše obveznosti. V pogojih neposredne demokracije in socialističnega samoupravljanja je vloga Ljubljane, kot žarišča in središča nacionalnega družbenega in političnega razvoja Slovenije, v bitkah v današnjih mednarodnih okoliščinah za naš nacionalni obstoj in za našo dlejansko enakopravnost, v uveljavljanju ciljev našega družbenega in nacionalnega razvoja, prav^ tako odgovorna kot je bila v času narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Sergej Kraigher je končal svoj govor z besedami pokojnega Borisa Kidriča, prvega predsednika narodne vlade Slovenije, ko je dejal: »Vse M OSNOVNA ŠOLA CEMNO spomenik: NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1. slovenske pokrajine, vse ljudske plati slovenskega naroda so žrtvovale med narodnoosvobodilno vojno. Toda prepričan sem, da se sleherni Slovenec danes zaveda, da te žrtve, naj so prišle od koderkoli, ne bi bile rodile takih sadov, če ne bi zastave osvobodilnega boja tako ponosno nosila tudi v času najhujšega terorja naša bela Ljubljana*. V imenu predsednika republike Josipa Broza Tita je nato Sergej Kraigher podelil Ljubljani, kot prvemu jugoslovanskemu mestu, odlikovanje reda narodnega heroja. Foleg tega so z redom narodnega heroja odlikovali varnostno obveščevalno službo osvobodilne fronte z redom zasluge za narod z zlato zvezdo pa centralno tehniko komunistične partije Slovenije, organizacijo OF in KP na slovenskih železnicah in njihov rajonski odbor OF ter rajonski komite komunistične partije v Ljubljani. Red zasluge za narod z zlato zvezdo le prejel tudi zdravniški in sanitetni matični odbor OF Ljubljana. Na slavnostni seji so sprejeli todi odlok o podelitvi posebnega nriznanja medvojnim aktivistom v L;/) jani. Podelili so tudi domicil medvojnemu aktivu OF Ljubljani, centralni tehniki KP Slovenije, zdravstveni in sanitetni organizaciji osvobodilne fronte. Podelili so nadalje zlate Dlakete ilegalca medvojnemu aktivu OF v Ljubljani, varnostnoobveščevalni zlužbi, centralni tehniki KPS, zdravniški in sanitetni organizaciji osvobodilne fronte, organizaciji osvobodilne fronte in KP Slovenije železničarjev in ilegalnim partizanskim tehnikom. Danes so na isti seji razdelili tudi nagrade mesta Ljubljane za leto 1970. Te nagrade so dobili uredniški odbor in sodelavci zbornika »Ljubljana v ilegali* ter dr. Franta Mis, Franc Čemažar, Zvonimir Tanko, France Mihelič ip košarkars ki klub Olimpija. Ob koncu slavnostne seje so poslali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu Titu, sejo pa zaključili s petjem internacionale. Drago Košmrlj PnmorilcrdnevmJ: — 2 - Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,8 stopinje, najnižja 14,8, ob 19. uri 15,8, zračni tlak 1016,7, rahlo pada, veter 4 km/h severozahodrtik, vlaga 63 odst., nebo 8 desetink po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje Tržaški dnevnik Danes. NEDELJA, 10. maja IZIDOR Sonce vzide ob 4rl0 m zatone 19 22 — Dolžina dneva 14.42 — L-na vzide ob 7.57 in zatone ob u.w Jutri PONEDELJEK, 11. “»1* ŽIGA V NABITO POLNI VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA Lepa osrednja jubilejna prireditev ob 25. obletnici obnovitve naše šole Nastopili so otroci skoraj vseh osnovnih šol na Tržaškem Nagovor učiteljice Viktorije Skok - Navdušenje občinstva Velika dvorana Kulturnega doma je bila včeraj nabito polna občinstva, kakor ob izrednih prilikah. Tudi občinstvo je bilo izredno, očetje, mamice. Solniki in velik roj otrok iz mesta in vseh krajev našega podeželja. V Kulturnem domu je bila namreč osrednja jubilejna prireditev osnovnih Sol ob 25. obletnici obnovitve slovenske Sole. Navzoči so bili tudi poslanec Albin škerk. dr. Frane Tončič, msgr. Škerli pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Stane Mihelič, šolski nadzornik Bole, dr. Ivan Basa, didaktični ravnatelj ter nekateri ravnatelji srednjih šol. predstavniki Slovenske kulturne zveze itd. Program je bil precej obsežen, saj so nastopili učenca skoraj vseh naših osnovnih Sod. Vsi otroci in učitelji, ki so jih pripravili za nastop, zaslužijo pohvalo. Splošna ocena je dobra, uspeh prireditve pa je šolnikom lahko v spodbudo, da nadaljujejo po tej poti. saj Imajo med našo šolsko mladino dobre elemente, hvaležen material za otroške prireditve, Id vedno privabijo starše in jih še bolj navežejo na šolo. Pred izvajanjem programa je o pomenu obletnice in važnosti slovenske šole spregovorila učiteljica Viktorija Skok, ki je bila tudi partizanska učiteljica in še vedno poučuje na osnovni šoli. Pripomnila je. da so se zaradi vroče želje na. šega ljudstva začele ustanavljati slovenske šole že med samim oboroženim bojem proti nacifašizmu, nato ie bilo slovensko šolstvo javno priznano iin se ie moralo prebijata skozi razne težave, ki se polagoma odpravljajo. Ob zaključku svojega nagovora je pozvala starše. nai sodelujejo s šolo. da bomo s skupnimi napori izboljšali šolo, ki mora biti naša glavna narodna skrb. Prvi ie nastopil pevski zbor šol, ki spadajo pod opensko ravnateljstvo. Zapel je: «Gor čez jezero«, »Jaz bi rad vedel« in «Na širnem Primorju«. — Učenci 5. razreda šole v Ul. sv. Frančiška so občuteno podali prizor «Bile so poletne noči človeških saj«. (Žrtve Rižarne in taborišč niso bile zaman L Id ga je pripravil Sergej Verč, skupina u-čentoa iz Dobrne ie lepo izvedla ra Janje po Kajuhovi «Bosa poidiva, dekle, obsorej«. sledila ie zborna deklamaci ja šol 1z Rojana in od Sv. Ivana, učenci iz' Križa so zapeli »Svetokriško«, od Sv. Jakoba pa sc prikazali, kako bodo »Jutri drugačni« deklice iz Bioman.j so rajale kot «cvetke zaspanke«, učenci iz Mavhinj so prikazali Sliko: «Oče, mati, zemlja«, učenci šole v Ul. Do-nadomd pa so zapeli štiri pesmice lin se kar lepo odrezali s Orffovlm instrumentarjem. Po kratkem odmoru so lepo prikazali zgodovino svoje šole učenci iz Damia, iz Zgonika so rajali ob spremljavi harmonik, deklice in dečki iz Boliumca so seveda zaplesali pod mlajem in zapeli kot fantje «Bair6ico», zbor učencev iz Skednja. iz Ul. sv. Frančiška in od Sv. Ane 1*» zapel tiri pesmice, učenci s Ka/feinare so pokazali, kako se naša kuhinja jezi, če štedilniku rečemo špargert, vilam Piran itd. (Dobra učna ura tudi za odrasle). Učenci iz Skednja so uprizorili dramatizacijo Župančičeve «Oiciban in čebela«, skupina deklic repentabr-sko šole je ljubko zarajala. za zaključek pa so otroci napolnili oder in skupno zapeli venček narodnih. Že sam pogled na tako velik pevski zbor srečnih veselih in zdravih otrok je navdušil vse občinstvo, ki je navdušeno ploskalo. proti 161 točkam v prejšnjem tri-j mesečju. Zaradi tega se draginjska doklada na podlagi sporazuma o pregibni lestvici s 1. majem zviša za dve točki, in sicer za uslužbence v industriji, trgovini, kmetijstvu in kreditnih zavodih. Draginjska doklada se zviša za 2 točki Državni statistični zavod sporoča, Predloženi listi PLI in PRI Včeraj sta predložili vodilnemu uradu pri prizivnem sodišču svoji „„ __________________________ , kandidatni listi za pokrajinske vo- da je vsedržavna komisija za in- litve PRI in PLI. deks življenjskih stroškov na seji 9. | včeraj pa so začeli občinski slu-maja ugotovila, da je znašal ta in- gg raznašati volilna potrdila v gor-delcs v obdobju februar-april 162.82 točke, kar se zaokroži na 163 točk Ob priliki 25. obletnice osvoboditve ter prenovitve vaškega spomenika padlim, bo danes, 10. maja ob 15. uri V CROPADI VAŠKA PROSLAVA V SPOMIN PADLIH Nastopili bodo: GODBA NA PIHALA PARMA IZ TREBČ, PEVSKI ZBOR IZ PADRIC, BAZOVICE IN TREBČ. Priložnostni govor bosta Imela poslanec tov. ALBIN ŠKERK in tov. MIRO KENDA. Med izvajanjem programa bodo na sporedu recitacije partizanskih poezij. nji tržaški okolici in v predmestjih. ............lili.1.....llllllllilllllll............................. SKLEP SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Razlogi za stavko slovenskih šolnikov na Tržaškem 13. maja Neobčutljivost in krivično zadržanje vladnih in šolskih oblasti do slovenskih šolnikov Stavkalo bo tudi upravno in pomožno osebje Sindikat slovenske šole v Trstu nikom ter upravnemu in pomožne-napoveduje — kot smo sporočili mu osebju retroaktivnost v služ-včera.j — za sredo, 13. maja eno- j bovamiu: dnevno stavko vseh šolnikov ter u j g) razpišejo nemudoma izredne pravnega in pomožnega osebja v habilitacije in natečaje z vsemi službi na slovenskih šolah na Tr- ! olajšavami kot so jih že večkrat žaskem. | in upravičeno za kolege na šolah Slovenska šolniki stavkalo, da bi i z italijanskim učnim jezikom: obsodili neobčutljivost in krivično j jj) uredijo nemudoma z zakon-zadri.an.ie vladnin in šolskih ODla- določbami vodstvena ir, u- sti do slovenskih šolnikov. pravna mesta na slovenskih osnov- Vladne oblasti namreč kršijo že ! in srednjih šolah ter v otroških uveljavljene zakonske določbe Ion-! vrtcih; Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 10. maja ob 16. uri OKOLIŠKI ABONMA Istvan Orkeny TOTOVI komedija v dveh delih ZADNJIC V SEZONI 1969-70! Avtobusi za okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10. Sv. Križ 15.15. Avtobus št. 2: Sesljan 14.15, Vižovlie (križišče) 14.20. Mav-hinje 14.25, Prečnik 14.30, Šem-polaj 14.35, Trnovca 14.40, Sa-lež 14.45, Mali Repen 14.50, Briščiki 14.55, Veliki Repen 15.00, Repentabor 15.05, Col 15.05. Prosek 15.20. Kontovel ( 15.20. GOSTOVANJE NARODNEGA GLEDALIŠČA «IVAN ZAJC« Z REKE V četrtek, 14. maja ob 21. uri, v nedeljo, 17. maja ob 16. uri Ivo Tijardovič MALA FL0RAMYE opereta v treh dejanjih Dirignet: INO PERISIC Scenograf: DORIAN SOKOLIC Koreografi: NADA HERZOG OLGA ORLOVA EDO VERDONIK Režiser: MIODRAG LONČAR Kostumograf: RUŽIČA SOKOLIC Asistent režije: STEVO VUKAS donske spomenice (čl. 4), ki se nanašajo na ureditev položaja slovenskih šolnikov. Prosvetno ministrstvo še sedaj, po enem letu, na izpolnilo pismenih zagotovil o čimprejšnji ureditvi pravnega in ekonomskega po- e) se zavzamejo pri parlamentarni prosvetni komisiji, da bi ta končno izglasovala predloženi zakonski osnutek za slovenske šole in slovenske šolnike: f) priznajo slovenskim šolnikom vse pravice, gospodarskega in prav- ložaja slovenskih šolnikov, ki jih. nega značaja, ki so jih že zdavnaj je ob napovedi lanskoletne stavke | priznale in jih še bodo šolnikom --—^ gjjiad z .'italijanskim učnim je- sinditeata slovenske šole brzojavno sporočil sindikatu tedanji1 •pjbšteb ni minister Ferrari-Aggradi. Vladne in šolske oblasti niso. še ničesar storile, da bi1 se zavzete''pri parlamentarni prosvetni komisiji, da bi ta čimprej izglasovala tolikokrat napovedani in obljubljeni zakonski osnutek za dokončno rešitev še nerešenih vprašani slovenskih šolnikov in slovenske šole. Zato slovenski šolniki protestirajo pirati takemu protiustavnemu in protizakonitemu zapostavljanju slovenskih šolnikov in slovenske šole ter zahtevajo, da vladne in šolske oblasti a) takoj uredijo ekonomski ln pravni položaj slovenskih šolnikov, ki so po dvajsetih in več letih službovanja še vedno začetniki: b) prenehalo kršiti določbe londonske spomenice: c) priznajo vsem slovenskim šol- zikom; g) priznajo slovenskim sindikalnim šolskim organizacijam iste pravice kot sorodnim italijanskim. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V sredo 13. maja ob 16. uri bo v Gregoro:čevi dvorani predaval prof. Voje o »Srednjeveški zgodovini južnih Slovanov«. aiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiHiiiiiiiiimimiiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii POROČILO VODSTVA PSI Prekinitev sodelovanja s strankami leve sredine Občinski odbornik in predsedniki javnih ustanov naj podajo ostavko, ker je po mnenju PSI KO «prekinila» sporazum Izvršni odbor PSI sporoča, da se je sestal 9. aprila ter ugotovil poslabšanje odnosov med strankami leve sredine, ostre in krivične na pade strank te koalicije na PST ter dejstvo, da se niso uveljavili sporazume' leve sredine, sklenjeni 20. januarja med PSI, KD, PRI, SS in PSU. Izvršni odbor meni, da je KD »prekinila« sporazum in je zato so glasno sklenil, da umakne takoj socialističnega odbornika iz tržaškega občinskega odbora ter socialistične predsednike mestnih u-stanov, kajti PSI ne more pasivno prenašati žaljive napade strank iste koalicije, katerih volja za politično in upravno obnovo in za povzdig mestnega gospodarstva bi se morala ponovno preveriti. Zato poziva izvršni odbor socialističnega odbornika na tržaški ob čini, naj obvesti župana o svojem položaju občinskega svetovalca ter socialistične predsednike Pokrajinske turistične ustanove, Delavskih zadrug in ECA, naj se umaknejo s svojih mest. V zvezi s tem poročilom je dal tajnik federacije Giurcin daljšo izjavo, v kateri najprej omenja, da je KD sprejela sklep, da ne uresni či sporazuma z dne 20.1. letos glede Delavskih zadrug, KD je kasneje poslala PSI brzojavko, v kateri jo je pozvala, naj se takoj obveže, da bo nadaljevala enako politiko kot na občinski tudi na pokrajinski ravni, še preden bodo znani rezultati volitev 7. junija. Socialisti so odgovorili, da so pripravljeni po volitvah skupno z drugimi strankami leve sredine proučiti rezultate. Končno je poudaril, da hoče PSI zaščititi svojo avtonomijo nasproti političnim silam, ki delujejo bodis’ na njegovi desnici bodisi na njego vi levid. Tovarišu 1VANU ČAČU za njegovo 60-letnico želijo vse najboljše prijatelji. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije {X) telefonu 734265. Abonenti SG imajo 50 % popusta. Zaradii velikega zanimanja za opereto prosimo cenjene abonente, da si čimprej nabavijo vstopnice. Vstopnice za opereto so v prodaji danes od 14. do 17. ure. Prosvetno društvo «F. PREŠEREN» v Boljuncu 100-letnica čitalnice Spored Petek, 15. maja ob 20. uri otvoritev »RAZSTAVE NAŠE VASI« Sobota, 16. maja ob 21. uri veseloigra v 4 dejanjih: Marc Franck: «SREČA NA UPANJE« Režija: Stane Raztresen Nedelja, 17. maja ob 16. uri sprevod — slavnostni govor RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA ob 17. uri NASTOP PEVSKIH ZBOROV Osnovnošolski pevski zbor, Slovenec — Boršt, Slavec — Riicmamje, V. Vodnik — Dolina iin domači pevski zbor Slika: Keku je b’lu ambt u Belunce Tekst: Vida Pahor Ob 20.30 ponovitev veseloigre «Sreča na upanje« SODELOVALA BO GODBA NA PIHALA Z BREGA Deloval bo dobro založen kiosk Nacetu Metliki, ki je prevzel nov gostilniški obrat v Bazovici, želijo dosti uspeha Bazovci. Na tržaški občini sta se včeraj poročila Marina Romano in Piermarco D'Andrea. Partijski tovariši, prijatelji z univerze in znanci jima ob tej priliki želijo obilo sreče. PROSVETNO DRUŠTVO TABOR NA OPČINAH se vključuje v proslavo 25-let-nice obnovitve slovenske šole in priredi v nedeljo, 24. maja ob 17. uri v prosvetnem donim na Opčinah srečanj« s partizanskimi učitelji Prve obnovitelje našega šolstva bosta počastila pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka-Konto-vela in Pd Tabor. Prostovoljni prispevki so namenjeni skladu za izgradnjo šole spomenika NOB v Cerknem. Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE« vabi na SVEČANO PROSLAVO 25. OBLETNICE OSVOBODITVE DANES, 10, maja ob 11. uri v društvenih prostorih na sta-dionu «Prvi maj« Otvoritev razstave narodnoosvobodilne borbe V torek 12. maja ob 20.30 bo predaval DANILO TURK - JOCO o Kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem V petek, 15. maja ob 20.30 je na sporedu predavanje DRAGA PAHORJA o Šolstvu med narodnoosvobodilno borbo V nedeljo, 17. maja ob 11. uri na Vrdelskl cesti pred obnovljeno spominsko ploščo padlih Svetoivančanov na pročelju Narodnega doma Zaključna svečanost z govori, recitacijami in pevskim nastopom. ...;........-.......ztzttztzz ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 9. maja 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 66-letna Natala Vitall, 904etna A maha Morave vd. Sapla, 93-letnl Francesco Lovisato, 30-letna Immacolata Nlstlci por. Pinto, 76-letnl Vittorio Zerlal, 71-letni Bortolo Pe-tronio, 62-letnil Carlo Paulin, 61-letni Glorglo Saule, 78-letna Maria Marti-novic h vd. Rubini, 89-letnl Mario Sa-vio, 71-letna Antonia Gregorin, 81-letna Anna Gombač vd. Alessi. OKLICI: uradnik Pietro Bochdano-vlts de Kavna in uradnica Grazia Falcomer, delavec Rodolfo Bressan in baristka Maria Lulsa Geli. mehanik Pler Lulgi Premarinl In delavka Rit* Caforio, delavec Berglo Blanco ln Nevla Cordi, delavec Boris Mo-liner in čistilka Maria Giorglna Cris-man, radlotehnik Vimcenzo Boggia in delavka Adriana lupin, kapitan Luci »no Grubissl In gosipodtnja Lore-dana Mosca, električar Bruno Rlzzl in gospodinja Ida Maria Semenzato, prodajalec Alberto Molinarl in vrtnarica Mafalda Greco, mehanik Mario Včeraj-danes Fuchs tn Študentka Mirjana Gluca-vlc, uradnik Paolo Bisiaccbi ln uradnica Carmela Terracciano, farmakolog Daniele Nissim In biologinja Mi-rella Kauders, uradnik Livio Vedova in prodajalka Ltcla Bačar, mizar Ma-rio Bubini ln uradnica Paola Memon, URARNA ZLATARNA LAURENTI Trieste - Trst, Largo Santorio 4 BIRME 1970 Velika izbira ur ln zlatnine Presenetljivo velika izbira ur «SEIKO» Poseben popust finančni stražnik Francesco Ptseddu in uradnica Silvana Laska, sprevodnik Domenlco Muzzi ln prodajalka Bruna Schhlanl, železničar Mario Grlo ln prodajalka Silvia Zuccolo, delavec Giuseppe Zafarana in delavka Francesca Bellafiore, uradnik Lut-gi Benvenuto ln uradnica Maria Grazia Padovan, prodajalec Livio Ba-stlant in gospodinja Valeria Lanciot-ti, čuvar Luclano Darlni In gospodinja Rosa Berce, uradnik Ardulno Colombo in Študentka Fulvla Bonet-t», uradnik Roberto Zez ln uradnica Alida Zarini, doktor fizike Fulvlo Pipan in univ. Študentka Gabrlella Zucoheri, delavec Nevlo Florido in prodajalka Daniela Indrlgo, inženir Flavio Chlaselottl in učiteljica Lau-ra Periautti, trgovec Giuseppe Bel-trandi In gospodinja Nidla Buttazzo-nl poStar Luigl Cattaruzza ln urad-niča Maria Pia Caputi, pleskar Giu- seppe Benolic in delavka Gabrlella Inglese, uradnik Aldo Sabadin In u-radrvica Silvana Meola, uradnik Gla-como Crosilla in prodajalka Giustina Rizziali uradnik Giuseppe Bagordo ln učiteljica Della Bressan, železničar Paolo Fonda In uradnica Novella i Noferi, delavec Franco Cortese ln u-radniea Adriana An-th, inštalater Glor-gic Montesl in gospodinja Tiziana i Arbulla, učitelj Fabio Rossi in učiteljica Cristiana Borruso, trgovec Al-fio Motta ln uradnica Maria Teresa Maurel, uradnik Carmtne Palluotto in učiteljica Pasguallna Ceglla. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v torek, 12. t. m. ob 20.30 kulturni večer DOMAČI KRAJI IN UUDJE Poslušali bomo pesnico Marijo Mijot, ki bo recitirala svoje pesmi v domači govorici tržaške okolice. Njeni besedi se bodo prilegale projekcije barvnih diapozitivov Maria Magajne Večer obeta biti domač ln prijeten, zato vabljeni vsi 1 SLOVENSKI KLUB V torek, 12. maja ob 20.30 1970 IZIDOR PREDAN, predsednik p. d. IVAN TRINKO v Čedadu, bo govoril o temi Položaj beneških Slovencev ob 25-letnici osvoboditve Član Slovenskega gledališča STANE RAZTRESEN bo prebral nekaj pesmi in odlomkov iz Trinkovih del. Vljudno vabljeni. Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v sredo, 13. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani predavanje DANILA TURKA - JOCA o kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem Vljudno vabljeni vsi! DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. or«) AU'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul. Belpoggio 4. Al Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44, Miami, Drev. Mlramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (0^ 18.3* do 8.31) Dr. Gmelner. Ul. Gluha 14, Man-zoni, Trg Sonino 4, INAM Al Ce-dro, Trg Oberdan 2, Al Gemeili, Ul. Zoruttl 19/c, Ob 25-letnicl obnovitve slovenskih šol razpisuje SPD Ta bor na Opčinah natečaj ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi danes, 10. maja 1970 ob 20. uri v Kulturnem domu v Ajdovščini zaključni koncert zborovske revije PRIMORSKA POJE Nastopili bodo: ŽENSKI ZBOR IZ POSTOJNE MOŠKI ZBOR VASILIJ MIRK s Proseka-Kontovela MEŠANI ZBOR JACOBUS GALLUS iz Trsta MOŠKI ZBOR SREČKO KOSOVEL iz Ajdovščine MOŠKI ZBOR ZARJA iz Trbovelj, kot gost. Vabljeni! Proslava 25. obletnice osvoboditve v Zgoniku « danes, 10. maja, ob 11. uri Na sporedu: Govori župana In zastopnikov združenja ANPI polaganje vencev nastopi šolskih otrok, pevskega zbora »Rdeča zvezda« ter proseške godbe na pihala. K številni udeležbi vabi: Občinska uprava Slovensko gledališče v Trstu v ponedeljek, 11. maja ob 20. uri v IZOLI Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini! Razstave V umetnostni galeriji Mignon v Pasaži Rossoni na Korzu Italia 9/F Je do 11. t. m. razstava grafik (1965-70) tržaške umetnice Nelde Stravisl. V časnikarskem krožku (Corso Halla 12) je vsak dan od 16. do 20. ure odprta slikarska razstava »Co ralita di pittorl friulani« na temo »Povratek k zemlji«. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitži razstavlja od 4. do 12. maja tržaški slikar Giuseppe Duren V umetnostni galeriji »La Lanterna« v Ul. S. Nicolč 6 razstavlja do 29 maja slikar Remo Brindisi. Razna obvestila Gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi se bo nadaljevala v torek, 12. t. m. s prvim simfo ničnim - zborovskim programom sezone. Koncert bo vodil dirigent Mario Rossi, pod čigar taktirko bosta orkester in zbor gledališča Verdi (katerega je uvežbal Gaetano Riccltelli) Izvajala izredno zanimiv spored z dvema prvima tržaškima Izvedbama. Gre za «Suito» iz opere ((Dobri vo-jak Svejk« italijanskega skladatelja Guida Turchija imenovano «Musique de geste«, in za Stravvinskega simfonijo Psalmi za zbor in orkester. Tretja skladba na sporedu, ki bo po zaporedju Izvedbe, druga bo «Glo-ria» za soliste, zbor in orkester An-tonia Vivaldija v priredbi Alfreda Caselle. Vokalni solisti v »Glorii« bodo sopranistki Rosetta Pizzo in Gian-na Jenco ter mezzosopran Silvana Mazzieri. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 15.30 «11 Club del libertini«. George Sanders, Dany Robin, War-ren Mitchell, David Hemmings, Jo-ann Pettet. Eastmancolor. Prepovedano nUadini pod 18. letom. Eden 15.00 «L'invasione». Lisa Ga-stoni, Michel Piccoli. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 »Trapianto«. Carlo GLuf-fre, Graziella Granata, Roberto Ca-mardlel, R, Alonso, Liana Trouche. F. Chaliaptn, Renato Rascel. Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.00 «Nel giorno del Si-gnore«. Lando Buzzanca, Ira Fiir-stenberg, Sidney Chaplin, Franca Valeri, Ciccio Ingrassia, Franco Franchi Technicolor. Cinemascope. Excelsior 15,30; zadnja predstava ob 22. uri «L’altra faccia del pianeta delle scimmie«. Technicolor. Prepo-vedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «11 segreto di Santa Vitto-ria«, Anthony Quinn, Anna Magna-ni, Vima Lisi. Renato Rascel. Tech nicolor. Filodrammatico 15.00 «Le mini vergi ni«. V. Prats, O. Mayer. Prepovedano mladini pod 18 letom. Alabarda 14.00 «Arrivano 1 Titani«. Giuliano Gemma. Technicolor, Aurora 15.00 »Un uomo chiamato cavallo«. Richard Harris. Technico lor. Crlstallo 15.00 «Contestazione generale«. A. Sordi, N Manfredi. V Gassman. Technicolor. Capitol 15.00 »Lisa dagll occhi blu«. Mario Tessuto in Silvia Dionisio. Technicolor. Moderno 14.30 «Franco e Ciccio sul sentiero di guerra«. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia Cinemascope. Iropero 15.00 «Certo, certissimo, anzi probabile«. Claudia Cardinale, Ca-therine Spaak Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 *Quei temerarl sulle loro pazze, scatenate, scalci-nate carriole«. Tony Curtis, Susan Hampshire, G e rt Frobe, Buzzanca in W. Chiari, Technicolor. Ideale 16.00 »E intorno a lui tu mor-te». William Bogart, S. Chaplin, Technicolor. Film vvestern. Abbazla 14.30 »Un maggiolino tutto matto«. Dean Jones. Technicolor, Film Walt Disneyja. Jutri ob 16.00 ((Metli una sera a cena«. J. L. Trimtignant, F Bolkan, A Girardot. Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Astra lSfOO «Pensando a te«. Al Ba-no, Romlna Povver. Technicolor. S A. L. ADRIA vabi svoje prijatelje in somišljenike na redni občni zbor, ki bo danes, 10. t. m. ob 9.30 v Ul. Rittmeyer 2/3. Ljudska prosveta na temo: Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih. Komisijo bodo sestavljali profesorji, učitelji, zastop nild staršev in SPD Tabor Najboljše spise bo objavilo slovensko časopisje, člani SG jih bodo brali ob podelitvi knjižnih nagrad, ki bo meseca junija v prosvetnem domu na Opčinah. Natečaja se lahko udeleže učenci osnovne šole tn dijaki srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah. Prispevke pošljite do 15. ma ja na naslov: Viktor Sosič, tajnik SPD Tabor, Narodna ulica 158. Prosvetno društvo Kraški dom vabi na predavanje dr. Sonje Mašere «Sport in zdravje«, ki bo v četrtek 14 maja ob 20.30 v prostorih ob činske kopalnice v Repnu. Podporno društvo v Rojanu pri-red' v nedeljo 17. maja t. 1. avtobusni izlet na Sv Goro (Skalnlco) in v Dobrovo Kjer bo ogled vinske kleti Odhod bo ob 7 uri izpred rojanske cerkve. Cena izleta s kosilom m prevozom z žičnico je 3.200 lir. Prijave sprejema gostilna Skerlavaj, Ul Mo-reri do 10. maja. Za pojasnila lahko telefonirate od 19. do 21. ure na št. 64-480 in 61-151. Vabljeni člani in prijatelji 1 SPDT priredi 17. t. m. smučarski Izlet na Krvavec. Prijave sprejema do 14. t. m., v Ul. Geppa 9, Norčl žavadlal. PROSVETNO DRUŠTVO « FRANCE PREŠEREN » Boljunec bo letos proslavilo STOLETNICO ČITALNICE Osrednja proslava, katere P® droben spored bo javljen kas neje, bo v nedeljo, 17 nri)8, v petek, 15. maja, pa bo društvo odprlo razstavo, na ri bo prikaz življenja v B o Ljuncu nekoč in danes. K?; .▼p KASTA obvešča. 1 da bo redni občni zbor ! ' v petek 15. t. ri-* v mali dvorani v Kulturnem domu. Prvo skJU»-nje ob 20.30, drugo ob 20. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Poročila predsednika in tajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Sledila bo zakuska. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne P tiranske imame Marije Kocjan 1 ^ Boljunca, daruje Stubel 5.000 1 ^ spomenik padlim partizanom na činah. h ra*’ Ob 100-letnici čitalnice in 0“ ^ vitju društvenega prapora da'n^' f, N. 5.000 lir prosvetnemu društvu Prešeren v Boljuncu. V PoSaStp.inj pok. Marije Kocjančič darujeta * Kerševan 1.000 lir za prosvetno u tvo Ivan Cankar in Fani Ker ^ 1.000 lir za popravilo spomenika zoviških junakov. , OP- 5.000- Za novo igrišče odbojke na^ činah daruje dr. Mitja Bitežnik Nabavno prodajna zadruga na --nah 16.000 lir ter Hranilnica JJ1 y sojilnica na Opčinah 20.000 11 spomin na bratranca Henrika « ljt niča daruje družina Simonič 2.0«“ za SD Polet. f. Ob 12. obletnici smrti Antona h din-a daruje družina 5.000 lir za ski zbor J. Gallus. 1 Ker se ne more udeležiti ‘Lp. »Primorskega dnevnika« daruje ^ ka Guštin s Proseka 2.000 11 ^ sklad »Primorskega dnevnika« # 2.000 lir za Dijaški dom v ' ^ Marija Gerk rte Pauli daruje *■ y lir za prosve'" društvo Skednji spomin ob 2. obletnici smrti ^ hčere Ide darujeta družini Bratoš 5.000 lir za prosvetno dr“.li|t F: Prešeren v Boljuncu. Ob P ^ 100-letnice čitalnice in razv&tj® ,ji tvenega prapora daruje Zorko o' j 2.000 lir za prosvetno društvo Prešereti v Boljuncu. ji Pavla ' Možina daruje 1.000 11 J* prosvetno društvo Skedenj v V p stitev spomina pokojne PeP* Marija Gerk daruje 1000 l-lr ** svetno društvo Skedenj. / Valerija Lenardon daruje pl za Dijaško matico. Namesto cve^frf grob pok. Antona Malalana .r: družina Ostrouška IOjOOO lir za , y! no društvo Polet. Družina Jertc!_„| ' lir za prosvetno društvo Skedef • iir za vivaveuiiu uiuaiva —--- počastitev spomina in namesto j t.|| na grob pok. tov. Tereze JurS jj daruje Anica Gombač 1.000 Ur daruje rvni-ca vjviuoac i.vw - . jaško matico. Namesto cvetja pok. Antona Malalana daruj« 1 a Skerlavaj 1.000 lir za Dijaško KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri barvni film: STRAZIAMI MA DI BAČI SAZIAMI Igrajo: Nino Manfredi. Ugo Tognazzii in Pamela Tiffin KINO c|RlS» PROSEK danes ob 16. uri cinemascope barvni briljantni film: L’ ARCANGELO Igrajo: V Gassman. Pamela Tiffin, Adolfo Celil. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo ^ id so sočustvovali z nami bi na e drage mame in non« Antonije Gojča vd. Pečar Posebna zahvala darovalce^. ^ ja ter vsem, ki so na kated način počastili spomin P0^ in jo spremili na zadnji * ‘ In SVETK'' " J iFKA in z družinami Žalujoči: ZORA. ZOFKA Gropada - Reka • Rim. 10 MA' 5/ OBVESTILO IZLETNIKOM V RIM-NEAPELJ! Vse naročnike ln čitatelje Pri morskega dnevnika ki so se prija vili za izlet v Neapelj prosimo, da nujno poravnajo vpisnino za iz.et, sicer jih bomo morali žal črtati iz seznama izletnikov. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavni ca Samarittani In Mtceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmeyer 4/a. Gospodična ali gospa lepe zunanjo. stl, dinamična, prosta, za asistentko v zobozdravstveni ambulanti, možnost izpopolnitve v italijanščini, dobi zaposlitev pri profesionalcu v Trstu. Informacije daje uprava lista. Sobo opremljeno, ali prazno, v okolici, nujno potrebujem. Telefonirati v sredo- štev. 93-468. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsemu osebju opazovalnega <*!' delka bolnlšailce pri Sv. Ivanu. Posebna zahvala glavni ho' ničarkl g. Mariji Jelarčič in bivši sestri Katarini, ki sta vesk no in požrtvovalno skrbeli za nato drago TEREZO JURŠINOVIČ Enaka zahvala darovalcem cvetja ter vsem. Id so 1o sP1^ mdli k zadniemu počitku. ŽALUJOČE SESTRE IN DRUGI SORODNI*1 Gradišče - Koper - Izola Piran. 10 mata 1970. SKBOFLKX VSE ZA KING IN FOTt K1RAFSKI MATERIAL trst. UL Mazzini 53 let 733-361 enjateije in snaoce naprošamo da pas obličejo e« H V A L A Ganjeni po tolikih izrazih sočutja, M smo tih bili ob izgubi naše predrage KAROLINE ŠKERK vd. PAULINA se prisrčno zahvaljutemo Posebna zahvala zdravniku dr. sarelliju. C. g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja v vsem. ld so jo spremili k večnemu počitku. - ŽALUJOČE DRUŽINE: PAULINA. ZIDA«,C GREGORI. SUBAN in ABRAMI Trnovca - Praprot - Trst. 10. maja 1970. zahvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem ki nami ob izgubi naše drage mame sočustvoval MARIJE KOCJANČIČ Posebna zahvala pokrajinskemu odboru Zveze ttaliiadj^* žena iz Trsta. Primorskemu dnevniku ter vsem. ki so io šri miU na zadnji poti. Žalujoči sin Kraglje, 10. mala 1970. Rafael z ženo ln vn PfSmorsfcTSnevmk Prišlo je dovoljenje postavitev spomenika padlim Opčinah Vprašanje padlim gradnje spomenika k ,—■ ** svobodo na Opčinah sc Dre' ^“i dokončno premaknilo na-j1 J- Odbor za gradnjo spomenika ni»n*n!5e.® pre^el gradbeno dovoljenj® tehničnega urada, tako da je n ■ 8 formalne strani vse ureje-k ® bo odbor lahko pristopil k samT*tnim pripravam za gradi'"' y ta namen je bil v torek širši finah**'1 bivšib partizanov na Op-- 114 katerem so izrazili svoje Crntl°?jstvo’ ^ je po tolikih letih pOj prišlo to dovoljenje in tu-^ ^volili ožji 5-članskl odbor, ki del *krbel 23 ovajanje gradbenih 2an m za vse. kar je s tem pove-u, ' Razpravljali so tudi o tem, *remu Podjetju bi poverili dela, vsak 1 ?klepa še niso sprejeli. Na SDon,"a‘:in odbor upa, da bo lahko 1,1 , .enik postavljen do jeseni, ko kritih istoeasno z njegovim od-°Svoboditvtli pr0S,ava 25, obletnice d2b^LPredvldev3’ da bo Posta-Di]iJ!POm.enika stala °d 8 do 10 tolinitv?V br> doslej pa je s prosto-lijo,, ™ Prispevki zbral blizu 4 mi-ijoje " r‘ °dbor se prisrčno zahva-v j! Vsem dosedanjim darovalcem dem plemeniti namen in se obe-lo .^o™0 obrača na vso zaved-p^ovensko javnost, da bi ga še ki-!*- 8 prispevki, ki so potrebni Wk Proškov. Naj bo spomenic padiim na Opčinah stvar vseh toIjLVS.eb zamejskih Slovencev, ki žrtv, d°Igutemo našim borcem in ‘ram za svobodo! Umrla je partizanska mama Marija Kocjančič iz Krogel j V torek je v ankaranski bolnišnici umrla Marija Kocjančič iz Kro-gelj 34. Prepeljali so jo domov in pokopali na domačem pokopališču v Boljuncu. Na njeni zadnji poti jo je spremilo veliko število vaščanov, znancev z Brega in iz Trsta, bivših borcev in aktivistk iz NOB. Marija Kocjančič je bila namreč dobro znana ne samo v Bregu zaradi svojega vedrega značaja in visoke narodne zavednosti, ki jo je izpričala v najhujš'h časih. V na rodnoosvobodilni borbi je aktivno sodelovala vsa njena družina. Mati Marija je bila terenka, petero otrok pa borci, aktivisti in kurirji. Trije njeni otroci so padli: 27-letni Friderik Mirko, 25-letna Vida in 23-letna Solza. Friderik je bil borec sabotažne grupe, februarja 1944 je ■iiniiiiiiiiiiiiniiinviiimiiiinmiimniiiminimnmiiiiimiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiniiiin PISMA UREDNIŠTVU Zakaj smo družinski očetje od vseh zapuščeni? —g Solza Friderik Vida pri Socerbu padel v roke esesovcev, Čeprav pokojnik ni bil pravi Do- j^zadnji nedeljski številki Pri-*®Sa dnevnika sem bral dlaki jj,° razmeroma hudih davkih, nalagajo na skromne delav- mezde. tTgovski.. pomočnik. Zaradi fle i. slovenščine dn srbobrvašči-Sodn * gospodar priznava nadipo-ttiespjv0 doklado, tako da prejemam Približno 115.000 lir ko-Čeprav spadam v Dogodiš0 kategorijo, me trgovska te Vrmuviršča med uradnike, za-viej£< Zategujejo tudi dopolnilni da-ifi jJtejte je zadnja leta bolehna kavkp110^ ?more gospodinjske o (tab : medtem ko je prej poma-slčo Jr^ini s priložnostno šivilj Umbrijo. Moji starši so pred ift Se leti prodali malo kmetiio v Trst. Danes bi bil STe®en' če bi kot mnogi so jriu sorojaki imel skromno hite p. na bližnjem Krasu. Ta-jfow. Sem zares pravi meščanski ^ija €C’ ^ ** težko, silno težko 'ten, . skozi življenje. Povem Ga rad obiskujem slovenske tartig a verujte mi, da je tn &fav „^eckra!t znatno breme, če-»tajj-? vstopnine nizke. Rad Dre-H^tttiijig6, vendar si ne morem u^tejam1’ kar bi želel. Poredko •tej hfl ,na družabne prireditve. Plači!,, '"'''te? Po vseh odbitkih, po Jteiis ^enkrat še ne velike na-*ii a5fe’. P° poravnavi ACEGATA okoli 70.000 lir, kar je Zadostovalo komaj za pre-*rteinJ'0mno Prehrano štiričlanske Sftflfaj ^ Pa bi rad pripomnil, da so menda vsi pozabili na nas, družinske očete. Kako morajo n. pr. ministrstvo za detle, sindikalne organizacije itd. dopustiti da so družinske doklade take, kakršne so? Te res niso morda pomembne za srečnejše kategorije višjimi prejemki, vendar za nas sodobne proletarce (in teh je največ) bi bila dostojnejša ureditev teh doklad vsaj delna ublažitev naše stiske. Za vsakega otroka prejemam 5.270 za ženo 4,160 lir na mesec. S tem lahko nudim otrokoma komaj kruh in dnevnu jabolko za šolsko malico in nič več. Nekateri mi ugovarjajo, češ, saj se ti plača viša z draginjsko doklado. No zadnji povišek za 3 točke mi je prinesel 1495 kosmatih Mr poviška, a od tega (po vaših podatkih) mi je socialno zavarovanje pobralo 111, davkarija pa 164 lir, čistega mi je ostalo 1220 lir. Poleg tega je draginjska doklada samo ena, skrbeti moram pa za tri osebe. Zakaj, kot vse kaže, nas v tem pogledu zanemarijo celo delavske organizacije, ki jih delavci podpiramo s članarino? (proletarski čitatelj) sledi podpis Pismo smo nekoliko skrajšali tn oblikovno popravili. Navedbe našega čitatelja so povsem točne in vsega upoštevanja vredne. Vprašanje obračamo na sindikalne organizacije. Navajamo zneske družinskih doklad od l. 1958 (lir mesečno): »d l V. za otroke: za ženo: za roditelja: »t l’ 1958 do 30. IV. 1960 4.628.— 3.302.— 1.430.— »• l’ v. v 1961 do 30. IX. 1963 4.940.— 3.588.— 1.430.— »» 1 X, 1961 do 30. IV. 1965 5.330.— 3.874.— 1.885.— A, v. 1965 dalje 5.720,— 4.160,— 2.340.- ie bil govor da bi od | ske doklade, ki so. med drugim, -n. I o raste vsake davščine in odteg-za socialno zavarovanje. MiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiniiimiimimiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiMU 8injsjy7 čas« povišanje zaradi «dra- proste n točk* prenesli na družin-1 Ijajev Jensko gledališče v zagreb in po Sloveniji opereto «Mala Floramye» dvakrat v Kulturnem domu S tem znamenitim delom splitskega skladatelja Iva Tijardoviča bo gostovalo Narodno gledališče «Ivan Zajc» z Reke - Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane bjVbT—a”em gledališkem slo-1 ga prevzela gledališče in glasba. 'olj, J Pri mesecu maju gotovo >Qnj aJe to predvsem mesec go-/rej J tn medsebojnih izmenjav, % s„e?ec. ko gledališče zaklju-sezono na odrih zunaj s? tlela ’n nud* sadove svoje-jfteen“, v oceno tujemu občinstvu. 0 Oledališče v Trstu se od-JSnjjina P°t v Zagreb in po JteiQ da pa vrata Kulturnega J? o^jteljem odrske umetnosti )Si zaprta, bodo poskrbeli Sle , godnega gledališča Ivan /G, r/telce in ljubljanske Drame ■meni g- j [“Pia gostuje ob koncu i, Gon' r^novim Dogodkom v Mjjj ’ “ečani pa nas bodo raz-fyain9e znamenito opereto Mala e je nedvomno noj-i,.8a a stvaritev jugoslovan-b PotrVl°r.ia na tem področju in (** na-vjf°wte nikake predstavitve, iiv «icp P?ye že sam naslov, pa o« ie t te z operetami tako, da >o lreba edinole videti. Manj sialemo o njenem avtorju, si-iv e. ^vu Tijardoviču, ki o- yrQj ,kor v vseh takih primerih, t %rdnJfnci svojega dela. se je rodil leta 1895 K,! mB’n te že zgodaj začel odkri- kjvpito". r°nskost svojega talenta. e na Dunaju študiral ar-^ tera!, da bi v njej izrazil svo-na nagnjenja, potem pa sta tako se je odpravil v Zagreb in pod vodstvom Raiča in Gavelle končal dramsko šolo. Tale oddaljitev od glasbe je bila zanj odlična priprava za njegovo kasnejše skladateljsko delo. V tej šoli je v neposrednem stiku z odrom odkrival skrivnosti dramske umetnosti. Leta 1922 je že dirigent in scenogar.l splitskega gledališča, štiri leta pozneje pa dirigira krstno predstavo svoje Male Floramge v režiji rojaka Radeta Pregarca Velikemu u-spehu, ki ga je doživela ta opereta, so sledili drugi, tako da je Tijar-dovič postal umetnik, čigar dela ie štiri desetletja niso šla z jugoslovanskih in tujih glasbenih odrov. Poleg Male Floramge je izmed o-peret zaslovel predvsem Splitski akvarel, napisal pa je tudi opere Dimniki ob Jadranu, Marco Polo in Dioklecijan. V letih narodnoosvobodilnega boja pa sta zasloveli še danes priljubljeni Marjane, Marjane in Mile Pop Jordanov. Tijardovič je nosilec več odlikovanj, med drugim reda za zasluge za narod prve stopnje. Mala Floramge bo na odru Kulturnega doma v četrtek in v nedeljo. V naslovni vlogi nastopi Sonja Pečar, dirigent bo Ino Perišič, režiser pa Miodrag Lončar. Slovensko gledališče v Trstu aprila 1944 je bil umorjen v koncentracijskem taborišču Flossen-burg. Vida je bila borka Tržaške brigade in je padla v borbi 13. aprila 1944 v Temenici na Krasu. Solza je bila kurirka komande mesta Koper (karavla TVP2), ujeta je bila 11. marca 1944, deportirana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je umrla 22.7.1944. Hudo je bilo materi, ki je zgubila tri otroke, toda ni je strlo in je še z večjo vnemo tudi po osvoboditvi aktivno sodelovala v raznih organizacijah, dokler ji tega ni preprečila bolezen. Bolehala je namreč na srcu in jo je mučil revmatizem. Videvali smo jo na vseh komemo racijah in kulturnih prireditvah, od vsega začetka je bila naročena na Primorski dnevnik, ki ga je vsak dan zelo rada brala. Imela je dober spomin in je rada pripovedovala o razmerah v starih časih, zlasti pa o dogodkih med narodnoosvobodilno borbo. Kljub hudim preizkušnjam je bila vedno prežeta z zdravim optimizmom in je dosegla častitljivo starost, v decembru bi imela 85 let. Naj bo naši partizanski mamici lahka domača zemlja. Sinovoma Josipu in Rafaelu ter sorodnikom izrekamo globoko sožalje. »• b- DOLINA Umrl je Dominik Marc V ponedeljek smo spremili na zadnji poti Domirvka Marca iz Doline. linčan, so ga vaščani imeli za svojega, saj se je preselil v Dolino že leta 1917, ko se je oženil z do mačinko Josšpino Sancin. Kako je bil pokojni priljubljen je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število vaščanov ter ljudi iz okoliških vasi in iz mesta. Tudi domači pevski zbor «V. Vodnik» mu je v slovo zapel nekaj žalostnik. Pokojni Dominik Marc se je rodil 27.9.1891. na Planini pri Ajdovščini v številni kmečki družini. Ko je v rojstni vasi dokončal ljudsko šolo, ga je oče peljal v Ljubljano, kjer se je izučil najprej za kovača nato pa za mehanika. Po nekaj letih bivanja v Ljubljani je dobil službo pri avstrijski železnici in tako mu ni bilo treba iti k voja kom. V času prve svetovne vojne je bil v Trstu, kjer je spoznal, kot smo omenili, Josipino Sancin iz Do-Mne, ki je vsak dan nosila mleko v mesto in se ž njo tudi poročil. Žena mu je v zakonu povila pet otrok, od katerih so še trije živi. V Dolini, kamor se je takoj po poroki preselil, je najprej delal svoj poklic kot kovač, pozneje pa se je ukvarjal s kmetijo. Bil je zaveden in napreden Slovenec in se boril za naše pravice še pod staro Avstrijo, ki ni bila preveč naklonjena našemu ljudstvu. V drugi svetovni vojni pa so tako pok. Dominik kot njegova žena in vsj otroci delali in pomagali v NOB. Hčerka Lojzka je že leta 1943 padla v borbi pri Kubedu, sin Rihard pa je bil, kot nešteto naših fantov v «Battaglione specialen in leta 1943 so ga Nemci prijeli in odpeljali v Nemčijo. Ostali dve hčerki, Justina in Marija, sta doma skupaj s starši delal in pomagali po svojih močeh. Po vojni je Dominik Marc ostal zvest svojemu narodu ter se še nadalje boril za pravice slovenskega naroda na tem ozemlju. Vedno in rad je zahajal na razne naše, prireditve in je bil zvest naročnik in čitatelj „ Dašega dnevnika. Naj mu bo lahka domača zemlja! Svojcem pa naše iskreno sožalje. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! fiiiimiiiimiiimmiiiiiimiiiimimmmiiiitiiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiuiiimiiii ROJAM Umrla je zavedna in napredna Slovenka Tereza Juriinovii Po dolgi bolezni je preminula zavedna tovarišica iz Rojana 80-letna Tereza Juršinovič roj. Kocjančič. V petek popoldne so jo sorodniki in prijatelji spremili k zadnjemu počitku. Pokojna Tereza se je preselila leta 1910 iz Velikih Lož pri Materiji v Trst in se poročila s svojim .ojakom, sedaj pokojni Jožetom Jur-šinovičem, kovačem pri državnih železnicah, še zelo mlada sta se v Trstu dogovorila z drugimi osmimi slovenskimi družinami ter si leta 1911 zgradili s posojilom v Rojanu trinadstropno hišo v sedanji Ulici Apiari 31, nekdaj Škorklji sv. Petra. V pritličju stavbe je lepo uspevala društvena gostilna s kegliščem, ki je bila splošno znano shajališče slovenskih železničarjev iz rojanske okolice do prve svetovne vojne. Po vojni ni nikoli več oživelo prejšnje veselo razpoloženje, ker se je večina solastnikov - železničarjev po letu 1918 Izselila v Jugoslavijo, medtem ko je .bil Jože Jurišinovič leta 1926 premeščen v Milan kot mnogo drugih slovenskih železničarskih družin. Šele po upokojitvi moža sta se leta 1938 vrnila iz Milana. Med tem časom se jima je s kolesom leta 1935 smrtno ponesrečil v Rojanu edini 24-letni sin študent Pepi, ko je prišel na obisk k svojcem. Zelo hudo prizadeta Tereza se vse življenje ni mogla potolažiti čeprav je bila zelo družabnega značaja. Še prej, leta 1923, je bila pokojna Tereza hudo ranjena od drobcev ročne bombe, ki so jo fašisti odvrgli nekega večera skozi okno v malo gostilno v Ulici Apiari. Tedaj je bilo ranjenih več domačinov, gostilničarju Pipanu pa je odtrgalo levo nogo. Pokojna Tereza je bila teta mladinke Zore Perellove. Imela jo je zelo rada in je prav družinsko spremljala Zorino udejstvovanje proti fašistični policiji. Tudi med narodnoosvobodilno vojno je Zora Perello kot aktivistka stanovala v Rojanu pri teti Terezi. Družini Juršinovič so collottijevci ob neki hišni preiskavi odnesli tudi oblačila in druge vredne predmete. Oba zakonska sta bila od jeseni 1943 povezana z organizacijo OF, gmotno pomagala gibanju, razdeljevala partizansko literaturo in pridobivala nove pristaše v Rojanu. Pokojna Tereza je bila tudi aktivistka terenskega odbora AFŽ. Nudila je zavetišče številnim ilegalkam in več tednov je stanovala pri njej mladinka Zora Grmekova, katero so po mučenju obesili v Ul. Ghega. Oba zakonca sta bila po osvoboditvi odlikovana z redom zasluge za narod in sta se tudi po osvoboditvi aktivno udejstvovala v naših organizacijah. Rojančani, zlasti pa nekdanji aktivisti OF, bodo pokojno Terezo ohranili v trajnem in lepem spominu. Ivan Novak Restavradji «Dama Bianca» podelili srebrni «fogher» Pred kratkim je državna vzorčna razstava tipičnih vin iz Pramag-gioreja organizirala petič pokrajinsko enogastronomsko tekmovanje «Fogher d’oro», na katerem je zmagala restavracija «Dama Bianca* iz Devina. Drugo mesto je osvojila restavracija «A1 caminetto* iz Pa-drič. Ugled restavracije «Dama Bianca» in njenega lastnika Vilka Metlikovca, čigar specialiteta so ribe, je že prešel deželne meje. Ta nagrada ni prva in verjetno tudi ne zadnia. Zaključek tekmovanja bo v Me-strah, kjer se bodo predstavile vse najboljše restavracije iz dežele, katerim so že podelili v okviru pokrajinskega tekmovanja srebrni «fogher». CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA HRANILNICA USTANOVLJENA LETA 1842 Odobritev bilance 1969, 127. poslovnega leta Upravni svet Tržaške hranilnice — Cassa di Ri-sparmio di Trieste je pod vodstvom predsednika odv. Giorgia Iauta soglasno odobril obračun na dan 31. decembra 1969 - 127. poslovnega leta od ustanovitve zavoda. Ob tej priliki je generalni direktor dr. Giordano Delise v daljšem poročilu orisal gospodarski položaj v državnem in krajevnem merilu ter se v tem okviru zadržal predvsem ob poslovanju hranilnice. Govornik je prikazal zlasti doprinos ustanove v oporo gospodarstva na področju njene pristojnosti. Tržaška hranilnica je namreč tako po obsegu zbranih sredstev kakor tudi po njihovi naložbi daleč najvažnejša kreditna ustanova lokalnega značaja v Trstu, na področju Tržiča in v Gradežu. Ustanova si prizadeva, da bi zadostila javnim in zasebnim potrebam na področju svoje pristojnosti s tem, da investira obsežna sredstva, katera ji zaupa široko občinstvo. V poslovnem letu 1969 se je obseg zaupanih sred štev povečal z 221.906.853.610 lir na Lir 255.436.010.560 kar predstavlja napredek za 15 od sto v primeri s stanjem na dan 31. deccembra 1968; gospodarske naložbe, to je posojila v oporo proizvajalnih dejavnosti in raznih javnih posegov, so se povečale z 88.000.885.839 lir na Lir 120.050.263.611 ter izkazovale napredek za 36 od sto v primeri s prejšnjim letom. Če upoštevamo dejstvo, da so bili omenjeni ugodni odstotki doseženi ob neizpremenjenih kriterijih kar zadeva previdnost pri sprejemanju obveznosti glede premoženjskih rizikov in likvidnosti, kar je v tradiciji zavoda, je iz navedenega razviden izrazit čut odgovornosti, ki je preveval tudi v lanskem letu kreditno poslovanje hranilnice. Posegi hranilnice pa se bodo lahko nadaljevali, je poudaril govornik, samo če bodo občani, podjetja in ustanove pokazali razumevanje za skupnost, v kateri živijo in delujejo, in če bodo še naprej zagotavljali hranilnici potrebna sredstva. Iz podrobnejšega pregleda opravljenih posegov je razvidno, da je hranilnica lani tudi v socialnem pogledu občutno prispevala k razvoju gradbeništva, saj je bila s podeljevanjem posojil do 75 od sto vrednosti posameznih stanovanj uresničena ena izmed najbolj občutenih želja širokega občinstva. Tovrstna posojila so dosegla skoraj 15 milijard lir, ter so se . povečala za nad 3 milijarde v primeri z prejšnjim letom. Odločilno oporo pa je hranilnica pomenila javnim ustanovam, ki so pri njej prejele sredstva, potrebna za uresničevanje njihovih važnih pobud. V ta namen je hranilnica lani izdala okoli 3 milijarde lir ter sprejela poleg tega novih obveznosti za nadaljnjih 17 milijard lir. Ko bodo te obveznosti konkretizirane, bo skupna vrednost posegov Tržaške hranilnice v korist javnih pobud dosegla dvakratno sedanjo višino. Naglasiti je treba tudi razvoj poslov, ki jih hranilnica opravlja v sodelovanju z državo tako kar zadeva okrepitev industrijskega področja s pomočjo Krožnega sklada za gospodarske pobude, ki je znašal konec leta 1969 41.544 milijonov lir, kakor tudi glede podpiranja male zasebne lastnine s pomočjo Sklada za razvoj gradbeništva (Aldisio); v okviru poslovanja tega sklada je skupna vrednost priznanih posojil konec lanskega leta znašala 6.745 milijonov lir. Prav tako ugodno se je lani razvijalo poslovanje hranilnice v korist obrtnikom, in sicer s posegi iz posebnega sklada za razvoj obrtniških dejavnosti. Lani se je nadaljevala tudi živahna poslovnost na področju kmetijskega in zemljiškega kredita, na katerem hranilnica nastopa kot krajevno ravnateljstvo Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Ve-nezie oziroma Istituto di Credito Fondiario delle Venezie. Hranilnica določa kakor znano vsako leto velik del doseženega poslovnega dobička v dobrodelne namene. Na tem področju je zavod povzel največje pobude podporne in javnokoristne narave. V tem okviru velja posebej omeniti podeljevanje letnih študijskih štipendij po 400.000 lir tistim sposobnim dijakom, ki bi zaradi gmotnih domačih razmer ne mogli nadaljevati šolanja po končani srednji šoli. Takšno štipendijo uživa danes 46 dijakov, kar pomeni za hranilnico letni izdatek 18.400.000 lir. V tej zvezi naj nadalje omenimo ustanovitev posebnega sklada 50 milijonov lir, iz katerega hranilnica podeljuje posebna posojila univerzitetnim študentom. Hranilnica je lani podelila razne prispevke in podpore v skupni vrednosti 257.493.120 lir, od tega 4 od sto v obliki raznih pomoči otrokom in doraščajoči mladini, 10 od sto za zdravstvene podpore, 3 od sto za pomoč telesno prizadetim, 11 od sto v pomoč revežem, 27 od sto za razne posege na področju vzgoje in izobraževanja ter 45 od sto za uresničitev raznih javnokoristnih del. Ob zaključku tega kratkega pregleda naj omenimo še nadaljnjo krepitev hranilničnih storitev v preteklem poslovnem letu. Hranilnica je lani še nadalje okrepila tudi svoj ustroj: tako je modernizirala poslovalnico štev. 2, odprla poslovalnico štev. 14 v Boljuhcu, nove poslovne prostore Deželne izterjeval-nice in Center za bančne storitve v Ul. Genova, kar vse pomeni nadaljnjo olajšavo v korist klienteh'. Ekonomski račun se je lansko leto zaključil v višini 15.520.859.085 lir. Po odvodu primernih akanto-nacij je razpoložljivi dobiček znašal Lir 500.191.556 premoženjski skladi pa so se povečali na 8.121.851.081 lir. Po nadaljnjem pripisu 1/10 čistega dobička k zveznemu skladu in 4/10 k rednemu skladu :e je skupna vrednost premoženjskih skladov po odobritvi bilance povečala na Lir 8.372.451.081 Generalni ravnatelj se je na koncu svojega nastopa toplo zahvalil predsedstvu, upravi in nadzornemu odboru ter vsem tistim, ki so jim pri srcu problemi hranilnice:- oblastem, državnim, deželnim in krajevnim ustanovam, guvernerju zavoda Banca dTtalia in z njim Osrednji upravi in krajevnemu sedežu Emisijskega zavoda ter Odboru, ki upravlja Krožni sklad. Govornik je tudi izrazil svoje priznanje vsemu osebju za sodelovanje. Predsednik hranilnice pn je v imenu uprave čestital generalnemu ravnatelju in njegovim sodelavcem na vseh ravneh k ugodnim doseženim rezultatom. Upi avo Tržaške hranilnice so v poslovnem letu 1969 sestavljali naslednji člani: PREDSEDNIK: odv. Giorgio IAUT PODPREDSEDNIK: odv. Tullio PUECHER SVETOVALCI: g. Bruno FONTANOT, dr. Rinaldo FRAGIACOMO, dr. Lucio FREZZA, dr. Carlo MARTINOLLI, kom. Gia-como MODIANO, odv. Luciano PERSOGLIA, dr. Eugenio VATTA. NADZORNI ODBOR: rag. Giuseppe ABBIATI, dr. Ezio FERRI, dr. Guido TERŽANI GLAVNO RAVNATELJSTVO: dr. Giordano DELISE — glavni ravnatelj, dr. Edoardo CORAZZA — pomočnik glavnega ravnatelja BILANCA 31. DECEMBRA 1969 AKTIVA Blagajna Korespondenti Lastni vrednostni papirji Soudeležbe Portfelj Tekoči računi Zastavna posojila Posojila proti odstopu plače Posojila zasebnikob proti vknjižbi Posojila ustanovam in diskontirane državne anuitete Nepremičnine Pohištvo in oprema Dolžniki in razne postavke Obvežnosti in riziko Izterjevalnice in blagajna Efekti in druge vrednotnice za inkaso Aktivne akontacije in pregled pasive Posojila iz krožnega sklada za gospodarske pobude Gradbena posojila GESCAL Deponirane vrednosti in zaupana sredstva Hranitelji vrednosti 906.179.550 97.439.563.431 72.200.879.603 936.158.614 7.792.849.868 76.095.499.117 748.450.800 1.566.899.798 14.738.303.070 19.108.260.958 1.767.579.793 1 4.393.538.047 12.031.288.341 1.987.693.822 1.656.552.694 1.346.611.934 314.716.309.441 21.947.806.174 185.465.120 55.680.634.556 80.220.881.258 472.751.096.54o PASIVA Hranilne vloge Tekoči računi Korespondenti Upniki in razne postavke Obveznosti in riziko izterjevalnice in blagajna Cedenti efektov in drugih vrednotnic za inkaso Pasivne akontacije in pregled aktive PREMOŽENJSKI SKLADI: 80.151 106.656 175.284.903,904 17.997.735.945 16.544.277 451 12.031.288.341 1.081.204.054 588.492.914 2.445.347.531 306.094.356.804 Trst, 31. decembra 1969 Redni rezervni sklad 4.612.700.000 Zvezni jamstveni sklad 387.300.000 Sklad za riziko in zgube na posojilih FRIE 2.127.451.081 Sklad za riziko in zgube po zakonu štev. 27.7.1962 1228 z dne 694.400.000 Sklad za tečajne razlike 300.000.000 Dobiček poslovnega leta Državni zaklad - posojila FRIE GESCAL - gradbena posojila Polagatelji vrednosti Vrednosti pri hraniteljih 8.121.851.081 500.101.55' 314.716.309 441 21.947.806.174 185.465.120 55.680.634 556 80.220.881 258 472.751.096.549 NEDELJA, 10. MAJA TRST A PONEDELJEK, 11. MAJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Harfa; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Gogolj: «Kvartopirci»; 17.30 Naši pevski zbori; 18.00 Koncert: 19.30 Melodije iz filmov; 20.00 šport; 20.30 Slovenska folklora; 21.00Plošče; 22 00 Nedelja v športu. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Kitarist Almeida; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zbor «G. Schiff»; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Znane melodije; 20.00 športna tribuna; 20.35 Pesmi; 21.05 A. Rebula: «Mladost na gmajni»; 21 50 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST TRST 9.00 Skladbe za godala; 10.30 Tržaški napevi; 14.00 El Campa-non. KOPER 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorni drobci; 15.50 Puccini: Tosca. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 15.00. 15.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.10 S pesmijo v nedel sko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje: 10.10 Fumora* ma; 10.30 Poje Gigliola Cinquetti; 10.45 Kitarist Ettore Canci; 11.15 Plošče Ariston; 1130 Sodobni pevci; 11.55 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Pevec dneva; 14.15 Lahka glasba; 14.30 Sosednji kraji in ljudje; 18.45 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Glasba za godala; 10.30 Co-rellijeve skladbe; 10.45 Kviz; 11.35 Roditeljski krožek; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.55 Nogomet: Portugalska-Itali-ja; 18 00 Nedeljski koncert; 20.25 Variete z Bramierijem; 21.30 Koncert: 22.10 Solisti; 22.35 Moderna glasba. II. PROGRAM 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8 00 Neapeljske pesmi; 8.45 Program za mladino; 9.15 Ansambel The Brass Ring; 10.15 Skladbe za orgle; 10.30 Ansambel Le Orme; 10.45 Ansambel Gatti; 11.00 Iz melodije v melodijo; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45; Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lahka glasba; 17.10 Plošče Ariston; 17.30 Radio za šole; 18.00 Operna glasba; 18.30 Moja poezija; 13.45 Longplay Club; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri; 22 35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna napoved; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15.00 Vam ugaja klasika?; 15.30 Plošča za poletje; 16.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Popoldanski glasbeni spored; 17.45 Šport in glasba; 18 40 Glasbeni aperitiv; 20.15 Sopranistka Maria Galvany; 21.35 Zgodovina cirkusa; 22.15 Meredith: Se-bičnež*. 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 11.30 šola; 1210 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Program za mladino; 19.05 Kulturna oddaja; 19.30 Luna park; 20.20 Glasbena fantazija; 22.00 Volilna tribuna; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka Lily Pons; 9.00, 10.15, 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Oddaja z Rossano Schiaffino; 13.00 Športna oddaja z Rascelom; 14.00 Zakaj in kako?; 17.35 Enotni razred; 17.55 III. PROGRAM Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasba po >lo- 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Corellijeve sonate; 14.00 Folklorna glasba: 14.10 Simfonična glasba; 15.30 P. de Marivaux: «La co-mare»; 18.00 Literarna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 M. Del-1’Arco: «Le inezie cavalline di Vit-torio Alfieri». FILODIFUZIJA željah; 21.15 Francoske nove plošče; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 8.00 Koncert za začetek: 9.15 Šostakovičeve skladbe; 10.20 Mojstri interpretacije; 11.55 Mezzo-ranistki A. Buades in S. Ver-t; 12.20 Mozart; 14.10 Sodobna ital. glasba; 15.30 Simfonična glasba — stereo. 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Haendlovi koncerti; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.30 Simfonične skladbe; 15.15 «La Fille du Tambour — Major*, opereta; 17.40 Jazz; 15.45 Kulturna oddaja; 19.15 Pirandello: «Ve-xilla Regis*; 20.30 Glasba 20. stol. stri KS FILODIFUZIJA SLOVENIJA 8.00 Koncert: 10.10 M. Glinka: 12.00 Folk. glasba; 12 05 Simf. skladbe; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Simf. glasba — stereo. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Marjan Marinc: Rumeni bonboni; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Priljubljene melodije; 14.30 Humoreska tega tedna; 14 50 Orkester Goodvvin Roon; 15.05 Majsko popoldne; 16.05 Športno popoldne; 19.15 Glasbene razglednice; 20 00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Orkester Caravelli; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 15 00 Evrovizija: Grand Prix v Monaku; 17.00 Program za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogometna tekma; 19.55 Športni dnevnik; 20.30 Dnevnik; 21.00 FBI — Francesco Bertolazzi Investigatore; 22.20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedne že; 9.20 «Cicibanov svet*; 9.45 Orkester Franck Pourcel; 10.15 Pri vas doma; 12.10 J. Matičič: Suita za godala; 12 30 Kmetijski nasve ti; 12.40 Koncert pihalnih orke strov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Orkester Vieroslava Matu-šdka; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Vasilij Mirk; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.35 Mladinska oddaja: 19.15 Ansambel Avsemk: 20.00 Zbor in orkester Slovenske filharmonije — stereo; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — Drago Grah; Mož, ki najbolje sliši; 23.15 Popevke; 23.40 Zaplešimo z orkestrom Billy Vaughn. ITAL TELEVIZIJA II. KANAL 17.00 Evrovizija: Grand Prix v Monaku; 17.45 «Semplieemente»; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.25 Kino 70. 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena oddaja; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Gdocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.05 Znanstvena oddaja; 19.35 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. de Musset: «Un capriccio*; 22.00 Volilna tribuna ; 23 00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Potovanje v praznino. JUG. TELEVIZIJA OD 10. DO 16. MAJA 197 0 NEDELJA, 10 maja 20.00, 22.10 Poročila; 9.35 Narodna glasba s Korčule; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 12.10 TV kažipot; 14.00 Športno popoldne; 18.15 Utihnilo je orožje — poljski film; 20.35 Deset zapovedi — humor.; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled; 22.30 Risanka; 22.40 Svetovno prvenstvo v košarki — ZDA : Kuba; 23.25 Po poteh partizanske Ljubljane. PONEDELJEK, 11. maja 20.00, 23.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10 45, 15.55 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.50 J. Malik: Žogica Marogica; 18.15 Obzornik; 18.30 Po sledeh napredka; 19.00 Mozaik; 19.05 Narodna in zabavna glasba; 20.35 C. 0’Flynn: Sveti otok — irska TV igra; 21.30, 22.20 Svetovno prvenstvo v košarki — Brazilija : Italija. TOREK, 12. maja 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.40 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vreč; 16 10 Angleščina; 17.55 M. šušmelj: Jure — slon; 18.05 Risanka; 13.20 Obzornik; 18.35 Č. Vašak in ansambel Atija Sossa; 19.65 Če otrok ne uspeva v šoli; 19.25 Iz sveta oblikovanja; 19.42 Kako bomo uporabljali novi slovar; 20.35 Detektivska zgodba — ameriški film; 22.15 400 let slovenske glasbe. SREDA, 13. maja 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.00 Obzornik; 17.05 Oddaja za otroke; 17.45 Obrežje; 18.15, 19.05 Svetovno prvenstvo v košarki — Urugvaj : Panama; 21.35 Svetovno prvenstvo v košarki — ČSSR : ZDA; 22.10 Baletna oddaja. ČETRTEK, 14 maja 20.00, 22.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45. 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: 17.45 N. Maurer: Sonce ima prednost; 18.15 Obzornik: 18.30 Risanka; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Ko sem bil vojak; 20.35 H. James: Portret neke gospe; 21.20 Kulturne diagonale; 22.00 Zgodbe za vas — serijski film. PETEK, 15. maja 20.00, 23.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Sebastian med ljudmi — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.05 Svet na zaslonu; 20.35 Gervaise — francoski film; 22.30 Malo jaz, malo ti — quiz. SOBOTA, 16. maja 20.00, 23.45 Poročila; 9 35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.05 Obzornik; 17.10 Ansambel Franca Flereta in šentjernejski oktet; 17.30 Svetovno prvenstvo v košarki — otvoritev, nato ob 18.00 in 18.50 Jugoslavija : Italija; 20.30, 21.20 Svetovno prvenstvo v košarki Brazilija : SZ; 22.00 Skrivnosti morja; 22.25 Močnejše od življenja — poljski film; 23.25 TV ka žipot. V SREDO ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV LIST Tudi letos bodo v treh slovenskih občinah ločeno nastopali leva in katoliška koalicija V Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu so že bile predstavljene nekatere tradicionalne krajevne liste - Kandidatna lista PSI za pokrajinski svet Edino naš list je včeraj objavil Občina Gorica: ■vest, da pripravljajo pristaši fur- Sekcija 1: Cufersin Lodovico; 2. lanskega avtonomističnega gibanja Nano Giuseppe; 3. Cechet Clauddo; svojo listo za občinske volitve v Gorici. Izvedeli smo, da je to gibanje že zbralo zadostno števhn podpisov za predložitev samostojne liste. Vodilni ljudje so nekateri trgovci, ki imajo svoje trgovine blizu pokritega trga in Travnika. Volilne priprave gredo h koncu. Sinoči se je sestal volilni odbor krščanske demokracije in izbral kandidate te stranke za pokrajinski svet. Govori se, da bodo kandidirali številni svetovalci in odborniki pravkar zapadlega pokra-jiinskega sveta. Svojo listo za pokrajinske volitve so objavili socialisti. V 24 o-krožjih imajo 21 kandidatov, ker nekateri kandidirajo v več krajih. Na listi PSI so trije Slovenci. Sedanji pokrajinski odbornik Marko Waltritsch kandidira v treh okrožjih: Gorica I (semkaj spadajo Pev-ma, Oslavje, Sentmaver, Podgora, Ločnik); Gorica VI (sem spadajo Standrež in južni del mesta), Za-graj (v to okrožje spadajo občine Sovodnje, Doberdob in Zagraj), Predsednik goriške bolnišnice dr. Peter Sanzan kandidira v okrožju Gorica II (severni del mesta), delavec Aleksander Furlan pa v o-krožju Gorica VII (Stražice, Pla-cuta, Drevored XX. septembra). PSI je potrdila tudj podpredsednika pokrajine Danila Dissetta, za okrožje Gradež I ter svetovalca odv. Franca Macorattija, za okrožje Gradiška. V obeh krminskih o-krožjih (vključno z občinami Dolenje, Moraro in Mariano) (kandidira Alessandro Donati, v Gorici III pa Mario Del Ben; v Gorici IV učitelj Giorgio Dellago, v Gorici V Gianluigi Devetag, v Gradežu II Mario Silvani, v Romansu Ezio Zonch, v Ronkah I Gianfranco De-iust, v Ronkah II Armando Lena. v San Cainaian - štairancan Lucia-no Brigante, v San Canzian-San pier Dino De Odorico. V Koprivi (semkaj spada tudi občina štever-jan) kandidira podžupan v Koprivi Sergid' "Dbi&o; v petih okrožjih v Tržiču pa Alceo Alpini, Antonio Radollovich, Sergio Semola, dr. Beno MorpUTgO Ifi Angelo Folin. V Gradežu in v Gradiški so so-dalproletarci predložili svoji listi za občinske volitve. Komunisti so v vseh teh občinah svoje liste predložili že prej. V Gradežu je bila predložena lista republikanske stranke. V slovenskih občinah je položaj enak kot pred petima leti. Poročali smo že, da so v Sovodnjah že pred nekaj dnevi predložili listo občinske enotnosti, ki ji načeluje župan Jožef Ceščut. Na tej listi so vsi dosedanji člana občanskega odbora in več občinskih svetovalcev; na njej pa je tudi nekaj novih imen. Včeraj zvečer je tudi Slovenska demokratska zveza predložila svojo listo, na kateri je poleg dosedanjih svetovalcev več novih kandidatov. V Doberdobu je bila že predložena lista občinske enotnosti, o kateri poročamo na drugem mestu. Načeluje ja župan Andrej Jarc, SDZ je svojo listo že sestavila ln jo bo bajč predložila danes. V Števerjanu je SDZ predložila včeraj popoldne svojo kandidatno listo. Tej listi načeluje župan Stanislav Klanjšček, na njej je precej novih kandidatov. NI pa še bila predložena lista občinske enotnosti. Včeraj Je predložila svoje kandidate za pokrajinski svet Socialistična stranka proleterske enotnosti. Med kandidata te stranke je tudi Slovenec Janko Gergolet lz Doberdoba, ki kandidira v okrožju Zagraj (občine Zagraj, Doberdob. Sovodnje). V Tržiču so Včeraj vložili za občinske volitve še liste: št. 2 PRI; št. 3 MSI; št. 4 PSI. Tudi KD Je pripravila svojo listo s 30 kandidati, ld pa je še ni vložila Centralni volilni urad Je imenoval predsednike volišč na Goriškem. Evo njih imena: 4. Mattiussa Adriano; 5. Marcuzzi Enroz; 6. Biasi Aggeo; 7. Micheli Antonio; 8. Bratina in Micheli Nadja; 9. Duca Renato; 10. Bronzi Luciana; 11. Filiput Armando; 12. Miniussi Aldo; 13. Gregoret Giordano; 14, Bearzi Giorgio; 15. Furlan Francesco; 16. Parco Alfio; 17. Marizza Armando; 18. Cera Egi-dio; lg. Blason Giorgio; 20. Nutri-zio Pietro; 21. Mancini Bruno; 22. Tarddvo Mario; 23. Anzichi Edda; 24. Apollonio Andreina; 25. Menarde Antonio; 26. Faleppa Alessandro; 27. Bassi Giuseppe; 28. Ballon Marino; 29. Dissette Danilo; 30. Grego Paolo; 31. Maran Guerrino; 32. Dovter Bruno; 33. Oorbatto Mario; 34. Corazza Giuseppe; 35. Cechet Mafaldo; 36. Gon Albino Re-dento; 37. Rossi Roberto; 38. Span- ghero Caterina; 39. Spanghero Eu-genio; 40. Spanghero Fabdo; 41. Spanghero Mario; 42. Tomasin Armando; 43. Burgnich Achille; 44. Sclaunich Vincenzo; 45. Capello Guerrino; 46. Rosini Giacinto; 47. Cecchini Volveno; 48. Gismano En-zo; 49. Zotti Aldo; 50. Milocco Fer- ruocio; 51. Fomasir Mario; 52. Grusovin Ermanno; 53. Vittori Giordano; 54. Nobile Archimede; 55. Detassis Ruggero; 56. Russo An-tonino; 57. Comelli Roberto; 58. La Rosa Roberto; 59. Moratti Mario; 60. Pisani Stelio; 61. De Petri Ste-fano. Občina Doberdob: volišče štev. 1 RLzzieri Padovini, štev. 2 dr. Teodoro Sala. Občina Sovodnje: volišče štev. 1 Remzo Zoffi, štev. 2 dr. Adriano Menotti. Občina števerjan: volišče št. 1. Alfonso Scarabč. NA ZBOROVANJU «OBCINSKE ENOTNOSTI» Pozitiven obračun dosedanje občinske uprave v Doberdobu Iz poročila pripravljalnega odbora - Od 12 kandidatov jih je šest novih - Potrjena kandidatura župana Jarca in odbornika Černiča in prodajalka Nadja Pinosa: ^ V dvorani p. d. vjezaro* v Doberdobu je bil volilni sestanek, ki ga je sklical pripravljalni odbor napredne Liste «Občinska enotnost*. Ista lista je imela volilni sestanek tudi v Jamljah. Doljani in Poljanci so svoje kandidate za omenjeno listo določili že pretekli teden. Doberdobski volivci so v dvorani zasedli vsa razpoložljiva mesta. Član pripravljalnega odbora za sestave kandidatne liste za bližnje občinske volitve Jože Jarc je na kratko poudaril pomen letošnjih upravnih volitev, ko proslavljamo 25-letnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Lista «Občinske e-notnosti* se bo tudi v bodoče, borila za uveljavitev vrednot narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja. To pa ne moremo trditi za opozicijo v doberdobskem občinskemu svetu, ki je še pred nedavnim v zvezi s spomenikom OSEBNI OBMEJNI PROMET Na Goriškem so v aprilu zabeležili 1.106.169 prehodov v obeh smereh Tudi v Benečiji znaten promet kljub slabemu vremenu ■ Obljubljena je carinarnica pri Stupici Na goriškem obmejnem področju, širšega področja, ker bodo lahko I ure dalje. Ker je prizadetih upra' i. -1 1. —1 — 1,'11 I_■ . * Hi • • 1 tj_1 . ___I--- l: 1 . -J .n —vt * OT O O lrl 1 1/%1A IM 1 lrih so v preteklem aprilu zabeležili j pri Stupici hitreje poslovali in od-v obmejnem prometu 1 milijon in j pravili tisto čakanje, ki je nujno na 106.169 prehodov v obeh smereh. Od tega je šlo s potnimi listi preko meje na prehodu pri Rdeči hiši nekaj nad 607 tisoč potnikov in sicer skoraj 406 tisoč italijanskih ter nekaj nad 203 tisoč jugoslovanskih in drugih državljanov. Kar se prometa s prepustnicami in dvolastndškimi dovoljenji tiče, so v aprilu zabeležili 498.933 prehodov od katerih je bilo nekaj nad 293 tisoč 'italijanskih in skoraj 206.000 jugoslovanskih državljanov. Avtomobilov je šlo v obeh smereh nekaj nad 226 tisoč. V primerjavi z lanskim aprilom se je število prehodov letos zmanjšalo za okrog 75 tisoč, kar pa je pripisati neugodnemu vremenu, ki smo ga imeli letos, ko je zlasU ob nedeljah in praznikih stalen dež o-viral izlete. Nekaj podobnega so ugotovili tudi v Beneški Sloveniji, kjer so v prometu s prepustnicami in dvolastniš-kimi dovoljenji zabeležili na vseh blokih 87.391 prehodov; od tega je bilo r.ekaj nad 65 tisoč italijanskih in nekaj nad 25 tisoč jugoslovanskih državljanov. K temu številu pa je treba prišteti še skoraj toliko potnikov s potnimi listi pri Stupici, tako da je bil obmejni promet na tem prehodu tudi v aprilu kar živahen. Spričo tega je popolnoma umestna zahteva prizadetih krogov in ljudi, da bi tudi na bloku pri Stupici uredili stalno carinarnico in bi ne bilo treba cariniti blaga s tega prehodil v Vidmu, ker je zvezano s precejšnjo zamudo časa in z večjimi stroški. Kaže, da so končno uvideli to potrebo in korist tudi pristojni organi, ki so pripravljeni posredovati pri finančnem ministrstvu v Rimu, da bi izdalo navodila in dalo tudi potrebna sredstva za gradnjo stalne carinarnice na mejnem prehodu pri Stupici z vsemi potrebnimi napravami in uradi. Že sedaj pa bi bilo potrebno poskrbeti za boljše vzdrževanje že obstoječih naprav s priporočilom, da se čimprej poskrbi za dokončno ureditev tega problema. Z uvedbo redne carinske službe na tem odseku se bo prav gotovo še bolj dvignil obmejni blagovni promet na tem področju ter pritegnil ne samo blago iz Beneške Slovenije na eni in gornjega Posočja na drugi strani, ampak tudi s drugih mejnih prehodih, ki so preobremenjeni s prometom, kakor smo lahko že večkrat ugotovili s primerov Rdeče hiše pri Gorici. Ob današnjih volitvah v trgovsko blagajno Kot smo že včeraj pisali, so danes, v nedeljo 10. maja, na Goriškem po vseh občinah volitve v nove odbore trgovske in obrtniške bol niške blagajne. V Sovodnjah bodo začeli z volitvami, ki bodo na županstvu, od 7. vičencev 27 pričakujejo in upajo, da se bodo že dopoldne zglasili vsi na volišču ter jih bodo lahko predčasno zaključili. V Gorici so na listi, ki je bila predložena članom trgovskega združenja, vključili tudi predstavnika slovenskih trgovcev Alojzija Tomšiča, ki je rojak iz Sovodenj ter ima jestvinsko trgovino v Raštelu. Slovenskim volilnim upravičencem priporočamo, da izvolijo tega svojega zastopnika s tem, da oddajo njemu preferenčni glas. čeprav i-majo pravico, da oddajo več preferenčnih glasov, pa je priporočljivo, da ga oddajo samo Tomšiču, ker bodo na ta način omogočili njegovo izvolitev. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinnimiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiniiiiiiiiiiiiimiiunimiiiiiiia ŠE O NESREČI V SOVODNJAH Potem ko je zavozil s ceste ga je podri drugi avtomobil ČETRTKOV IZLET SPD V BRDA Na Gonjačah so se poklonili padlim briškim borcem Pevski zbor iz Šlandreža je zapel dve pesmi Obisk na Gradnikovem domu v Medani Za praznik pretekli četrtek je Slovensko planinsko društvo organiziralo avtobusni družinski izlet v Brda, za katerega se je vkljub neugodnemu vremenu prijavilo in se ga udeležilo lepo število članov in prijateljev SPD iz mesta in okolice. Poleg natrpanega avtobusa se je odpravilo na izlet tudi mnogo u-deležencev s svojimi avtomobili. Skozi Novo Gorico, Plavi in Vrho vije so se odpravili izletniki naj- prej na Gonjače, kjer so se v o-kvii cviru proslave 25. obletnice zmage poklonili pred spomenikom padlih borcev iz Brd ter položili lep lovorov venec. Med udeleženci izleta je bil tudi pevski zbor prosvetnega društva »Oton Županč!č* iz Štandreža, ki je ob tej priliki za- pel dve pesmi «Žrtvam* in pa «14. divizijo*. Predsednica SPD je predlagala enominutni molk, in predsednik pd. «0. Župančič* iz Štandreža, Danilo Nanut je spregovoril pred spomenikom nekaj priložnostnih be sed. Po tej svečanosti so se skozi Do brovo odpravili do Modene, kjer so se ustavili pri rojstni hiši znanega pesnika Alojza Gradnika. O-gledali so si vse, kar je v hiši v zvezi s pesnikom in se vpisali v spominsko knjigo. Na povratku so izletniki krenili tudi v Kanal ob Soči, kjer je bila skupna večerja in tako vkljub ne gotovemu vremenu veselo zaključi- Ponesrečeni Paoletti še ni izven nevarnosti zaradi hudih poškodb Kot smo že včeraj poročali se je v petek zvečer nekaj po 21. uri pripetila v središču Sovodenj prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 55-letni Albert Paoletti, šofer iz Gorice, Tržaška cesta 251. Z avtom Rdečega križa so ponesrečenca takoj odpeljali v splošno bolnišni co v Gorici, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, zlom leve stegnenice in zlom desne noge ter druge poškodbe. Njegovo stanje je bilo še včeraj precej resno in se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. Paoletti se je malo prej pripeljal od Gorice proti Sovodnjam s svojim avtom fiat 500 ter je na o-vinku pri Goriški tekstilni tovarni iz nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste. Odšel je peš naprej v Sovodnje in stopil v gostilno «pri Francetu* ter klical štev. 116 za pomoč. Ko je to opravil je stobil zopet ven in hotel prečkati peš cesto. V tem je privozil v smeri proti Gorici svoj avto mercedes zdravnik 42-letni Tnistano Pussi iz Zagraja ki je pešca prepozno opazil ter ga je podrl z navedenimi posledicami. Pussi (Pavšič) je ostal pri nesre či nepoškodovan, pač pa je utrpel njegov avto za okrog 150 tisoč lir škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Sovodenj. Danes v Števerjanu šolska prireditev Učenci osnovnih šol v Števerjanu, na Valerišču in na Jazbinah bodo proslavili današnji dan matere z razstavo svojih ročnih del in risb v prostorih župnijskega doma v števerjanu. Popoldne ob 16.30 uri pa bo v isti dvorani pod vodstvom učiteljev kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili otroci vseh treh orne njenih šol. Na sporedu so krajše igrice, deklamacije in petje. Vabljeni. Zahvala Števerjancev Prosvetno društvo «Brlški grič* lr odbor bivših partizanov iz štever pemu uspehu proslave prvega maju v števerjanu. Še posebno se zahvaljujejo obema govornikoma: pisatelju Francetu Bevku in poslancu Lizzeru za njune govore, kakor tudi vsem cr ganizatorjem in udeležencem mladinske štafete. Prav lepa hvala tudi godbi Ljud ske milice in pevcem Invalidskega zbora iz Ljubljane, številnim delegacijam društev in ustanov, ki so se odzvali vabilu prirediteljev, med njimi tudi županoma lz Sovodenj in Doberdoba. Končno se zahvaljujejo tudi vsem udeležencem, ki so v tako lepem številu prišli na proslavo. padlim partizanom, naslovila na občinsko upravo resolucijo, ki zadeva že znane argumentne reakcije. Prav tako se je občinski svet boril za dosego enakopravnosti slovenske narodne manjšine. Poleg resolucij, ki jih je glede tega vprašanja izglasoval, je ta načela tudi v praksi izvajal. Doberdobska občina je po zaslugi upravnega odbora in svetovalcev prva na Goriškem dobila občinsko knjižnico s slovenskimi in italijanskimi knjigami in revijami. Prav tako je prva pred vasjo Doberdob postavila dvojezičen napis. Kot enakopraven član je sodelovala z naprednimi občinskimi upravami tr-žiškega okraja in goriške pokrajine. Skupno s temi se je borila za boljše pogoje delavskega in kmečkega prebivalstva. Tako je 7. marca letos dala pobudo za deželno zborovanje o protosinhrotronu in o vojaških služnostih, ki iz dneva v dan zavirajo ekonomski razvoj, zlasti doberdobske občine. Tudi glede javnih del ni držala križem rok, čeprav z lastnima finančnimi sredstvi ne more kriti niti rednih upravnih stroškov. Znala je izrabiti ugodnosti deželnih in državnih zakonov. Zgradila je novo vodovodno omrežje v celi občini, o-troški vrtec v vasi, preuredila o-snovno šolo v Doberdobu in asfaltirala skoro vse vaške ceste. Te dni končujejo delavci ojačenje javne razsvetljave po celi občini. V gradnji je občinsko športno igrišče. V kratkem pa bodo razna podjetja začela še s celo vrsto javnih del v Doberdobu in zaselkih. Dokaz, da je doberdobski občinski svet deloval korektno je že to, da je pokrajinski nadzorni odbor sprejel vse njegove sklepe. Ob koncu se je govornik zahvalil vsem članom občinske uprave in svetovalcem, ki so se v pretekli upravni dobi trudili za napredek doberdobske občine. Sledila je obširna razprava glede kandidatov liste «Občinske e-notnosti* in volilnega programa. Na podlagi te debate so prisotni o-dobrili 10 kandidatov iz Dola, Poljan in Doberdoba. V Jamljah so ob istem času določili dva kandidata, ki bosta zastopala Jameljce na omenjeni listi. Od 12 kandidatov je kar šest ricrvih. Nekateri odborniki in svetovalci, so se zaradi družinskih razmer kandidaturi odpovedali. _ V pretekli upravni dobi so že bili: župan Andrej Jarc, odbornik Karel Černič, namestnik odbornika Julko Gergolet in svetovalci Jože Ferfolia, Mario Lakovič in Mario Semolič. Novi kandidati pa so: Stanko Ferletič in Hektor Moro iz Dola, Jože Colja, Franc Jelen in Olinto Zamer iz Doberdoba in Soban Ernest iz Jamelj. Na podlagi razgovorov pripraviialnega odbora s predstavniki političnega življenja v doberdobski občini bo bodoči u-pravnd svet še nadalje vodil dosedanji župan Andrei Jarc. nik Sergio Ziami in_ uradnica cede Ussai, zidar Enos Zimok pripravnica Bruna Furlan, hidri, lik Ettore Koilroann in P10?3^ ka Lilijana Pecile, mehanik eri” Conte to delavka Catherini *jT pini, uradnik Mario Mascia in *^r stilna delavka Luigia Florembn dar Argentino Cidt in Luigia Biaggi, karabinjer non in delavka Jolanda Cwn' vani. OKLICI: prokurist Ernst a uradnica Rita Bianchi, in uradnica Rita Bianchi, -- a Sergio Olivo in prodajalka Lfi Grion, uradnik Paolo Bisiacchl uradnica Carmeia Terracciano, * > «• radnik Enzo Senarighi in nja Loretta Simooutti, ele«®1^ Giorgio Palli in delavka Lucija,^ gelj, študent Glauco Saffi in ^ dentka Gabriella Pomairo, _t>tt - Mario Belluiovich in uradnica rialuisa Sodini, uradnik _ Jazbar in gospodinja Maria Srebrna poroka v Štandrežu Dne 5. maja sta Lojze Tabaj in njegova žena obhajala svojo srebrno poroko. Jubilantoma, a Maria Vogrič, kmetovalec 77-lefcnd Francesco Kodermaz, upokojenec 63-letru Vincenzo Cellottini, 58-letni Renato Del Piccolo, študent 19-letni Peter Spazzapan, 81 -letni Pietro Medeot, upokojenec 71-letni Obvestilo Kmečke zve^ ob**'! Kmečka zveza iz Gorice vse dvolastnike, posestnike v Jugoslaviji, da lahko na nj*?* v vuguuiavijii, vt«. nuuau 1/T & sedežu v Gorica, Ul. Ascoli v* f polnijo prošnjo za sečnjo letu 1971; s seboj naj posestno polo. Rok za oddajo P šenj zapade 15. maja. Obenem opozarja vse kmetijskih strojev, ki še ni9® pft javili porabe tekočega goriva \ ta 1969, da je bil rok za tako k javo podaljšan do 30. junija Kdor prijave še ni napravil , se obme na urad Kmečke zv®* Gorici. «Zabniskie CORSO. 15.15: M. Fachette in D. HalbrtjU lijamski kinemaskopskd barvah, mladini pod 18. prepovedan. ^ VERDI. 15.15: «Uomo d» ( cdapdede«. D. Hoffman & Voight; barvni film. ^ MODERNISSIMO. 15.30: mes». B. Bardot in M. Francoski barvni film. pod 18. letam prepovedati ( V1TTORIA. 15.00: «Vita seg*** una diciotenne«. D. Fossl® Brazzi; Italijanski kinema^Lt film v barvah, mladini P°“ letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «CarOp* nasce». G. Sacson in G. ldnemaskopski film v barv«*1' Tržič1 AZZURRO. 14.00: «Le sved^ confessano e...». H. Gustav*®* I. Svvedin. Barvni film. j* EXCELSIOR. 14.00: «Ros temo, soldaton. N. Maniro*^; PRINCIPE. 14.00: “Conte*!*1 f generale«. Sordi Manfred1 Gassman. Barvni film j) S. MICHELE. 14.00: «La dormentata nel boscon- j(i Disneyev film, dodatek sl®*^ «11 mio amico BegnamiriF l\oni (roricu Antonio Castellan, upokojenec 69-le etni Giuseppe Mazzacco, gospodinja 40-letna Maria Ressa por. De-mori, upokojenec 78-letni Giuseppe Sergas, gospodinja Rl-letna Giovan-na Bressan vd. Cimador, delavec 49-letni Carlo Buiatti, 57-letni Antonio Olivo. SOČA (Nova Gorica): “CrL gnezdo«. Ameriški barvni. ^ — 18. — 20.45. / DESKLE: »Tarzan zmaguje11' riški film. Ob 17. ln 20. ŠEMPAS: «Skrivnostni ag®1* $ japonski barvni film. Ob ^ SVOBODA (Šempeter): «**c. $ nino zlato«, ameriški barv1® Ob 16. - 18. in 20. uri. RENČE: «Povabdlo revolve^T« _______ revoiv® ameriški barvni film. Ob 20. uri. KANAL: «Vse o seku in ti® jj, italijanski barvni film. Ob 20. uri PRVACINA: «Sto pušk«, jj*"'/ barvni film. Ob 16. in 20- DEŽURNA CVETLICAH1^ Danes Je v Gorici odpri® jiF1 čarna MICHELI FERDUt POROKE: Mehanik Pietto Coos'Ui. XXIV Maggio 22, tel. li izlet, ki je bil prvi letošnji večji jana se najlepše zahvaljujeta vsen družinski izlet SPD, 1 tistim, ki so pripomogli k tako H' , DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna ALESANI, Ul. Carducol 38, tel. 22-68. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in po noči dežurna lekarna RISMONDO Ul. Toti 52, tel. 72700. Trgovina čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Mar*« Palača INPS Via IX Agosto I Velika izbira čevljev in torbic po konkurenčnih cenah! AVT0PR0MET GORICA, Nova Gorica TURISTIČNA AGENCIJA ^ obvešča cenjene stranke, da v svojih turističnih PlJi nah posreduje rezervacije za letni dopust v P°®*^ turističnih središčih Jugoslavije. V** Kje boste letovali: Makarska, Opatija, Dubrovnik, Poreč, Kranjska gora, Trenta, Bohinj, Bled Itd.? Za informacije in rezervacije se obrnite na AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica Turistična agencija — Tel. 21443. 22-911 1 PnmorsfcHlnevnik - 5 - 10. maja 1970 OB STOLETNICI PREPORODOVSKEGA GIBANJA Prosvetni zbornik 1868-1968 Pomemben doprinos k poznavanju našega kulturno-prosvetnega življenja v zadnjih 100 letih - Dokumentarna vrednost zbranega gradiva Včeraj smo poročali o pradsta-*ltvl “Prosvetnega zbornika 1868-®6®», ki je bila na sedežu Slo-prosvetne zveze, pobudni-05 20 izdajo zbornika, ki je po-ttlembno dopolnil vrzel v informi-^iu slovenske javnosti o kulitur-n°-prosvetnih dejavnostih pri nas 7 zadnjih 100 letih. Zamisel izdaje zbornika oh sto-preporodovskega gibanja v *®oiW prvih čitalnic in taborov se Je rodila dokaj kasno, nepoered-30 Pred vstaoom v jubilejno le-*° 1968. Sklep, da se izda tak zbornik, je t>ii sprejet m posvetovanju prosvetnih, društev 18. 9. 1967. Ze ob sprejemanju sklepa je ~f° jasno hotenje, naj bo v=e-"’na zbornika nekak pregled slo-76n®kega prosvetnega in kultur-ne®a življenja na Primorskem s posebnim poudarkom na vseh o ^[ah in zatiranju s strani ltali-lanskega nacionalizma. Dokončen groben načrt o člankih in o govnom razdobju, ki naj ga, elan-• zajemajo, pa je bil izdelan na Nekaterih posvetih Sledilo je i-J~anie primernih avtorjev, kar je ^ združeno s precejšnjimi temami in zamudami. Uredniški P^°r. ki so ga sestavljali dr. Roji®^ Hlavaty, Mirko Kapelj in Pahor, ni mogel izvršiti ce-/ctleBa prvotnega programa in so ^*ali nekateri članki. Tako je a Pr. bolezen in smrt Rada Rau-preprečila sestavo in objavi0. razPrave o slovenski založniški lahnosti na Primorskem. Zbornik prihaja v Javnost z ^letno zamudo. Sicer je bilo *.«*• bo zamudo predvideti ta-,1 ob pojavu zamisld; vendar jo reri 1^'>a Piplplsati tudi hotenju u-]^®iškega odbora in avtorjev sa-čfcJ da Pridobi zbornik s prou-zgodovinskih virov na ^apientarno.sti. nit, ki ' je te s citatom iz Cankarja: «Ne khjigo. se vije skozi vso je takoj ob začetku izra- zlatlrni, s krvavimi črkami je knjiga slovenske kulture.« citatu sledi uvodnik pred-“®rika SPZ dr. Roberta Hlava-® (Ozrimo se nazaj in glejmo (»dočnost!). prv?"1 del zbornika (stran 11-238) članke o posameznih pro-dejavnostih. Na straneh 31 piše prof. Samo Pahor 15~~bujanip slovenske narodneza-17"' o prvem narodnostnem pre-o dobi čitalnic in tatoo-Sestavek Nadje Krdščak Sionska pesem je večna (stran 32' Ukvarja z glasbeno dejav-v oteviru ljudske prosvete, jlT®® ko o ostalem delu na 52 rt16111 Področju piše na str. P° 78 dr. Gojmlr Demšar (Raz-glasbene dejavnosti med Slo-Sj na Tržaškem in Goriškem). »S5 članek Rada Nakrsta Razvoj (sbl?®1 odrov "a Primorskem ^ • <9 do lil), s knjižnlčarstvom (jj JPoprijema Tončka Kolerič ^^Ph^k, razvoj in uničenje slo-knjižnic, str. 112 do 147). ^ straneh 148 do 160 sledi čla-b,; brof. Alda Rupla O telovadbi?, športu pri primorskih Slo-bijjb- Z Beneško Slovenijo se UW. specifičnosti problematike l,,,^ posebej živa Gruden (Kul-Sio^bhosvetno delo v Beneški str. 161 do 181). O pro-^hatikl mladinskih društev in "H .Radine sploh piše na strast 182 do 9t>s nraor, nvno. (il ^ot do 226 Drago Pahor (Mla-°d°vi — kovači bodočnosti), tbof-^adnj' članek prvega dela 248 T, Je ha straneh 227 do *aWTnelk blllana Bolčdča o ile-Prosvetnem delu med o-tW,, Mihama (Prosvetno delo v cij) °d 1927 do velikih areta- del zbornika, M prinaša stjJ~b organizacij, začenja na čin do 254 zapis Lelje San- Ca a harjeve, kjer seznanja bralki f hrodttvijo seznama samega, di s težavami, id pri takem tajgdastajajo. Seznam sam pa v jvjja z ilustracijami 64 strani, J® navedenih več kot 800 tivert Pri vsakem društvu Je io*? datum ali letnica ustali *n raznusta, kolikor ti dar " hišo bili ugotovljivi, so v navedena leta, ko se v raznih virih omenja. ssf Seznam društev je urejen po krajih in sicer takole: Goriška pokrajina: Doberdob, Dol-Poljane, Dolenje Rubije, Ga-brije pri Sovodnjah, Gorica, Gradiška, Jamlje, Krmin, Ločnik, Mirnik, Oslavje, Pevma, Podgora, Podsabotln, Rupa, Sovodmje, škr-Ijevo, štandrež, Steverjan, St. Maver, Tržič in Vrh sv. Mihaela. Tržaška pokrajina: Bane, Bar-kovlje, Bazovica, Boljunec, Boršt, Devin, Dolina, Draga, Gabrovec, Greta, Gročana, Gropada, Katina-ra, Kotanja, Konkonel, Konitovel, Križ, Lonjer, Mačkolje, Mavhdnje, Nabrežina, Opčine, Oreh, Padriče, Podlonjer, Prebeneg, Prečnik, Prosek, Prosek-Kontovel, Repen, Ricmanje, Rocol, Rojan, Salež, Sesijan, Slivno, Sv. Barbara, Sv. Ivan, Sv. Jakob, Sv. Marija Magdalena Spodnja, Sv. Marija Magdalena Zgornja, Šempolaj, Skedenj, štorklja, Stramar, Trebče, Trst, Vižovlje, Zgonik. Videmska pokrajina: Klodič, Kozica, Sv. Lenart, Videm, Žabnice. Padova. Posebno poglavje zavzemajo v zborniku ilustracije. Gre za 101 kliše, in sicer za 57 fotografij članov raznih društev ob prireditvah, Metih in drugih prilikah, 19 letakov in vabil na razne prireditve, 8 originalnih dokumentov iz dobe med obema vojnama ter 17 drugih ilustracij (časopisni članki, pravila, izkaznice, publikacije, ki kažejo na delovanje društev, fotografski dokumenti fašističnega terorja in drugo). 11 slik je iz 19. stoletja, 32 iz obdobja od 1900 do konca prve svetovne vojne, 57 pa iz obdobja med obema vojnama. 75 slik je iz tržaške pokrajine, 23 iz goriške ter 3 iz videmske. Zgodovinsko vrednost zbornika najbolje dokazuje dejstvo, da je v 459 opombah in navedbah virov omenjenih 180 knjig, brošur, letnikov časopisov in revij, zbornikov, koledarjev, zapisnikov ter drugih tiskanih in rokopisnih virov. Poleg tega so avtorji zbornika črpali iz arhivov odseka za zgodovino in etnografijo pri NŠK, državnega arhiva ter občinskega arhiva v Trstu; v Ljubljani pa iz mestnega arhiva, arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja ter iz arhiva Inštituta za narodnostna vprašanja. Nekaj gradiva je uredništvo zbornika prejelo tudi iz Goriškega muzeja v Kromberku in posredno iz župnijske knjižnice v Tomaju. Poleg Narodne in študijske knjižnice v Trstu so se avtorji posluževali tudi Mestne knjižnice v Trstu, Državne knjižnice v Gorici ter Narodne in univerzitetne knjižnice in drugih sličnih ustanov v Ljubljani. V manjši meri so sestavi seznama društev in pisanju člankov služili tudi podatki, ki so jih posredovali nekateri referenti za zgodovino in etnografijo pri naših prosvetnih društvih. Med številčno o-menjenlmi viri seveda niso všteti tudi razna ustni viri. ki so jih avtorji poiskali nalašč za pisanje člankov v zborniku, ter viri, ki jih avtorji omenjajo v samem besedilu člankov. Tudi vsi viri, Id so služili za seznam društev, niso všteti, ker v zborniku samem niso navedeni. Platnica »Prosvetnega zbornika 1868-1969» 20 LET PO IZVIRNIKU TUDI V SLOVENŠČINI Adamičeva knjiga «Orel in korenine» Louis Adamič prikazuje v njej vzroke spora med Jugoslavijo in kominfor-mom, govori o Titu in drugih voditeljih, mnogo o Sloveniji, vse kot Slovenec in prijatelj Jugoslavije - toda z očmi Amerikanca za Amerikance Znani ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič, ki ga seveda slovenskim bralcem ni treba predstavljati, je napisal štiri knjige, posvečene svoji rodni domovini. To so: «Vmitev v rodni kraj«, ki je postala pravi best-seller, «Boj», opis boja partije s protiljudsto oblastjo predvojne Jugoslavije; «Moja rodna dežela«, s katero je pomagal med vojno razbiti mit o četnikih; in sled-Hjlč še «Orel in korenine«. To knjigo, ki je v originalu izšla po tragični pisateljevi smrti, smo zdaj, skoraj dvajset let kasneje, dobili tudi v slovenščini. Prevedla jo je Mira Miheličeva, izdala pa Državna založba Slovenije. Zajetno knjigo preko 600 strani je opremila Nadia Furlan. Leta 1949, kmalu po razsolu s tomdnformom, se je Adamič vrnil v Jugoslavijo. Prvič po vojni in poslednjič. Da po 16 letih odsotnosti obišče svojo mater in svojce, predvsem pa, da na kraju samem spozna resnico o Jugoslavija in njenem sporu z Moskvo. Tej resnici je posvečena knjiga «Orel in korenine«. Na kratko vsebine te knjige ni mogoče obnoviti, njeno bistvo pa spet ni težko pojasniti. Louis A-damič je prišel v Jugoslavijo, ker mu Sovjeti niso hoteli dati vstopnega vizuma. Prišel je v svoj rojstni kraj Blato pri Grosupljem, v Ljubljano, Beograd in v druge kraje naše države, da na kraju samem ugotovi, kje je resnica. Pri tem pisatelju ni šlo samo za to, da spozna naš komaj končani osvobodilni boj, njega voditelje, da pokaže resnico o partizanskem boju med vojno. Slo mu je tudi za to, da spozna, v čem je bistvo spora med Moskvo In Beogradom, da spozna ali so resnične obtožbe o jugoslovanskem izdajstvu socializma, o spopadih med imtervenciomisti in Titu zvestimi pristaši, o nasilju in brezvladju v Jugoslaviji in toliko je resnice v vseh tistih propagandnih lažeh, ki jih je bilo tedaj polno vse svetovno ča sopisje. Adamič je prišel, preživel nekaj mesecev v Jugoslaviji, se seznanil z našimi vodilnimi političnimi, javnimi in kulturnimi delavci, z umetniki, vojaki, pisatelji in preprostimi ljudmi s podeželja. In po svojih zapiskih o razgovorih, po vsem tem kar je videl, slišal, občutil, spoznal in skušal doumeti, je napisal knjigo. Njegova žena in založnik sta to knjigo po pisateljevi skrivnostni in še nepojasnjeni smrti izdala. Zdaj prihaja knjiga v slovenskem prevodu med pisateljeve rojake. Knjiga Orel in korenine ima dva dela. V prvem pripoveduje pisatelj, kaj je doživljal oh svojem obisku v Jugoslaviji, kaj je videl, kaj spoznal. Pripoveduje, SPACAL v Veroni in v Celju Lojze Spacal razstavlja v teh dneh na dveh — frontah. 4. maja je odprl razstavo tvojih grafik v «Gal-leria dello Scudo» v Veroni. Ta razstava bo odprta do konca meseca. V petek zvečer pa je bila otvoritev razstave njegovih grafik tudi v celjskem »Likovnem salonu«. Tudi ta razstava bo odprta do 31. maja. Za obe razstavi sta izila okusna in pestra kataloga z reprodukcijami v črno-belem in v barvah ter s itevilnimi podatki o umetniku. kako je preživljal čas ob razgovorih z vodilnimi jugoslovanskimi politiki, maršalom Titom, Kardeljem, Beblerjem, Mošo Pljadom. Pripoveduje nam o svojih vtisih, ki jih je dobil na zborovanjih, na mitingih, na kongresih, v skupščini. Zlasti o Sloveniji piše še posebno veliko, saj jo spoznava tudi skozi besede svoj-ih sorodnikov in svojih literarnih prijateljev. V drugem delu knjige, ki je krajši, skuša avtor osvetliti Titovo osebnost in prikazati njegovo življenjsko pot od preprostega zagorskega dečka do legendarnega voditelja jugoslovanskih narodov. Štirinajst poglavij obsegajoča knjiga, napisana seveda za tujega, predvsem ameriškega bralca, daje tako docela svojstven pogled na jugoslovanski osvobodilni boj, na jugoslovansko revolucijo in seveda tudi na spopad Jugoslavije s kamtn-formom. Razumljivo je, da je Adamič ameriški pisatelj tol da je tak tudi ostal, ko je pisal knjigo o Jugoslaviji. Adamič je sicer po rodu Slovenec, je tudi prijatelj Jugoslavije, vendair pa na vse gleda z očmi Američana. Zato vidi marsikaj, česar mi zaradi čustvene prizadetosti nismo videli. Na drugi strani pa spet ne more razumeti tega, kar se nam zdi razumljivo samo po sebi. Marsikaj je v knjigi tudi po svoje povedal in nekateri so knjigi očitali, da v njej zabeleženi pogovori niso verni posnetki in niso zgodovinsko točni. To je morda res. Toda knjiga tona nešteto kvalitet. Knjiga je na primer tudi še danes (čeprav je bila napisana leta 1950) in tudi za nas(!) izredno zanimiva, kako je bila šele po informbiroju zanimiva za A-meriko tn ves ostali svet. Zlasti še, ker smo bili mi še pod močnim sovjetskim vplivom in gojili konspiracijo, naša publicistika pa je bila še sila skromna. Poglavitna Adamičeva odlika Je, da skuša biti kar se da objektiven, da skuša svetu pokazati resnico o Jugoslaviji in da je pri tem izredno zanimiv. Zanimivi so pri tem zlasti njegovi posnetki pogovorov z maršalom Titom in jugoslovanskimi voditelji. V tistem času, to nam je samim manjkalo propagandistov, to si je resni-ca o nas s težavo utirala pot v svet, je Adamič storil ogromno. Pri tem je naše vodilne politike tudi demitologiztoail, počlovečil in jih predstavil bralcem drugače kakor smo jih bili mi vajeni spoznavati. Pri tem je ostal tudi kritičen do nas in do tujega sveta, """Mlini,..............................................................................................................................................................................................................................................................................milili......................................... .■iiiiHil: n:::.................................................................. 11 E,::!:::::::::::::—n ee:::::;:::::::;;;::e.e:. j| ....................................................................................:::::::::.............................................................................................................................................................................................................................................. L, Pregled koncertne dejavnosti v Sloveniji ......................:::::::::::................................ . aiHsiii I j;::::::::::::::::::::::::::::::::: »••■•»•••■■■••••»•••••••••■••••■••v 64 Qn0daljevanju našega pregle-v s. *arviu kulturnih dejavnosti ko rv'0nlJi, si danes oglejmo ka-s koncertno dejavnostjo. ^J°veniji razpolagajo z dve-P°klicnbna simfoničnima or-(Slovenska filharmoni-koncertnd m tm prispevajo še manj- s^r^riamentalni in vokalni an-M*shrf (ansambel za sodobno »kj T? “Slavko Osterc«, maribor-ansambel, komorni Ja J”*« (Slovenska f! Ljubljana), h * w°stl P0 Prispevajc Ojj, RTV Ljubljana, Slovenski Sku-,:' °ktet Gallus), samostojne koncertni atelje pri Dru- »HjT slovenskih skladateljev ter •VhLrsIti glasbeni ansambli v sestavah. dlšč s sedeži glasbenih zavodov In ansamblov (Ljubljana in Maribor do ukinitve mariborske filharmonije leta 1965). V skladu s tem pada število koncertnih o-bistovalcev, oziroma narašča šte- vilo občanov, ki niso deležni koncertnih prireditev. Pregled koncertne dejavnosti v Sloveniji v izvedbi poklicnih re-produktivcev kaže od 1955 dalje naslednjo podobo: Število koncertov — popr. število obiskovalcev skupaj in- na se- in- sku- In- na se- in- deks dežu deks paj deks dežu deks 293 100 79 100 537 100 520 100 339 116 67 85 506 94 560 108 210 72 71 90 440 82 560 108 208 71 72 91 430 80 530 102 211 72 78 99 420 78 500 96 reproduktivne glasbene 4laevno*ti v Sloveniji se zmanj-’ 141 to predvsem izven sre- 1955 1959 1966 1967 1968 Vzrok za upadanje koncertne dejavnosti v letih od 1959 do 1967 (od Indeksa 100 v letu 1955 Je padlo število koncertov v letu 1967 na indeks 71) je v prvi vrsti pomanjkanje finančnih sred- stev. Spričo stalnega zoževanja proračunskih sredstev postaja vprašanje financiranja vedno bolj pereče, saj so nekatere oblike glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja močno zavrte (produk- cija gramofonskih plošč z deli slovenskih skladateljev, dejavnost organizacije Glasbene mladine Slovenije, delo skladateljske skupine Pro mušica viva in poklicno posredovanje koncertnih prireditev). V Sloveniji ni modeme kon-oertne dvorane z ustreznimi tehničnimi pripomočki in orglami. V Ljubljani je edina koncertna dvorana v zgradbi slovenske filharmonije, ki pa se ob slehernem simfoničnem koncertu z večjo orkestrsko in zborovsko zasedbo ter pri snemanjih izkaže za ne primerno, medtem to so orgelski koncerti možni le v ljubljanski stolnici. Izven Ljubljane je le nekaj koncertnih dvoran, večinoma pa nimajo koncertnih klavirjev. Koncertno dejavnost je moč razširjati predvsem z gostovanji poklicnih izvajalcev (orkestra slovenske filharmonije, simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in drugih samostojnih komornih ansamblov), praznino, ki jo je povzročila ukinitev mariborske filharmonije, pa je mogoče premostiti z okrepitvijo tamkajšnjega opernega orkestra, tako da bi bil usposobljen tudi za izvedbo simfoničnih koncertov za mariborsko kulturno območje. Koncertna posredovalnica v Ljubljani ter drugi poklicni in občasni posredovalci kulturnih prireditev v Sloveniji bi si morali prizadevati, da se spet doseže raven koncertne dejavnosti in obiskovalcev iz leta 1959, ki je veljala za dovolj soOidno poprečje. toda vseskozi pošten in iskren, kar seveda pri tujih avtorjih podobnih del nismo bili vajeni. Seveda je Adamičeva kritika dobrohotna, očetovska in ne more skrivati toplih simpatij do svoje rodne domovine. Razumljivo je, da je tako napisana knjiga imela širok odmev, škoda pa je, da ga pisatelj ni doživel. Se posebno pa je škoda, da je taka knjiga prišla med slovenske ljudi tako pozno, skoraj dve desetletji za originalom, ker bi pred desetimi in več leti imela tudi doma vse večji odmev in večji pomen. Toda tudi danes je Adamičeva knjiga «Orel in korenine« knjiga, ki jo je treba prebrati. Ne samo zaradi samega Adamiča temveč predvsem zaradi stvari o katerih piše. Te so sicer danes že dol zgodovine, niso pa še stopile v pozabo. Adamičevo knjigo je torej vrediio vzeti v roke. Sl. Ru. SLOVENSKA ŠOLA OD ZATRTJA DO OBNOVITVE V usodi Amalije Čok faze trpke zgodovine slovenskega šolstva Po uktaitvi slovenskega šolstva pod fašističnim režimom ,ie bil pouk siovenščdne organiziran po najrazličnejših polbudiaih. Ponekod so zbirali le manjše število otrok v priivaitnaih stanovanjih, da iton dopolnijo poznavanje črk, M se jih niso učili v šoli, da je mladina lahko brala slovenske revije in knjige. Mladinska društva na Tržaškem, zlasti niihovi ženski krožki 'ter dekliški :žki na Goriškem, so pa pdizk. ato organizirati privatne šolske tečnie. Fašistični konfidenti pa so bili budno na straži in so sproti z grožnjami zatrli plemenito pobudo slovenskih mladincev. Sicer ni bilo zakonite osnove za preganjanje takega pouka, saj so vsi otroci hodili tudi v javno, seveda italijansko šolo in s tem zadostili šolski obveznosti. Tudi goriško Splošno žensko društvo, ki je po pravilih bilo upravičeno, da zbira otroke svojih članic k rekreacija, je poskušalo dopolniti šolski pouk, s poučevanjem slovenščine. Toda že leta 1926 je goriški šolski nadzornik prijavil društvo, češ da ima tajno šolo. Toženi sta bili učiteljica Gabrijela Berbučeva in odbornica društva Štefanija Podgornikova. Ko sta prejeli opomin kvesture, je tečaj za slovenščino prenehal delovati. Vendar je značilna razsodba sodnika, ki je sledila konec leta 1926. Razsodba je bila oprostilna, ker dejanje ni kaznivo. Po tel razsodbi je bilo razumljivo, da je splošno žensko društvo tečaj obnovilo, toda šolski nadzornik je sedaj ponovno prijavil društvo zaradi «tajme šole«. Pred sodišče sta prišli sedaj učiteljica Berta Žeinova in predsednica društva Justina Podgornikova. Obram-ba je s praviHi v rokah dokazala, da je društvo upravičeno zbirati otroke. Kvesturimi niso mogli tot priče dokazati obstoi šole, ker niso pri preiskavi, kliub navzočnosti otrok našli nobenih kniig. nobenih zvezkov, celo državni pravnik je predlagal oprostilno razsodbo z moti vari io, da ni delanje, kate-1-00-3 s+a omenieni ožitnženi kamt-vo" a Zei-nova in Podgornikova sta bili le obsojeni na denarno globo in plačilo sodnih stroškov. Fašizem, ki se le naprezal, da bi uspel v astoniiaci.il slovenske mladine, ni izbiral sredstev. Če ni šlo niti po fašističnih zakonih, ie šlo tudi protizakonito. To je bridko občutila tudi učiteljica Amalija je presedela šest tednov v samici. Tudi ko so jo nato prepeljali v tržaške zapore, je niso niti zasliševali niti obtožili. Izpustili so jo šele 14. januarja naslednjega leta. Dobrih sedem mesecev je presedela brez vsake sodbe samo zato, ker je učila tržaške otroke materinščine! Prav .je, da ob te.i priliki še bolj osvetlimo lik te požrtvovalne žene. Amalija čok ie Lon.ierka. Roiena 1889, ie dovršila goriško učiteljišče leta 1919. Nameščena na katinar-ski šoli ie kot mlada učiteljica bila soustanoviteljica in tajnica podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Lonjer.iu (v začetku leta 1911). Skrb za razvoj te pomembne šolske družbe pa je bila le ena od nienih aktivnosti. Sodelovala je povsod kier so imeli na skrbi napredek prosvete in razvoj I narodne zavesti. Svo.io agilnost ie Izpričala tudi potem, ko le bila 1922 premeščena k Sv. Ivanu. Tu .ie postala tudi predsednica krajevne podružnice novoustanovljenega šolskega društva, ki je prevzeta naloge ukanjene Cirilmetodo-ve družbe, še teden pred požigom svetoivanskega Narodnega doma je imela podružnica vrtno veseli co. Tedaj so vdrto na veselični prostor fašisti in začeli razgrajati in razbijati. Slovenska šola je 2 izvajanjem Gentilejevega šolskega zakona leto za letom izgubljala razrede. Tako so bito slovenski u-čitelji fašističnemu režimu odveč. Starejše so upokojili, nekatere tudi predčasno, mlajši pa so se izseljevali v Jugoslavijo ato so bali čok. V Trstu je obstajala legalno : premeščeni v notranjost države. priznana privatna šola, ki le prirejala najrazličnejše tečaje, med temi tudi tečaje tujih jezikov. V okrilju te šole so bili tudi tečaji za slovenščino, v katerih sta poučevala di jake in odraslo mta ddmo učitelt Ferdo Ktednmavr tol prof Jože Kosovel. Ta dva sta pridobila tudi Amaltjo čoik, da le prevzela pouk otrok. V Ulici Battisti, kjer je bil sedež te zasebne šole, se je zbiralo k Slovenskemu pouku okrog 30 naših otrok. A ne dolgo. Čokovo so 3. iuniia 1938 a-retirali in brez vsake obtožbe so to prepeljali v zapor v Tržič, kjer Amalija čok, ki je pri Sv. Ivanu učila še leta 1927, je prevzela v šolskem letu 1928-29 službo na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu. Tu je ostala dve leti, to je do ukinitve šole. Za poslednji u-darec slovenski šoli je Čokova zvedela na postaji, to se ie vrnite iz Postojne, kamor ie spremljala učence k izpitom. Višjim razredom (6„ 7. in 8. razred) zasebne šole ni italijanska oblast priznavala značaia meščanske šole ki je pred 1918 še delovala. Zato so (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiuHMiiiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHNiiiiiiiiiiiininiiiiiiniiiiniinminum PR/ DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENUE Erenburgovi PORTRETI znamenitih osebnosti zadnjih petdesetih let Prevod je oskrbel Dušan Željeznov po izvirniku z naslovom «Ljudj'e, leta, življenja* Na tiskovni konferenci ob izidu lije Erenburga knjige Portreti v slovenskem prevodu je nekdo vprašal zakaj nosi knjiga tak naslov, ko se v originalu vendar glasi drugače (Ljudje, leta, življenja). Prevajalec Dušan željeznov je pojasnil, da prinaša slovenska izdaja izbor (z šestih knjig Erenburgovih spominov. Izbor, v katerem so predstavljeni sami imenitni pisatelji, pesniki, slikarji in znanstveniki, Erenburgovi sodobniki, s katerimi se je slavni sovjetski piša telj srečal v svojem dolgem življenju. K temu pojasnilu bi lahko dodali, da gre v tej knjigi v resnici za portrete, vse bolj kot za spomine. Za portrete slavnih ljudi, predvsem umetnikov, ki jih Erenburg na docela svojski, originalen način predstavlja bralcem. Knjigo teh portretov torej, nam je v počastitev stoletnice Leninovega rojstva posredovala Državna založba Slovenije, v kateri je predstavljenih 51 osebnosti, od Lenina, mimo Jasenina, Hemingvva-ya, Einsteina, Clementisa, vse do Stalina, 51 osebnosti zadnjih petdesetih let, ki so za vedno stopile v zgodovino tega časa. lija Grigorijevič Erenburg (1891 do 1967) je imel burno življenjsko pot. Rodil se je leta 1891 v Kijevu, bil revolucionar že leta 1905, takrat tudi zaprt, pa je potem pred carskim režimom emi-griral pred prvo svetovno vojno v Pariz. Marca 1917 se je vrnil v domovino, pa ga leta 1921 spet najdemo v Parizu. V španski državljanski vojni je sodeloval na strani republikancev, druga svetovna vojna ga je spet zatekla v Parizu. Vojno je preživel v So vjetski zvezi, pp vojni pa je spet veliko potoval po svetu, tako da je bil vse svoje življenje kot velik svetovljan razpet med zahodom in vzhodom. Bil je pisatelj in publicist ter avtor številnih knjig, večkrat tudi uradu' predstavnik sovjetske kulture in politike. Napisal je večje število knjig, od katerih imamo v slovenščino prevedeni dve deli Padec Pariza in Vihar. Njegovi spomini, ki so izhajali v letih 1962—1966, so vzbudili precejšnjo pozornost in so vzburkali duhove po svetu, kakor so sicer njegova dela vzbujala sploh precej pozornosti na zahodu. Sicer pa je glede na memoarsk’ značaj to razumljivo. Dušan Željeznov piše v svoji uvodni besedi, da je me moarska literatura nujno v nekem smislu protislovna. To protislovje se odraža v razmerju subjekt-objekt ali konkretneje: pisec spominov je nujno subjektiven glede na objektivnost dogajanj, časa m ljud:, ki jih popisuje. Ta moment je toliko kritičnejši, kolikor novejšo dobo ali celo sodobnost obravnava pisatelj. To se je pripetilo tudi Erenburgu, ki nam s svojo ogromno erudic;jo, znanjem, piša teljskim talentom in številnimi srečanji ter življenjskimi pripetljaji opisuje svojo dvainsedemdesetletno življenjsko pot. Seveda je v slovenski izdaji E-ranburg okrnjen, okrnjen vsaj v smislu prikazovanja sveta in preobrazb v njem ter omejen na prikaz nekaterih slavnih sodobnikov. Torta tudi v teh prikazih siavnib ljudi svojega časa je Erenburg nujno ostal priznam sovjetski pisatelj, ki se ne spušča na negotova tla. Tako je v portretih slavnih oseb na ervi strani malce kritičen, kar si tudi sovjetski pisatelj takega ugleda lahko privošči. Kritičen je bil pri prikazovanju Stalina, prikazovanju kulta osebnosti, pri prikazovanju tistih sovjetskih pisateljev ,ki so svojo u-metnost začeli in končali pri Stalinu. Vendar pa ostaja na drugi strani še vedno uradni sovjetski predstavnik, ambasador sovjetske kulture, ki si zato ne more privoščiti drugačnega stališča tot pa je uradno stališče. Zato tudi Erenburg kritizira to, kar je kritizirala sovjetska družba, pri tujcih pa hvali tisto, kar Je nesporno v skladu s tako ali drugačno uradno sovjetsko politiko. Tako na primer priznava Borisa Pasternaka kot velikega pesnika, romanu Doktor Živago pa odreka vsako kvaliteto. Pri Hemingwayu poudar. ja njegovo udeležbo na strani španske republike, pri Joliot-Curiu njegova napredna stališča itd. To zastopanj« uradnih sovjetskih sta- lišč, včasih malce nasilno, je edd no kar pri tej knjigi morda moti. Sioer je pa treba priznati, da je Erenburg v prikazovanju veto kih ljudi svojega časa izredno zanimiv In seveda tudi originalen. Njegovi portreti temelje na prika. zu osebnih stikov s portretirancem, na podlagi temeljitega poznanja življenja in dela prikazane osebe, vsebujejo pa ne samo oceno dela temveč tudi pomena ose be. Tako se pred bralcem kažejo kritične podobe umetnikov, znan stvenitov in politikov, v spisih ki so originalno napisani, ki so včasih že cele male študije, k-pa vedno da jejo originalno podobo prikazane osebnosti. Erenburgo-vim svetovljanskim portretom je treba torej, priznati kvalitete, tudi dovolj iskrenosti, predvsem pa originalnost in zanimivost. Tako ni dvoma, da bo ta knjiga koristila tudi našim ljudem pri spoznavanju ljudi in časa. Odkrila bo marsikaj zanimivega in našim ljudem neznanega. In to v zani mivi obtoki, ki Je na sredi med reportažo, študijo, esejem ali bo-Ije rečeno v originalni Erenburgovi formi. Lepo slovensko 'zdrjo je opremil Uroš Vagaja, Dušan željeznov se je za lep prevod tudi potrudil. Sl. Ru. iiii!itimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„ii,i,liiilil||l|||||M PKKJKLl SMO PROTEUS, april 1970. Izdaja prt rodoslovno društvo Slovenije. BOREC. 1970, št. 4. Izdaja zavod «Borec», Ljubljana. NASA ŽENA. Maj 1970. Izdaja KDAž Slovenije. JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik XV, št. 6. Izdaja Slavistično društvo v Ljubljani. Iz vsebine: Jože Gregorič: Stanko Cajnkar sedemdesetletnik. Franc Jakopin: Vprašanje beloruskega jezika tn jezikoslovja. Kajetan Gantar: Začetki filološke znanosti. Marija Mitrovič: Metaforičnost pesniškega jezika. Zapiski, ocene in poročila. PrunorsičTdnovnlJc — 6 10. maja 1970 L ll\l E A MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PERILO IN ŠPORTNE OBLEKE VIA CARDUCCI, 4 - TEL. 31.1.88 - TRIESTE POMLAD 1970 ŠE VEČ KOT BI BILI MOGLI PRIČAKOVATI! MNOGE RESNIČNE NOVOSTI, ŽE PREVERJENA RAVEN... IN OKUS JUTRIŠNJEGA DNEH Kljub izboljšanju kvalitete smo znižali cene salam: ŠUNKARICA LJUBLJANSKA TIROLSKA AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA AVTOMOBILISTI !!! Na zalogi imamo zadnje novosti, da bi bilo Vaše vozilo vedno lepše! Opozorili bi Vas radi na: «PREVLEKO MINIFLEX T O K I 0» za sedež za poletje Velika izbira: PREVLEK . PRTLJAŽNIKOV - PREPROG itd. itd. po res po voljnih cenah. Posebne cene za karoseriste in garažiste. AUTOFORNITURE ZAICH1 TRST • VIA DEL CORONEO $ Telefon 29-684 Informacije tudi v slovenščini In srbohrvaščini. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potnUkimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: •SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 de 73-477 NA POBUDO SEN. SEME IN DRUGIH SENATORJEV Načrt zakona za priznanje pravic Slovencem v Furlaniji - Jul. krajini Včeraj nismo v začetku po pomoti omenili, da je te dni tudi poslanec Albin Škerk predložil v poslanski zbornici isti načrt zakona, pri sestavi katerega je sodeloval z drugimi sestavljavci. II. Med prvo svetovno vojno so bile te ustanove prisiljene utihniti, a so spet zaživele v upanju večje svobode, toda videli smo že, kakšna usoda jim je bila prisojena. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo tudi v prvih letih po vojni so se obnovile nekatere prejšnje ustanove, ustanovile so se nove in njih število je preseglo 400 poleg tistih, ki so bille velike važnosti in ki so obstajale in delovale skupno z Italijani, predvsem najprej na pobudo socialistov, zatem pa komunistov. Isto velja za zelo bogato izdajanje knjig, dnevnikov, revij, ki so jih izdajale razne politične sile, verske skupine, gospodarske organizacije ; za kmete, za obrtnike, za vinogradnike, za pravnike, za trgovce, za obravnavanje socialnih in zadružnih, problemov, za zgodovino in bibliografijo itd.; pomislimo, da je že pred letom 1914 samo v Gorici izhajalo šest slovenskih političnih časnikov, in pomisli naj se na veliko vzgojno in kulturno delo, ki ga je imela najprej socialistična revija «Njiva», zatem komunistični list «Delo», ki je bil glasilo KPI za Slovence tega področja. Znano je, da so u-stvarjanje, obramba, razdeljevanje vsakega teh instrumentov političnega in kulturnega dela pomenili ne samo žrtev in predanost ustanoviteljev, izdajateljev, razdeljevalcev in čitateljev, ‘temveč zelo po-gostoma tudi poniževanje, tepenje, obsodbe, včasih smrt. Krajevne oblasti, država, sodstvo, varnostne sile, ne samo, da niso ščitile manjšine in niso kaznovale napadalcev in mandatarjev, temveč so jih branile, včasih ščitile in jamčile njdh nedotakljivost in nekaznovanje. Veljavni zakoni so se uporabljali proti Slovencem; splošni zakoni so se tolmačili enostransko, po- —ntirnfMil,,,1,,,,mil,millllllllllll,lim|m|lniminillllllllllllllllllllll<,,>llllllllllllllllllllilllllIilIIIIIIIIIIIII> Slovenska šola od zatrtja do obnovitve (Nadaljevanje s 5. strani) morali učenci osmega razreda polagati izpite na meščanski šoli v Postojni. Kako .ie, pfečaia Čokova svojo vnemo za poslanstvo svojega poklica v kasnejših letih, smo že o pisali zgorai. Ta grenka izkušnja in tudi 14-dmevnd zapor v času na pada na Jugoslavijo ji nista vzela poguma, da je tudi med drugo svetovno vojno, v času. ko se je na podeželju obnavljalo slovensko šolstvo v okupiranih mestih pa so se organizirali tajni jezikovni tečaji, sprejemala na svojem domu svetoivanske mladince, jih u-čUa materinščine in jih uvajala v spoznavanje slovenske kulturne de- diščine. Svoje učiteljsko poslanstvo je Čokova nadaljevala takoj po zaključeni vojni, ko so bili v Trstu in okolici organizirani tečaji, da so se mogli otroci pripraviti na prestop v obnovljene slovenske šole. Ko se ie jeseni 1945 zopet odprla pri Sv. Ivanu slovenska šola, je bil Amalija Co kzaupan kot izje bil Amaliji Cok zaupan kot iz-vehkim naporom je morala že odraščajočim otrokom nadomestiti vse tisto, za kar jih je potu.ičeval-na fašistična šola prikrajšala. Amalija Cok spada v tisto generacijo slovenskega učiteljstva, ki je doživljala vse faze trpke zgodovine našega šolstva. V najtežjih časih je Amalija Cok častno vršila svojo narodno in stanovsko dolžnost. KRST PRI SAVICI P,se ® ™ Lovro Inkret sebni zakoni z zagrizenostjo in brez usmiljenja. Navodila za uničenje društvenega, kulturnega, gospodarskega in organizacijskega imetja manjšine, je dal Mussolini sam in so bila objavljena v članku glasila fašistične stranke «11 Popolo d’Italia» leta 1927: «Vlada ima pred seboj predlog, ki se tiče petih obmejnih pokrajin. Z eno besedo duh tega predloga j;e, da je treba ta področja kmalu in popolnoma raznaro-diltd, ker zamisel, da mora biti raznarodovanje naglo in popolno, izhaja iz samega duceja, čigar u-kaz bo fašizem julijskega področja izvršil s takojšnjo ubogljivostjo.« Predlog je bil postavljen 12. junija 1927 na sestanku, ki je bil v Trstu med federalnimi tajniki tržaške, goriške, videmske, puljske, reške in zadairske pokrajine. Federalni tajnik iz Trsta Cobolld-Gigli je javnosti obrazložil vsebino predlogov, ki so že postali navodila za akcijo, katerih osnovne točke so bile: «Odredi se ukinitev zadnjih, slovenskih razredov v šolah, razpustitev vseh slovenskih športnih in kulturnih organizacij, ukinitev vseh slovenskih časnikov, u-ničenje slovenske knjige, obvezna vključitev mladine v baldlo, avantgardiste in dopolavoro, prepoved uporabe slovenskega jezika v šoli, in končno, fašisti naj zaplenijo vse slovenske in hrvaške gospodarske ustanove.« (Podčrtali mi, op. ur.) Bolj kakor za izjavo o namenih, Je šlo za pravi rasistični razglas, ki povzroča grozo zaa-adi koncepcij, ki ga navdihujejo, zaradi rezultatov, ki jih je dosegel; je morda prvi uradni akt o izrecni volji po nasilnem raznarodovanju, odločitev, ki je predhodnica uničevanja, ki si ga .je zamislil in ga izvajal Hitlerjev nacizem, ki se je zaganjal, kakor je znano, proti Zidom in proti slovanskim narodom še posebno. Na ta način se je likvidiralo delo treh pokolenj, uničenih je bilo tako na stotine organizacij in u-stanov, okoli 400 društev, več deseteric publikacij, 444 osnovnih, šol, poleg vseh srednjih in privatnih, Trgovski dom v Gorici, konvikt v Pazinu, knjige in katekizmi (zadnji med temi «Nauk o krščanstvu« je bdi zaplenjen v Nadiški dolini leta 1933), delavske podporne zadruge, študentovsko društvo, vsa zadružna organizacija, banke, posojilnice in hranilnice. Ugovarjalo se bo, da velik del področij, o čemer je govor za razdobje, ki gre od 1918 do 1945 in do 1954, ne pripada več . Italiji in so sestavni del jugoslovanske države, ali sestavljajo tako imenovano področje B, ki je zaupano jugoslovanski upravi. Ugovor je točen, toda je prav tako točno, da so bili Slovenci, ki so ostali v Italiji, protagonisti dogodkov, o katerih je bil govor, ter z zgodovinskega, jezikovnega in narodnega vidika sestavljajo eno samo celoto, in tudi če gre danes za manjše število državljanov kakor tedaj, se ne sme pozabiti, da ti niso prenehali predstavljati nar rodne, politične in idealne enote, ki ima lastne potrebe in pravice, ki izhajajo, razen iz naše ustave, tudi iz njihove skupne bolestne zgodovine. Po ukinitvi jezikov, ki so drugačni od italijanskega na sodiščih teh ozemelj na pobudo malo neodvisnih in malo demokratičnih sodnikov, je kraljevi dekret z dne 15. oktobra 1925 dajal tej politični, socialni in kulturni strahotnosti zakoniti videz. Ne samo, temveč preganjali so vsakogar, ki si je upal uporabljati svoj jezik ne samo na sodišču in v uradih, temveč tudi na cesti in v tramvaju. Z drugim dekretom, z dne 28. marca 1923 št. 900, se je odredil prevod v italijanščino imen krajev, ki so se uporabljala stoletja; prevod je bil pogostoma skrpucalo med fonetiko in etimologijo, ki je žalilo zdrav čut vseh, poleg občut- ljivosti prizadetih državljanov. O-koli leta 1923 se je zaostrila tudi netolerantnost do krstnih imen slovanskega izvora in prišlo je do tega, da so novorojenčkom uradno dajali imena, ki jih starši niso hoteli, ali pa so dodajali prevode. Z neupravičeno in samovoljno uporabo dekretov z dne 8 marca 1928 št. 383 (proti uporabi »smešnih in nemoralnih imen, ki lahko javno žalijo«) in z dne 7. aprila 1927 (za povratek v prvotno obliko imen italijanskega in latinske ga. izvora, ki so bila spremenjena ali prevedena) se je vsililo na tisoče priimkov, ki so res postali smešni, ker so bili brez pomena ali brez prvotnih končnic, in tudi zaradi tega, ker se je pogostoma dogajalo, da so v isti družim posamezni bratje dobili na drugačen način spremenjen priimek. Za manjšino je bilo konec pravice, da vsak državljan ohrani svoj priimek in da lahko izbira za svoje otroke zaželeno ime! (Nadaljevanje sledi) Pri! SLOVENSKI GOSPODAR 5. V. 1870 na želja je, da se napravi v Trstu Novičar. | delavsko društvo; zato so se poj prejšnji odborniki tudi že o t*J («Petelinček»), nov ilustriran list, je prišel prvikrat na svetlo v nedeljo, 1. t.m. in je zapel kaj lepo več lepih pesmic, povesti in smeš-nic. Okdnčan je z osmimi lepimi podobami in pisan v lahko razumljivem jeziku. Ker je prinesel mnogo ne samo šaljivih, temoč tudi prav podučdvnih stvari, ga vsem rodoljubom priporočamo in jih prosimo, da mu pošiljajo zadost zrnic v Trst, da bo lože peval in slovensko ljudstvo dramil. — Izhajal bo vsak mesec zadnjo nedeljo in velja za Trst in vse avstrijske kronovine za celo leto 1 gld. 20 kr., za tri mesece pa 30 kr. Naročnino prijema G. H. Martelanc, izdatelij in vrednik v Trstu. — G. Martelanc je razpisal tudi 10 gold. sr. darila za najboljšo humoristično izvirno noveleto, ki se natisne v aFetelinčefcu«. SLOVENSKI NAROD 10. V. 1870 Razne stvari. (Delavsko društvo.) Sploš- reči pomenkovali in obveljal i® nasvet, da se precej začne za » uaovou, vacu y*vwj - delati, ko se le nekoliko poj0®1' kako bode vprihodnje veter P®" z Dunaja, ker to je važno pri * stanavijanju delavskega društva. NOVICE 11. V. 1870 Trst 5. maja. — 1. maja biloj tu vse radovedno, kako se okoličani z lahoni spravili in J® podvrgli. Zeljno je vsak pri*"® val trenutka, ko bode razpuščeni ga bataljona godba prišla gimnastični naproti, kajti v ta men so imeli laški tumarji h «lovcu» popoldne. Vsi goreči ga, da bodo lahko potem okoM0 ne grajali, da so jih prišli odf®’ ščanja prosit, drli so ko laški ci oblečeni lahoni do «lovoa», ve- dno so popraževali: jeli jih še kaj, da jih ni? itd. Al ko so Veljaven od 10. do 16. maja 1970 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na zunaj se bo zdelo, da so v ljubezni le slabe perspektive. Vendar naj vas videz ne vara, ker ljubljena oseba rada prikriva svoja resnična čustva. V odnosu s prijatelji ne bodite zamerljivi. Na splošno pojde na delu vse gladko. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čeprav boste v začetku tedna slabe volje, ker ne bo prišlo do domenjenega sestanka, si tega ne smete jemati preveč k srcu. S prijatelji bodite strpni, čeprav vam bodo nasprotovali v neki zadevi, čaka vas potovanje v inozemstvo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ta teden boste marali biti velikodušni in kazati čim večje razumevanje do ljubljene osebe, sicer bo nastala ljubosumnost, ki bo privedla do trenja. Vpliv ‘z-tffezd pa je zelo ugoden za vašo poklicno dejavnost. S prijatelji bodo od- nosi tudi dobri. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Planeti so vam ta teden zelo naklonjeni. Okrepili boste ljubezenske odnose, a dobro se boste razumeli tudi s sorodniki. Le neki vaš predlog ne bo naletel na popolno odobravanje. Na delu boste zelo podjetni in boste želi uspehe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaši srčni odnosi doživljajo spremembo. Negativen položaj boginje ljubezni prinaša določeno napetost z ljubljeno ose- bo. Kar na lepem ste postali ljubosumni. Osredotočite se bolj na svoja osebna vprašanja in vztrajajte pri načrtih. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekateri izmed vas bodo prišli nekoliko iz vsakdanjega tira življenja, ker bodo ljubljene osebe oddaljene. Ze v začetku tedna pa bo prilika za prijetno ždvljenje v družbi s prijatelji in znanci. Če je na delu kaj narobe, bodite elastični. pestrilo TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Koncentracija planetov u-godno vpliva na vaše čustvene odnose. Življenje se bo po-in potovali boste v družbi ljubljene osebe, jo bolje spoznali in cenili. Ne hvalisajte se preveč, čaka vas nepričakovan zaslužek. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) V čustvenih odnosih utegne nastati napetost. Zaradi izrednega položaja ali neprijetnih besed ljubljene osebe boste postali slabe volje. Potrebna bo marsikakšna odpoved. Razdobje pa je ugodno za vaše delo in načrte. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Vpliv lune bo prispeval, da bodo vaši čustveni odnošaji naravnost cveteli. Zato boste srečni in vedno dobre volje. Kažejp se tudi dobri obeti glede potovšnj In novih poznanstev. Tudi v poslovnem življenju pojde vse kakor po maslu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zvezdni vplivi vas bodo spodbujali, tako da boste v ljubezenskih zadevah zelo podjetni. Spričo svojega poguma boste tudi bolj očarljivi in uspehi pri ljubljeni osebi ne bodo izostali. Teden pa nd preveč u-goden za uspehe na delu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) čeprav se bo na čustvenem področju pojavil kak oblaček, pa bo konec tedna nastala velika harmonija, čakajo vas prijetna srečanja z drago ose- bo, ki bodo zelo prisrčna. Na delu bodo neke zapreke, ki so neprijeten ostanek preteklosti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaši čustveni odnosi in vaša poznanstva bodo pod zelo ugodnim vplivom zvezd. Vse se obrača vam v prid in izkoristite priliko. Tudi možnosti za u-speh na delu so izvrstne; zato boste uresničili vse svoje načrte. © speli na mesto, nd bilo od čanov ne žive duše nazoče. Zdjvj ci se jie vsem na dolzih dbrs®" brala nevolja — njihova ošabno* dobila je hud polom. — 1. n^ zvečer smo v pnvatmi pri Skem kralju«, kamor večidel * Slovani zahajajo, imeli lep ceri, ki ga je pet koroških pev0** napravilo; bilo je vse polno S*®1 vamov, Lahov, lahonov in N«® cev; pelo se je nemško in slov*0, sko, pri slovenskih pesmah ŽW" klicev in ploska ni bilo ni k011, ni kraja; vse so morali ponavljaj ti. To je očiten dokaz, da se nari® naš vedno bolj izbuja; slišal s0® Laha blizo mene reči; «Vidi ** da se slovanski element povzd# jev>; al ne eden se ni upal žal b® sedice črhniti. Pred dvema ^0,7. bilo bi gotovo pri taki prilila “■ tepeža od strani lahonov Pr®°e Zdaj pa mislim, da tu v Trstu ® bodo nikdar več laške bunk« rele. SLOVENSKI NAROD 12. V. I*1’ Iz Gorice, 9. maja. (Izv. dopli. aprila t.l. je bila pri tukaj®} odrednd sodniji kaj zanimiva 0 ravnava; ne prav zarad vaifl®*" dogodka; — ampak zarad raž" vora o uradnem jeziku. (......) Adv. N a k i č: Ne morem do' liti, da se pri tej sodniji, KJe je uradni jezik italij® s k i, v tujem jeziku govori. Obtoženec (nemško); Neb®*J odgovarjal v drugem nego v h0" škem jeziku. <.....> ^ Goriška okolica, za katero j® tj stavljena odredna sodnija j® ključljivo slovenska; gosp. sOt_. je pa pri javni obravnavi in fconštatiral, da je tu urai d na f zik italijanski, — Ni davno, ou nekteri odborniki polit. „ štva Soče pri ravno tej sodnija prav pri sodniku Tominz-u ^ f vali, naj se sprejmejo njihov® povedbe v slov. jeziku v Ni bilo — ali ni se jim b°A dati — zapisnikarja, ki bi slov. pisati in kdor ni hotel . svoje zahteve odstopiti, m o1 je sam pisati. (......) konferen® llllllll■mlllUlllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllmlllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllll■lltllltllllllllllltllllll••llllllllll■■l•llllll^ll)ltlIlllllllllllllllllllll VODORAVNO: 1. del jedilnega pribora, 6. žabja okončina, 10. gorski prelaz, 11. slovenski gledališki in filmski igralec (Ali), 13. gozdna zver, 14. dunajski igralec in komediograf (Johann, 1801-1862, «Lumipacij vagabund«), 16. učenje, 17. vnetje očesne šaranice, 19. žensko ime, 20. katran, 22. hčerin mož, 23. nekdanji uradnik, 25. uslužbenec na veleposlaništvu, 28. ime angleškega filmskega igralca Wellesa, 30. kemični znak za neodim, 31. sposobnost hitrega im pravilnega mišljenja, 34. avtomobilska oznaka Sombora, 36. ostanek po gorenju, 37 glavno mesto zahodne Avstralije, 40. polltično-teritorialna enota, 42. zmikavt, 44. makedonsko kolo, 45. vrtna hišica, 46. ime jugoslovanskega izumitelja Tesla, 49. medmet, 50. velika ledena gmota, 53. peri del, 55. dan v tednu, 56. zbirka zakonov, 57. medena rosa na listju, 58. majhna stoječa voda. NAVPIČNO: 1. dolg drog na vrhu senenega voza, 2. italijanski pisatelj (Carlo), 3. trska, 4. pristanišče v južni Španiji, 5. kemični znaik za aluminij, 6. velik ogenj, 7. jugoslovanska filmska igralka (Eva), 8. pripadnik staroslovanskega rodu, 9. sovjetski šahovski velemojster (Paul), 10. glas konjskih kopit, 12. obsežna književna zvrst, 13. star trg ob Dravi, 14. lak za kovine, 15. dolžinska mera v ZDA in Angliji, 18. dober poznavaleo KRIŽANKA J 1 2 3 4 n l 6 7 8 F5 L J 10 11 12 L 13 14 B iT" _ S: 19 20“ 21 23 7T 26 27 28 29 30 ~"n 31 32 33 r"""1 34 35 36 3) 38 39 40 41 42 43 44“ 45 47 48 w~ ^0 51 52 53 54 H 55“ n 56 P n 57 58 r Razne stvari. (Slovenska «Jadr, se imajo veljavnejsi možje k posvete' . Zarja« je bila naznanil0’ ,jj lajo 8. t.m. v Ljubljani mej si možj e k posvet Isto poročajo tudi dunajski .j, ki cl» v in res smo med «dollinu Ljubljani 8. t.m. brali 8*1 Cegnarja iz Trsta, Ravnika i* ‘p pra, Crneka iz Tolmina, Tonlbri iz Gorice. Lastnih sporočil d°*T, nimamo, kakor tudi za zbor vedeli. ZGODNJA DANICA 13. V. 187» V Terstu so 23. aprila P:e* subdijakonstvo naslednji gg. lriL slovci: Jož. Antiko, Jan. B©n®Aj Jan. Benati, Nik. Burlin, BI. .( vina, Mat. Markič, And. S® . Mih. Sobar, Drag. Žnidarič« Zupan. Duhovske spremembe. c.* V teržaski škofiji, Konšt. Branchetta, duh. poi00®1^ pri sv. Jakopu v Terstu, je P°5 kurat ondi v mestni bolnišnic1’^ g. J Uršič, kaplan v Abach’ . subsid. ravno tam. — PrestavU ^ sta čč. gg.: Fr. Logar iz v Abacdjo, Jak. Sajov«c f Zmiina v Borut. C. g. L or. R®|» vec je radovoljno pustil n>®Apl sko voj. kapelanijstvo in P “Al kaplan v St. Kocijanu. Fara ~ Marii Devici v Terstu je zop®i pisana, ker se je č. g. And. S©, odpovedal. — Umerla sta A v pokoju: Nik. L o j v Ver0?' jj apr., in Mat. Sesik v Bujah aprila. R.I.P. m'1' 111111111111IIIIIIUIIIIII •||ll||||llll||||l|||||l|M,l*n PREJELI SMO Friuli nel mondo. Mensil® At# a delTEnte «FriuM nel 1,1 jiF junak popularne Gotovčeve opere, 34. način petja modemih popevk, 35 zbor osmih pevcev ali glasbenikov, 38. hipnozi podobno stanje, teorije, 21. turistično razvit Jadran- | sLnTjirin^od Varš^ IS^vitoko ski otok, 23. bleščeča slovesnost, razkošje, veličastje, 24. osrežemo ivje, 26. steklo v oknu, 27. krajša razprava, 29. avtomobilska oznaka Subotice, 32. začetnici sodobnega slovenskega pesnika, 33. naslovni listnato drevo, 46. frnikola, 47. Kr-leževa drama, 48. ljubkovalno ime za očeta, 51. daljša doba, epoha, 52. reka ’ v južni Angliji, 54. letoviško mestece blizu Opatije, 56. okrajšava za tisoč metrov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ustje, 6. Parma, 11. prerok, 12. kantina, 14. ravan, 15. prst, 16. las, 17. Agen, 18. urna, 19. line, 20. variete, 22. Trajan, 24. on, 25. kapo, 27. Atos, 28. kor, 30. IS, 31. Jan, 32. kosa, 33. rman, 35. SA, 37. Rubens, 39. orakelj, 42. opal, 43. teza, 45. udav, 46. sir, 47. teta, 48. griva, 49. aei-doza, 51. Mailer, 52. Adana, 53. stric. ra delTEnte «FriuJi nel Febbraio-marzo 1970. List h®*, (f logo tudi v furlanščini. ZaK®J g/ bi torej imel tudi prilogo v venščiinii? F Marco Neiretti: Econonil® nanza nei quotidiani italiah*4 )tl' Andrea Schvvarz de Zimonl^f nerari di psicotelepatia. Ed. na, Roma. Anna Maria Scheible: I d0® f ti della Spagna. Ed. Ciranrri' ma. ^ Indicatore grafico. Rasseg*^ bliografica menslle 1969 vol-Politica estera 15 aiprile-l®^' glo 1970. Rassegna di con®1*^ studi, notizde, documenti. Informazioni. N otiziario strale delTEnte ltallano de^A jj? da. Gennaio, febbraio 1970 plemento Salon-mercato, zioni Comunitš europee. rfl 1970. Mercato comune, CECA raitom. J C J§ i Po N v Povoji lino v Favno fe4 P: katero ^ je A ob “a ne Nten Nčil fen fe b se Hanjše "a del >ušl ne PX *acelo la ods SPD-] 2* < g; Sl od H, J® sez »ril , ok. j? je £>■ v 1 otro naša f bii •muca I? k I* * fene h, N*] Ss “"“val M M ®aoeln 7"* t g® fala N ali Itd S A % !..Pon lih te W' V HJ, m S« C" N & S H) j« tty tt kn bc to to *h to In to Poročila na rednem občnem zboru Slovenskega planinskega društva Trst Predsednica dr. Sonja Mašerova: Najpomembnejši je bil za nas vpis v seznam pravno priznanih društev TAJNICA SELMA MICHELUZZIJEVA: Društvena aktivnost v pretekli dobi je bila pestra in zelo obširna Igg j 'h™je društva v preteklem teni; 0 “značrim kot na splošno »JJ: j«* enega najbolj po-■"mn dogodkov pa lahko ome-našega društva v seznam Priznanih društev. Za ta se odločili, ker smo s pravico do podpore * *a^ajriije-Julijske krajine, za Ham ° srno la® zaprosili in ka 1® tudi bila podeljena. katerega smo si zastaja "“ lanskem občnem zboru, smo nekaterih odsekih prekoračili, ijJ?® k° ga na drugih nismo u-Ij. .teprav je odbor sestavki ,lz 12 članov, je število tistih, mJS stalno udejstvujejo veliko . in na njih je slonela veoi-v društvu. potrebuje delovnega kana ”!\sai®o v odboru, ampak tudi kamor se je sedaj ga Po zaslugi smučarske- Svot1 ^ tonilo ustanoviti zato odseke tudi po okoliških va-liai v tem mesecu bo ustanov-tovei ^ PD na Proseku in Kon-^ M je bil v pretekli snručar-bdfij ™i že aktiven, saj si je prija ri . 1najboljšega mladinske-('‘riistva. V prihodnji sezoni pa jih delovali odseki že v vseh več-M *oliških vaseh. Jj^arski odsek je bil v pre-!o j/1 l^u najbolj aktiven. Za de-grabil na pravem koncu, Ujd 'Iški mladini, in odziv je bil i 0,7*9 pričakovanja velik. Deta lahta ^ ^ P0!110 odgavgrnosti in tj. ,Va posebne kadrske moči. Za-večje bo v bodoče števio dgt '^-stnučarjev, tem večja bo ja ^.Potreba po sodelavcih. Dobro Sm-,.1 a letos organizirana pred-Več '?*k? telovadba, ki je bila v Hiti . Posebej moram ome-der Prosek-Kootovel, od ko-30 otroci hodili k telovadbi v I^A.Jpedtem ko so nesmučarji te-j ®u v dveh izmenah dvakrat teebno, da natančno prikažemo naše delovanje. Na planinskem področju je delovanje potekalo srednje živahno; vsakomesečni avtobusni izleti so bili večinoma v zapadne Julijce, in večdnevne skupinske ture. Nekatere je organiziral odbor, druge pa naši člani in članice sami. Da bi dosegli boljše uspehe ta. vkijuali v naš delokrog več boljših planincev in alpinistov, bomo morali prirediti izlete z odhodom v soboto popoldne. Če bi zaradi nezadostnega števila udeležencev to ne bilo izvedljivo z avtobusom, bi skušali izvesti vsaj z zasebnimi avtomobili. Društvo bo moralo skrbeti za boljšo povezavo med člani, da bi olajšalo organiziranje takih izletov. Naša naloga bo tudi letos, da povedemo v gore in navdušimo za njihove lepote tisto mdad no. ki smo jo letos navdušili za smučanje. Naši mali smučarji morajo postopoma postati tudi naši dobri planinci ta alpinisti. Naš alpinistični odsek letos ni deloval in zato o njiem ne bo poročila. Igo Legiša je podal ostavko kmalu p* lanskem občnem zboru, Iztok Furlan, njegov naslednik, letos služi vojaški rok, ta Mario Gec še ni utegnil spraviti skupaj raztresenih članov tega pod tako nesrečno zvezdo rojenega odseka. To je problem, ki se bo lahko rešil le z dobro organizacijo in s požrtvovalnim delom članov. Ker pa je izkušenih alpinistov v odseku bolj malo, bo moral odsek, če bo hotel napredovati, poiskati pomoč pri prijateljskih alpinisti čnih odsekih v Staveniji. Kar se tiče našega rekreacijskega centra v Bazovici, smo ga samo delno izkoristili in to le v _ spomladanskem in jesenskem času. Za njegovo boljšo uveljavitev^ smo se obrnili na nekatere naše člane, ki pa kljub svojim dobrim načrtom naloge še niso izpeljali. Letos je tretje leto, da omenjam našo slovensko zamejsko transverzalo dr. L. Dolharja. Res je pa, da je ta letos vsaj že na papirju m da upam, da jo bomo poleti z večdnevnimi skupinskimi izleti iab-ko tudi uresničili. Pohvalno se moram izraziti tudi o poročevalskem in fotorepor terskem delu Selme Micheiuzzi, ki je v tem pogledu zapolnila dolgoletno in veliko vrzel v našem delovanju. Za delo in pomoč pri organizaciji izletov se moram zahvaliti tudi Norci Zavadlavovi. Našim članom smo letos nudili manj razvedrila, ker so naši planinski večeri bili neredni. Manjše je bilo število predavateljev iz Slovenije, medtem ko je bilo več udejstvovanj članov samih, še enkrat moram pohvaliti S. Micheiuzzi, ki prednjači tudi na tem področju. Njen film o letošnjem našem smučarskem tečaju, s katerim hodi predavat na vse šole, opravlja zeo važno propagandno nalogo. Več predavanj o športu in zdravju po raznih društvih v mestu in na podeželju sem s tem namenom imela tudi jaz. Letos bo društvo izpolnilo dolžnost, ki jo je odlašalo iz leta v leto. Oddolžili se bomo spominu slovenskih tržaških adpinistov, padlih v NOB: Doliiju ta Justu Blažim ter Tezeju Ša.vronu. V Glinščici, kjer so kot mladi fantje prvič stopili v stik s ska amd in jih vzljubili, kjer so krepili svoja telesa in utrjevali voljo za boj proti nacifašizmu, jim bomo pustavili spominsko ploščo, skromno a trdno, kot so bili sami. To bronasto ploščo bomo postavili slovenski tržaški planinci sami, zato prispevajte v sklad za to pobudo. Osnutek plošče, ki jo bodo izdelali v Vidmu, je pripravil in daroval Jože Cesar. Svoje poročilo zaključujem z optimističnim ocenjevanjem dela našega društva v prošlem letu, kljub nekaterim pomanjkljivostim, za katere pa upam, da jih bo bodeči odbor s skupnimi močmi vseh članov in ob sodelovanju drugih slovenskih društev, v bodoče lahko premostil. Vedno se moramo zavedati pomena, ki ga ima naše društvo v življenju Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo, da je naše društvo važen činitelj za naš bodoči obstoj v zamejstvu, saj na nas sloni vzgoja in zdravje našega mladega rodu, ki je naša edina bodočnost. Podatki, ki smo jih povzeli iz zapisnika 52 rednih odborovih sej, nam dajejo pregledno sliko celotnega društvenega delovanja, ki obsega dobo od 2. aprila 1969 do 5. maja 1970. Društvena aktivnost je bila v tej dobi izredno pestra ta obširna ter se je odvijala na kulturnem, športnem ta rekreativnem področju, /telo zadovoljiv je prirastek novih članov zlasti iz tržaške okolice. Poudariti moramo tudi, da so k društvu pristopili večinoma mlajši in najmlajši. Naš trud je bil stalno usmerjen v tiste pobude, ki mladmo najbolj pritegnejo ta zanimajo. Danes, ob zaključku te delovne dobe lahko sklepamo, da so bile tis« v zvezi z zimskim športom najboij hvaležne in primerne ter so dale v dobri meri zaželene uspehe. Oglejmo si letošnje delovanje. Na kulturnem pooročju smo, kot vsako leto, priredili več predavanj, ki so jih veano spremljale filmske projekcije mi barvni diapozitivi. Med predavatelji so bili gostje našega društva: Rudolf Link iz Beljaka, alpinist Sandi Blazina, prof. telovadbo, s tekmovanjem v urnosti ta spretnosti ter z raznimi igrami. Tekmovanje je želo zadovoljiv uspeh. Za odrasle, je bil tudi letos tradicionalni pustni ponedeljek, na katerem so člani in prijatelji preživeli prijeten večer v toplem vzdušju- Poročita alpinističnega odseka, je letos vključeno v tajniškem, kaj’ti načetoik odseka Iztok Furlan še vedno služi vojaški rok. Delovanje odseka je bita v letošnji dobi zelo skromno, prav zaradi nepričakovanega odhoda načelnika takoj po začetku plezalnega tečaja v Glinščici, ki ga je sam vodil. Pomanjkanje aktivnih odbornikov, zainteresiranih za alpinistične probleme je povzročilo v odseku zastoj. Alpinistična dejavnost je bila le_ individualna, brez specifične društvene organizacije. Novi odbor ima nalogo, da prekine to večmesečno mrtvita. V tej delovni dobi izvršnega odbora našega društva so želi posebno lep uspeh izleti v planine. Ti so redno potekali v vseh letnih časih. Začetka aprila lani, je bilo na ODBOJKA IJčTAd* cupituoi .jcujuu mooma, tuaev-n-u --- ------’ - - Mirko Kambič, prof. Bojan Pavle- Vojskem 3-dnevno velikonočno zi-tič, gost našega društva ta Slo-1 movanje. Udeleženci _ so se tamkaj , «-> Irlu.Ko rwrr*f T/wziir\ R q \milr nocmnčnli 7 VPCtPT OifiSOStlVOVSli OTO- u>ven izmena* 1 uvcu^oiu (Jj*? pod vodstvom dveh požir-danih učiteljic, gospe Škerla-čelni *n ^ani^e Husu. Zadnja bo bodočega proseško-konto- VU®3 odseka. ji Ptedsmučarska telovadba je je za slične telovadne te- roita 80 sedaj za osnovnošolske ^ M Sv. Ivanu ta v Dolini, programu je tudi ustano-takifo tečajev pri vsaki sto-osnovni šoli. Ta dejavnost, j? .“ta tako koristna za zdrav-tilj® ofrok, bo zelo lahko iz-JTSr 110 se bodo na vseh _ šo-Ustanovila združenja staršev, -j Je je to poskusno izvedlo iijpjJ^taivainski šoli, in če bi vsa la T® » prosvetna društva detla teko v roki ta se ne bi ovi-i^Pri delovanju. Če hočemo Sta-kJ Pekaj pokazati v državnem j rij Pa naj si bo na športnem 0 s? .Ptoavetnem torišču, mora-slitj ^ sile združiti in jih ne }ja na desetine malih društev, ejj) Vsak način je bilo letos naše 1 : , *. mladimi plodno tudi zara-a tf^šenj. ki smo si jih pridobili področju in ki nam bodo jih „ . tudi pri razvijanju nadalj-i-vv'h območjih tudi že 111 nove mlade moči. Stari tleh,, Pa., posebno J. Morelj in S. le-jg zzh ki sta duša smučar-ižr-tl °^s®ka, zaslužita za svoje IValo °Va'no delo našo posebno po- :Na sem tudi povedati, zate 1110 smučarski tečaj in tek-biiž^L^ili s črnega vrha na bejo’ ,. ytč zaradi prehoda čez tv9 ’ ® je z otroki brez sprem-'adj ftaršev nemogoč; drugič za-‘•žir.vri ^h snežnih razmer na Tr-bZri ta tretjič za utemeljitev * za deželno podporo je po- O V- luczv/ - ............................................. ZA 4. POKAL LONJERJA Prihodnjo nedeljo v Lonjerju kolesarska dirka veteranov Čez teden dni, v nedeljo 17. t.m., ko.esar iz Padove je vedno imel na , naših cestah. Kot vedno bo - . - » , • 11 __ 1 ~ Ln.ivi/>.rtnino i»-\ iii1 čutne ctart T /micirvu mirvi/i po- tni bo v Lonjerju že četrta izvedba kolesarske dirke za veterane. Prvo leto so Lonjerci dirko organizirali z očitnim namenom nuditi sovaščanu Antonu Maverju, enemu najboljših kolesarjev veteranov v deželi, možnost, da bd zmagal doma ter tako navdušil in zadovoljil vse domače navijače. Ta misel je bila (in pri nekaterih je morda še) gonilna sila vsega organizacijskega dela. Razlika je le v tem, da Maver danes odločno zanika, da bi obstajala zanj' kakšna možnost za zmago pred domačimi privrženci tega športa. V vseh treh prejšnjih izvedbah se je uvrstil na drugo mesto, vedno premagan od sprin-terjev. Pred nekaj dnevi je Maver, ki je že štiri leta zaporedoma deželni prvak, povedal tole o svojih ter o možnostih ostalih tekmovalcev: »Kako naj bi bilo mogoče, da bi prav letos zmagal, ko nisem trenutno v najboljši formi ter je v to kategorijo prestopilo precej mlajših vozačev. Menim, da ima še vedno največ možnosti za osvojitev prvega mesta dvakratni zmagovalec v Lonjerju, kolesar iz Padove Billato, izredno prebrisan dirkač. odličen taktik ter povrh vsega še odličen sprinter. V tem začetku kolesarske sezone se je že na več dirkah odlično izkazal z osvojitvijo večine prvih mest. V razpolago homogeno ta ubogljivo letos start v Lonjerju, mimo Klju--i— ... -- — ča se bodo nato kolesarji podali moštvo, ki ga ni nikdar pustilo na cedilu ter mu je pripomoglo, da je prišel do vznožja vzponov še svež. Sam pa sem se moral spoprijeti z najtršim delom dirke že utrujen, kajti nisem razpolagal z možmi, ki naj bi mi pomagali v najkritičnej-ših trenutkih. Morda bo letos glede ekipe kaj bolje, saj se je močno okrepila tudi z nekaterimi vozači iz Veneta. Najbolj znan je brez dvoma Semenzato, ki se je rJeg drugih dirk udeležil dvakrat ludi Tour de France. Obstajajo torej vseeno možnosti za mojo dobro uvrstitev, nemajhnega pomena pa je, da je letos Billato v taki formi, kot še nikoli.* Dodamo lahko še, da ne bo letos Maverju napoti edinole Billato. Svojo prisotnost na dirki so namreč zagotovili tudi nekateri diir.iači iz Milana ter «mladi» kolesarji iz Gorice, ki se odlikujejo predvsem v vzponih. Vrste kolesarskih veteranov so se namreč letos precej ojačile, ker ne nastopajo več na turnirjih ENAL, mnogi pa so dosegli spodnjo starostno mejo štiridesetih let. Proga bo letos nekoliko spremenjena, tako da bo nekoliko daljša ter napornejša v osrednjem delu. Predlogov je bita precej, mnogi, sicer zanimivi, pa so morali odpa prejšnjih "letih ”s«n ‘vedno upal, da 1 sti, ker bi s tako progo preveč se ga bom znebil v vzponu. Toda I ovirali že tako kaotičen promet na na 80 km dolgo pot skozi Bazovico, kjer bo leteči cilj, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Križ do Seslja-na, kjer bodo preko nadvoza nad Trbišto cesto zavili v Mavhinje ter vse do Gabrovca, odkoder se bodo spet podali na Prosek. Ta odsek predstavlja novost, je precej valovit in bi moral s.užiti za prvo večjo selekcijo kolesarskih vrst. Od Proseka dalje se bo kolona dirkačev podala po Trbižki cesii vse do pod Katinare, kjer bodo zavili po Ul. Brigata Casale skozi naselje Sv. Sergija mimo Domja do Doline. Od tu dalje obstajata dive varianti: po krajši naj bi šli v Bo-ljumec mimo županstva, - po daljši pa skozi Dolino vse do ceste, ki vodi v Prebeneg, od tu pa po napornem klancu skozi vas, v spustu do Boljunca, mimo Boršta do Ključa pa bd moral biti najzanimivejši del vse dirke, kajti ta del je vedno odločal o prvih mestih na končnem cilju v Lonjerju. Pot je torej tako speljana, da bo po godu bodisi ravninskim kolesarjem kot ljubiteljem strmin. K zanimivosti in borbenosti pa bodo pripomogle še številne nagrade, med katerimi je najvažnejši «4. pokal Lonjerja*. ki ga dobi najbolje uvrščeno moštvo med prvo peterico na končnem cilju. venskega kluba prof. Josip Ravnik ter alpinist Aleš Kunaver, vodja jugoslovanske Himalajske odprave leta 1969. Sami smo poskrbeli za naslednja predavanja: dr. Mašerova je s temo «Šport in zdravje* nanizala vrsto podatkov o koristi športa za naše zdravje in predavala pri sledečih društvih: v Sovenskem klubu, pri p.d. Škamperle, p.d. Cankar p. d. Prosek-Kontovel, ŠD Breg, p.d. V. Vodnik iz Doline, v Boljuncu in prav pred kratkim pri novoustanovljenem društvu staršev pri Sv. Ivanu. Vsako predavanje so spremljale projekcije barvnih filmov smučarske tematike. Sedma Micheiuzzi pa je večkrat prikazala svoje filme ta diapozitive o poletnih in zimskih izletih, tekmah, tečajih. Skupno število predavanj je bita 22. V okviru sodelovanja SPDT z drugimi društvi, so se naši odborniki skupinsko ali posamezno ude-ležii raznih izletov, svečanosti in sestankov. Naj omenimo med raznimi sledeče prisotnosti: na 9. redni skupščini Planinske ziveze Slovenije v Ljubljani, na srečanju treh dežel (Italije. Avstrije ta Jugoslavije) v Gorici, na seji koordi--nacijskega odbora Mladinskih komisij planinskih društev Primorske na Vojskem, septembra v Tičerje-vem domu na Vršiču ob priliki 1. dneva planincev, oktobra pa smo , prisostvovali svečanosti odkritja ! spominske plošče v Tamarju priljubljenemu zdravniku in planincu dr. Lojzetu Dolharju, ki se je marca lani smrtno ponesrečil pod Sle-I menom. Naši člani so se tudi letos udeležili orientacijskega ponoda v organizaciji ŠD Polet in p.d. Tabor ter so zasedli prvo mesto. Sami pa smo organizirali že tradicionalni Planinski orientacijski ponod, kd je letos potekal od društvenega terena v Bazovici, preko Glinščice in nazaj. Zmagala je eki- li tu v anjt. — nasmučali, zvečer prisostvovali projekcijam barvnih filmov o vrhunskem smučanju in zaplesali ob zvoku domačih motivov. Tekmovanje v slalomu je lepo zaključilo te počiti ™ Sledili so izleti na Kucelj in Veliki rob, dvodnevni izlet na Bleščečo planino na Koroškem, ob priliki otvoritve prve slovenske plananske koče v Avstriji, na Vogek cmo prst. na Mangart, na Montaž. Avgusta meseca smo zabeležili najzanimivejše točke poletnega pro grama, saj so se kar tri skupine odpravile na večdnevno hojo v go re. Prva skupina je krenila v Ju lijske Alpe in v dneh od 3. do 8. avgusta opravila turo preko Vršiča na vrh Prisojnika, s Kriških podov na vrh Škrlatice nato po Bam-bergovi poti na vrh Triglava. Dru-ga skupina j€ obiskala Kamniške Alpe od 7. do 17. avgusta. Tura je potekala iz Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo, na vrh Grintovca, s Kamniškega sedla na vrh Planjave, na Korošico in vrh Ojstrice. Tretja in zadnja skupina pa je od_ 15. do 24. avgusta obiskala' Dolomite. Od koče Galassi pod Antelaom, od ko der se predvideti! vzpon, na -sam, Antelao ni izvršit žhrčidi ihoČnega dežja, sledili pa so vzponi na Tofa: no di Rocca, na Piz Boe v skupim Sella, na Rosengarten (Catinaccio). Sledil je ogled jezera Carezza in izlet z novo žičnico skoraj na vrh Marmolade, do višine 3.300 m. Septembra in oktobra meseca so lepo uspeli izleti na Ratitovec, Snežnik in Nanos. Na teh 13 izletih (od katerih so bili 4 večdnevni), smo zabeležili približno 300 prisotnosti. Z oktobrom mesecem, ko je na kraški planoti že hladno, se je kot vsako leto pojavil problem priprave na bližajočo se zimsko sezono. Odkar je naše društvo včlanjeno v italijansko smučarsko federacijo (FISIJ, je problem smučanja in še posebno tekmovanj postal izredno nato trajal do marca meseca. Sledilo je še 11 izletov v Trbiž, eden v Sappado in končno 25. in 26. aprila dvodnevni izlet v Cortino d’Ampezzo z osebnimi avtomobili in s skrčenim številom udeležencev zaradi stavke osebja avtobusnih pod jeti j. Skupno smo torej organizirali 27 izletov (od katerih je bilo 7 večdnevnih). Do vključno oktobra meseca smo zabeležili približno 300 prisotnosti, na zimskih smučarskih izletih pa okoli 700, Skupno število prisotnosti je preko 1000, kajti upoštevati moramo, da je mnogo obiskovalcev našega smučarskega tečaja prihajata z osebnimi avtomobili. Naši mladinci in člani tekmovalci so se udeležili večjega števila smučarskih tekem: na Vojskem, na Pesku, na tekmah italijanskega tekmovalnega programa in na 4. zimskih športnih igrah, ki so bile v naši organizaciji letos v Trbižu. O zimskih športnih igrah, ki so od izvršnega odbora SPDT zahtevale izreden napor, je potrebno povedati nekaj več, saj je bila prav to o-srednja točka našega programa in istočasno merita, če je bila naša dejavnost uspešna. Vsekakor moramo odgovoriti po zitivno, saj se še nobeno leto ni vpisalo 170 tekmovalcev (velika večina takih, ki so prvič nastopali na tekmah) in prav to število, kljub vsem optimističnim pričakovanjem nas je postavilo pred probleme, ki jih ni bita mogoče zlahka rešiti ali rešitve improvizirati. liiliil Tekma Sokol-Zarja danes v Nabrežini Dane3 se ho v Nabrežini zaključita žensko odbojkarsko prvenstvo B lige s tekmo med Sokotom in Zarjo. Ta tekma bo še _ posebno važna, ker bodo Bazovke igrale za rešitev; edino z zmago ostanejo v B ligi, sicer pa izpadejo. Nabrežtake pa bodo nedvomno tudi pogumno zaigrale. Na domačem pravokotniku so namreč v zadnjih dveh tekmah premagale Breg in Bor, danes pa bodo imele pred seboj šibkejšega nasprotnika, proti kateremu še niso izgubile prvenstvenih tekem. V' sezoni 1966 67 sta se obe ekipi borili za prvo mesto na lestvici in je zmaga dvakrat pripadla Sokolu (3:0, 3:2). V naslednji sezoni se Sokol ta Zarja nista srečala, ker so Nabrežinke nastopale v B ligi, Bazovke pa v C ligi. Lani sta se obe ekipi ponovno pomerili in se borili za predzadnje mesto lestvice. Tudi tedaj je zmagal Sokol (3:2, 3:0). V prvi tekmi letošnjega prvenstva so zopet zmagale Nabrežinke (3:1). rezultati bi bili nekoliko drugačni, če dodamo še turnirje, na katerih sta se ekipi srečali: razmer.« bi se bližalo ravnovesju. Odločilne pa so prvenstvene tekme. Kakšen bo torej rezultat na na-brežinskem igrišču? Statistike govorijo v prid Sokola, ki bo vrh vsega še igral pred domačim občinstvom. Vse statistike pa veljajo samo na splošno, ne pa v izjemnih primerih, kakršen je današnji. Samo nekaj lahko z gotovostjo trdimo: tekma bo nedvomno zelo napeta in borbena. Vse ostalo pa nam bo povedal le končni izid. S. J. Opravljeno delo je bita tokrat težko in Utrudljivo, še težja naloga čaka novi odbor, ki bo začeto deta moral nadaljevati. ...Innu,! .....................i....minimum,it VSTOPNICE ZA SP V KOŠARKI Potovalni urad Aurora ima na razpolago vstopnice za skoraj vse tekme 6 svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani. ATtCTIKA V teku na 110 m z ovirami Fobij Ruzzier (Bor) pokrajinski prvak PreŠTŠnev^TIJIc *t*lo ha -občinskem adtaftJi Grajtai’ 'pol Škoda, da je bila zaradi res s a-bega vremena udeležba maloštevilna Z namenom, da zbudimo med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, smo razpisali natečaj za najlepšo zbirko razglednic z gorskimi motivi. Pri tem se je zares izkazal Marko Oblak Sestavil je res vzorno zbirko, ki je za zgled tekmovanja (ki bo spet prihodnje leto) krožila po razredih mnogih osnovnih šol na tržaškem. Za osnovnošolske otroke in dijake nižjih gimnazij, smo organizirali na našem rekreacijskem terenu v Bazovici športno-zabavno tekmo- im«» r.mn ierrami Gbrvscice in naza^Zmagitia je eai žy s lembra meseca je tal pa openskega Roieta ki Je odnesla m ^ zariaan in z prehodni pokal ^Zorku ^Jelincaca*. zadovc,.|tvom lahko trdim0i da smo ga z uspehom izpeljali do konca. Najvažnejše delovanje smo pričeli oktobra z organizacijo predsmucar ske telovadbe za mlade in odrasle. Uspeh je bil nepričakovan, saj so mladinci z rednim obiskovanjem tečaja dali sami pobudo, da so tečaji trajali kar 6 mesecev, odrasli pa so jih obiskovali 3 mesece. 18. in '21. novembra je bil sejem rabljene smučarske opreme. Uspeh je bil kar dober, saj se marsikdo lahko zahvali prav tej pobudi, da je lahko pozimi zahajal na sneg. 30. nov. je bil 14 izlet te delovne dobe. To je bil smučarski izlet v Sv. Anton pri Trbižu, kjer se je tnHi rvrir>Al cmiipnrck-i ti ip i stadioetu. Grijtfkr l&krajtaako prvenstvo za mlajše mladince. Kljub temu, da je dež oviral prva del tekmovanja in precej razmočil atletsko stezo, je bita doseženih nekaj dobrih rezultatov. Bor je nastopil z enim samim atletom, Fabijem Ruz-zierom, ki je v tem dedu sezone v odlični formi. V novi disciplini 110 m z ovirami (do lani so mlajši mladinci tekb 80 m z ovirami) je naš atlet osvojil naslov pokrajinskega prvaka in ustavil kronometre na 19' '3. Čas je dober, če upoštevamo njegovo mladost in slabo stanje proge. Razai na zaprekah je Ruzzier tekmoval tudi v metu kopja, vendar izven konkurence (kajti mlajši mladinci lahko nasipajo le v eni panogi); z 41,12 m je popravril svoj osebni rekord za kar 6 m. Čez teden dni bo tekmoval v Gorici na deželnem tekmovanju v osm-eroboju (tudi to je nova panoga) Po včerajšnjih rezultatih smo gotovi, da nas bo Ruzzier znova presenetil. V drugih panogah sta izstopala predvsem Sunseri na 400 m z zaprekami in Sbisa na 1000 m, žal pa je v nekaterih tekmovanjih nastopal en sam atlet in to priča, da tržaška atletika še ni prestala krize zadnjih let. Rezultati 100 m: 1. Benci (CSI) 12”3 110 m zap.: 1. Ruzzier Fabij (Bor) 19”3 400 m zap.: 1. Sunseri (CSI) 59"3 300 m: 1. Battello (CSI) 38"0 krogla: 1. Gerebizza (Fiamma) disk: 1. Tunini (SGT) 35,34 m pabca; 1^ Barbarossa (Fiamma) 2,70 m višina: 1. Rossi (CSI) 1,60 m daljina: 1. Re (Fiamma) 5,42 m 1000 m: 1. Sbisa (Libertas) 2'42"8 kopje: 1. Stocca (Fiamma) 43,64 m izven konkurence Fabij Ruzzier (.Bor) 41,12 m štafeta: 4 x 100: 1. (CSI) 48”4 3000 m: 1. Metton (CSI) 10'08"2 troskok: 1. Rubieri (Acegat) 12,34 n, hoja 6 km: 1. Tonu! (Fiamma) 35’52"6 Danes bodo nekateri slovenski atleti nastopati na dveh tekmovanjih. V Trstu bo zjutraj (prvi del je bil včeraj) na stadionu P. Gre-zar deželno prvenstvo v deseteroboju, na katerem bo nastopil Dušan Švab. Poleg Švaba bi moral nastopati tudi Vojko Cesar, vendar se je naš najboljši atlet v zadnjih treningih poškodoval in bo moral nekaj časa počivati. Švab ni v najboljši formi, zato ne moremo pričakovati visoke končne uvrstitve, vendar bi nas lahko borovec prijetno presenetil v nekaterih panogah. V Repnu pa bo Bor organiziral zjutraj nekaj tekmovanj, s katerimi namerava zbuditi zanimanje za atletiko med najmlajšimi. Na teh tekmovanjih lahko nastopijo vsi tisti, ki so se rodili pred letom 1955. Upajmo, da ne bodo prisotni le mladi atleti iz Repna, ki so vedno nastopali na takih tekmovanjih, ampak tudi mladina iz mesta in iz oko- >JNl ROMAN SLOVENSKE (J A NARODA Ilustrira dr. R. Illavaly Judenburg štiri dud niso videli sonca; od one viharne noči, ko ■? vzdignila slovenska revolucionarna pest, se je skrivalo v^-terne megle in za še bolj čemerne zidove. Zdaj pa nenadoma tu, kakor da bi vstalo nalašč zato, da jim v zadnji pozdrav. v!pa, sonce, sonce!« se mu je zasmejal Možina s svojim Zr111 lepim obrazom in se zastrmel v okno, od koder je ^ Itos modrega neba... «Sonce nas pozdravlja kakor je nami pozdravljajo — mogoče samo ono — že toliko takih, J0r smo ml, in kakor bo za nami pozdravljalo tiste Id ^t^ngoče stopali na našo pot. Sonce je naš najzvestejsi Rainer je sedel na robu postelje, žarki so mu sijali na-^0st v obraz. Ne da bi umaknil oči, je dejal: w*pantje, ali veste kaj pomeni sonce? Sonce pomeni vetao In da nam sveti ravno zdaj s tako čisto žarom J1*?1*, da nam hoče povedati: vi, otroci moji, boste odšli, a b°m ostalo, in to, kar je v vas, bo po meni spet prene-v življenje...« Edini Davtovič, najmlajši med obsojenci, ni imel toliko moči, da bi z besedami pozdravil poslanca večnega življenja na nebu, pač pa ga je pozdravil s svetlo, vročo solzo, ki se mu je utrnila iz oči in kanila na tla v enega izmed devetero svetlih četverokotov, ki jih je na tleh risala jetniška mreža okenca. Dan poprej so boli vsi štirje puntarji obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Bili so prvi, medtem ko so drugi še čakali na svojo sodbo. Razprava je trajala mnogo predolgo, ker je bilo tako in tako naprej jasno, kaj jih čaka. čemu vrtati človeku po črevesju z nevažnimi, za vso stvar brezpomembnimi rečmi? Naposled so sodniki le pravo zadeli, ko so jih obdolžili, da so zanetili upor iz čisto revolucionarnih protiavstrijskih pobud, kot pravi prekucuški elementi. Mnogo tega, kar je bilo v njih in česar se prej niti sami niso zavedali, so spoznali šele iz obtožnice. Revolucionarji, slovenski puntarji, ki so se navzeli nekega boljševiškega duha in ki so sanjali, zlomek vedi, o čem so že sanjali... Osupnilo jih je le, da je vojaška komanda vedela o pripravah mnogo več, kakor so si sami mogli misliti. Celo za tajni sestanek med Hafnerjem in Možino tik pred izbruhom upora je vojaška komanda vedela. Zato jim je tako lahko mešala štreno. Na delu so bili torej judeži. Poleg ubojstva v skladišču so jim hoteli cinično naprtiti tudi Še onih sedemnajst smrtnih žrtev prve uporniške noči. De-marka, Skobirja, Gruma, Leče in drugih. Bilo pa je očitno, da bi vsi ti kakor oni sami stali pred sodiščem, ako bi jih že prej ne doletela revolucionarna smrt... Obsodbo so, razen Davtoviča, vsi hladnokrvno sprejeli; tega pa je zlomilo mogoče zato, ker je bil med njimi najmlajši, ker se je tudi opravičeno čutil najmanj odgovornega in krivega. Mogoče ga je pa pomagalo zlomiti tudi to, ker kot sin Bosne ni bil še tako zrasel s slovensko skupnostjo ln se je ob misli na smrt znašel preveč osamljenega. Dobro vedoč, da je teže umreti sam kakor v zavesti skupnosti, so njegovi tovariši bili z njim nežni in obzirni in so mu skušali olajšati zadnjo uro... Hafner, ki je pravkar vrgel čik zadnje cigarete na tla, je vstal, napravil nekaj korakov sem in tja, nato pa dejal: ((Včasih sem slišal praviti, da izpolnijo na smrt obsojenim na zadnjo uro vse želje. Ješ, kolikor in kar poželiš, in kadiš, kar se ti poljubi. Pri nas pa tega ni in niti cigaret nam ne privoščijo.« «Ne smeš pozabiti, da smo soldati!« mu je skoraj prešerno zaklical Možina. Ne meneč se za tovariševo opazko, je Hafner stopil k durim in prisluhnil: kakor vse naokrog, je tudi na hodniku vladal globok mir, le koraki dvojne straže so odmevali po hodniku. Po kratkem premisleku je Hafner začel s pestmi razbijati po vratih in klicati: «Straža, cigarete hočemo, cigarete!« Koraki pred vrati so obmolknili, dva Madžara, ki sta stražila, nista razumela drugega kakor besedico: cigarete. Po kratkem molku so se zaslišali odhajajoči koraki enega moža in kmalu nato so se vrnili koraki dveh oseb. Potem je zarožljal ključ v vTatih in pred Hafnerjem je stal komandant straže, tudi Madžar, in mu molel celo škatlo cigaret skozi odprtino. Ne da bi se na komandantovem licu le poteza spremenila, mu je izročil škatlo, rekoč: «Nekdo vam je to poslal!« Pravzaprav bi komandant tega ne smel storiti, ker pa je cigarete prineslo lepo mlado dekle, je pozabil na svojo dolžnost in jih je vzel. «Kdo?» je vprašal Hafner, toda namesto odgovora so se vrata zaprla in škrtanje ključa jih je spet oddelilo od zunanjega sveta. «Tako, kajenja imamo dovolj,« je menil Hafner in si takoj vtaknil cigareto v usta, ostale pa ponudil tovarišem. Možina in štefanič sta vzela, Davtoviču pa je korporal zaman molil škatlo pred obraz, čeprav je bil Bosanec vnet kadilec. Obsojenec je niti videl ni. Tedaj je Možina vzel iz škatle cigar reto in mu jo porinil v usta: «Na, Davtovič, kadi in ne maraj, enkrat bi tako in tako moral umreti. Saj je vseeno...« Davtovič je dvignil vanj svoje velike, vlažne oči, iz katerih je kljub neizmerni potrtosti le zasijalo nekaj kakor toplota ali hvaležnost. Ko mu je Možina s svojo cigareto prižgal tudi njegoyo, je Davtovič vlekel naglo in brez občutka, dokler mu ni mnogo prej dogorela kakor njegovim tovarišem. «Bog ve, kaj si bodo o nas mislili, kadar nas več ne bo?« To čudno vprašanje je štefanič že nekajkrat ponovil, ne da bi si nanj odgovoril sam ali pa kdo drug. Zdaj se je iz tega le razvil pogovor. «Kaj si bodo mislili?« je začel Možina. ((Nekateri bodo rekli, da smo bili osli, ker smo prehitro začeli z nečim, za kar še ni bil čas dozorel. Tako bodo mislili tisti, ki niso naših misli in čustev nikoli poznali. Toda ti naj nas v uho pišejo.« ((Nekateri bodo trdili, da smo začeli zaradi tega, ker smo bili lačni...« je pripomnil Hafner. «To bi me najbolj jezilo!« je skočil Možina na noge. ((Zaradi tega ubogega komisa m zaradi teh kopriv bi niko;i ne sedel tukaj in čakal na svojo smrt, vi pa tudi ne! Seveda nas je stradanje in trpljenje nekam gnalo, dalo nam je misliti, toda razen kruha smo hoteli tudi še kaj drugega, nekaj, kar bi nam dalo kruha in še vse to, česar človeštvo potrebuje za življenje. Le tisti, ki so sami vedno siti, nas bodo sumili, da smo storili to samo zaradi komisa...« ((Dvignili smo se zoper Avstrijo in zoper vojno, da se rešimo sužnosti in da bi se to, kar smo morali mi, kar je moral naš narod prenašati še toliko stoletij, nikdar in v nobeni obliki ne povrnilo. Mogoče nam bodo podtikali še kake druge namene, toda prepričan sem, da nas je ljudstvo razumelo, kakor so nas razumeli soldati maršbataljona. Prepričan sem, da bo iz tega nastala po razsulu Avstrije svobodna Slovenija...« (Nadaljevanje sledi) l ZADNJE SEJE VODILNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V prihodnje turistične letalske zveze s Koroško, Slovenijo in Hrvatsko? Carinjenje blaga, ki prihaja čez mejo s tovornjaki, bodo od poletja dalje opravljali pri Sv. Andreju Zbornica bo organizirala nastop domačih industrij na jesenskem velesejmu v Zagrebu V sredo zvečer se je sestal vo dilni odbor trgovinske zbornice, kateremu je predsednik dr. Caidassi prikazal potek in izsledke nekaterih sej s predstavniki krajevnih gospodarskih in stanovskih organizacij, katerih se je udeležil kot zastopnik zbornice. Posebno pomembni sta bili dve seji, prva 18. aprila in druga 4. maja, katerih so se udeležil! tudi župan ing. Spaccini, zastopniki carinarnice. Neodvisne u-stanove za tržaško luko in nekaterih prizadetih gospodarskih organizacij z našega področja glede carinjenja blaga, ki prihaja na naše področje po cesti čez mejne prehode s sosedno republiko. Tovornjaki namreč močno ovirajo promet do ulicah Fabio Severo, Ghega, Stara luka, kjer se opravljajo potrebne carinske operacije. Po preudarku razpoložljivih možnosti, so na seji sklenili prenest’ središče za carinske operacije v novo pristanišče pri Sv. Andreju ter nameniti tovornjakom Trajansko nabrežje, ki je precej prostorno in do katerega bodo tovornjaki lahko privozili neposredno po «kamionski cesti» mimo središča mesta. Po vsej verjetnosti bo ta promet lahko preusmerjen na novo zbirno središče julija ali najkasneje avgusta letos. Dr. Caidassi je nadalje poročal o nedavnem sestanku z deželnim odborom za pomorstvo, v okviru katerega so vzeli v pretres nekaj perečih vprašanj v zvezi z razvojem teh dejavnosti na našem področju. Dne 23. aprila je bil v Gorici sestanek ki ga je organiziral svet deželnega združenja trgovinskih zbornic, da bi obravnavali problem turističnih letalskih zvez med našo deželo in avstrijsko Koroško, Slovenijo in Hrvatsko, problem primernega propagiranja deželnega marmorja in nekatera druga vprašanja. Glede letalskih zvez so se dogovorili, da bodo organizirali posebno okroglo mizo o tem vprašanju, glede marmorja pa izdali t:skovino v več jezikih. Na sestanku so se tudi sporazumeli o skupni izdaji deželnega kataloga uvoznikov in izvoznikov. Pred kratkim se je sestal zbornični odbor za promet; na seji so med drugim zvedel', da se bo povezovalni odbor (Kontaktkomitee) med zvezno avstrijsko gospodarsko zbornico in tržaško organizacijo sestal v dneh 13. in 14. maja. Na skupni seji bodo razpravljali predvsem o prometni politik v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Preselitev uradov ravnateljstva INAM Pokrajinski sedež INAM v Trstu sporoča, da se bodo v dneh 11. in 12. maja vsi uradi pokrajinskega ravnateljstva preselili iz Ul. Nordio 15 v Ul. Farneto 3, tel. 744-591. Samo urad za prispevke (Ufficio Contributi) bo ostal v prostorih v Ul. Tarabocchia 3, medtem ko bo v prostorih v Ul. Nordio 3 ostala področna sekcija za center s priključeno ambulanto za injekcije. Odbornik Florit je nato poročal o svojem nedavnem obisku, skupaj z generalnim tajnikom zbornice, na mednarodnem velesejmu v Zagrebu. Na osnovi njegovega poročila so odborniki sklenil', naj trgovinska zbornica prispeva finančna sredstva za delno kritje stroškov za sodelovanje tržaških malih in srednjih industrij na letošnji mednarodni jesenski prireditvi v glavnem mestu Hrvatske. Trgovinska zbornica bo izbrala skupino razstavljavcev in eksponatov, ki naj se udeležijo omenjene prireditve. Na koncu je odbor potrdil za prihodnji dve leti g. G. Parovela za zastopnika pro;zvajalcev v upravnem odboru občinske konsumne u-stanove v Trstu. Volilna zborovanja PSI: Danes ob 11. uri odprejo socialisti svojo volilno kamnan j o z zborovanjem na Trgu Goldoni, kjer bosta govorila ob 11. uri pokrajinski tajnik Gianni Giurioin in senator lino Januzzi. KPI: Danes ob 10. uri bo govoril v Ul. Koštalumga tajnik tržaške federacije inž. Antomino Cuffaro. Sen. Šema pa bo govoril ob 11. uri v Ul. Grandi, ob 14.45 pa v Ul. Grego v naselju San Sergio. Jutri ob 18.30 bo govoril na Trgu Garibaldi Stojan Spetič. Ansambel «Miramar» Idriji Na reviji harmonikarskih ansamblov Primorske bo nastopil danes popoldne v Idriji tudi harmonikarski orkester «Miramar» Glasbene matice pod vodstvom prof. Elijane Zajec. Nastopil bo v zasedbi mlajših in starejših. Jugoslavija-Poljska 3:2 V tekmovanju za Davisov pokal je Jugoslavija v Mariboru izločila Poljsko s 3:2. Franulovič je premagal Rybarchyka s 6:1, 6:1, 6:2, izvrstni Poljak Gassiorek pa je odpravil Špeara s 6:8, 6:4, 4:6, 6:2 in 3:6. * * # Dvoboja med Italijo in češkoslovaško pa danes zaradi slabega vremena niso nadaljevali. Če bo vreme dopuščalo bodo jutri opravili srečanje dvojic. V okviru priprav za svetovno prvenstvo v košarki, ki se bo začelo danes, je Jugoslavija dvakrat premagala Poljsko z 78:64 in s 84:62. Danes in jutri bodo odigrali naslednja srečanja, veljavna za svetovno prvenstvo: 1. skupina (Sarajevo) 10. MAJA — NEDELJA 11.00 ČSSR — Avstralija 20.00 uradna otvoritev prvenstva 20.30 Kuba — ZDA 11. MAJA - PONEDELJEK (POČITEK) 2. skupina (Split) 10. MAJA — NEDELJA 19.00 Brazilija — Koreja 11. MAJA — PONEDELJEK 19.00 Kanada — Koreja 21.00 Brazilija — Italija 3. skupina (Karlovac) 10. MAJA — NEDELJA 19.30 Urugvaj — ZAR 11. MAJA — PONEDELJEK 18.30 ZAR — Panama 20.30 Sovjetska zveza — Urugvaj NAMIZNI TENIS Na italijanskem državnem namiznoteniškem prvenstvu v Fiuggiju so se člani nahrežinskega Sokola na ekipni lestvici naraščajnikov u-vrstili na 5. mesto, prav tako pa je bil med posamezniki Fabjan 5. Med mladinci je bdi Ukmar 5. Dvojica Ukmar — Peterlini pa je zasedla odlično 3. mesto. Športno društvo Polet priredi dne 16. maja 1970 avtobusni izlet v Ljubljano na 6. SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Ogledali si bomo tekmo Jugoslavija — Italija in Brazilija — Sovjetska zveza. Cena potovanju in vstopnicam za obe tekmi je 4500 lir. Odhod z Opčin ob 15. uri. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica, Opčine. NOGOMET V 27. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva je v Beogradu Crvena zvezda odpravila ljubljansko Olimpijo s 3:0 (0:0). ATLETIKA Na deželnem prvenstvu v deseteroboju v Trsitu je član Bora Duško Švab po prvem dnevu na 5. mestu z 2.522 točkami. PALAČE HOTEL-po™® TERME 90-LETNA TRADICIJA Kvaliteta na visoki ravni, ugodne. Možnost rekreacije ODPRTO CELO LETO OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH Cene izredno Ln razvedrilu- SOLARJU Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, od 1. aprila do 31. maja, organizira PODJETJE skupaj z KB in ZPMS Pionirji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje ! ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAKIRANEM US0 OKRASNE BOBIČE iz KUNE in NERCA v različnih barvah OBOGATITE SVOJO GARDEROBO ISTITUT0 Dl CREDIT0 F0NDIARI0 DELLE VENEZIE USTANOVLJEN LETA 1900 OSREDNJI SEDEŽ V VERONI Krajevna ravnateljstva v Bellunu, Bocnu, Gorici, Mantovi, Padovi, Rovigu, Tridentu, Trevisu, Trstu, Vidmu, Benetkah, Veroni, Vicenzi pri zavodih Casse di Risparmio delle Venezie in pri zavodu Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie. Finančni posegi oddelka za javna dela: novo poslopje civilne bolnišnice v Veroni, sedež univerzitetnih klinik. Pod predsedstvom odvetnika Domenica Mirandole je bil 29. aprila občni zbor soudeležencev, na katerem so proučili in odobrili obračun poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. dicembra 1969. PREMOŽENJSKO STANJE 1. JANUARJA 1970 čeprav je bila za poslovno leto 1969 značilna določena napetost na tržišču kapitalov, je pomenilo nadaljnji napredek za dejavnosti zavoda. Ta dejavnost obsega 3.545 posojil v skupni vsoti 61.217.616.221 lir, kar znaša več bodisi v absolutnem številu kakor v odstotkih v primerjavi z že ugodnimi rezultati poslovnega leta 1968. Nove operacije so bile porazdeljene takole: • ODDELEK ZA NAVADNA POSOJILA: 2.942 poiojil v »kupni vrednosti 26.491 milijonov lir. • ODDELEK ZA KMETIJSTVO: 547 posojil v skupni vrednosti 6.637 milijonov lir. • ODDELEK ZA JAVNA DELA: 56 posojil v »kupni vrednosti 28.089 milijonov lir. Skupni porast, s katerim so razne operacije dosegle skoraj 300 milijard lir, tako da je bil kreditni zavod na 5. mestu na vsedržavni lestvici, je znašal 24,5 odst. Ekonomski račun poslovnega leta izkazuje čisti dobiček 1 milijardo 59.152.180 lir, od katerih so odvedli v premoženjske sklade 699.152.180 lir. Ti skladi so tako narasli na 15.671.911.602 liri. Aktiva Pasiva Navadna posojila Kmetijska posojila Posojila oddelka za javna dela 102.970.117.747 38.348.949.782 158.579.554.682 Obveznice v obtoku Obveznice pred žrebanjem Tekoči računi z državno zakladnico 266.738.257.500 4.923.153.500 21.148.144.777 299.898.622.211 Dolgovi na tekočih računih in razne postavke 30.418.863.885 323.228.419.662 Šestmesečna povračila posojil Vrednostni papirji in soudeležbe Krediti na tekočih računih in razne postavke 17.106.845.868 4.378.036.737 17.516.826.448 Jamstveni in rezervni skladi 15.671.911.602 338.900.331.264 338.900.331.264 Razvidnostni računi 110.970.589.247 Razvidnosti računi 110.970.589.247 SKUPAJ 449.870.920.511 SKUPAJ 449.870.920.5lJ UPRAVNI ORGANI Upravni svet Nadzorni odbor Predsednik: odv. Domenico Mirandola, podpredsednik: odv. VValter Dolcini, svetovalci: dr. Antonio AvezzO, odv. prof. Feliciano Benvenuti, dr. Gianfranco Bertani, dr. Luciano Carraro, kom. Fioralpino Chiodi, odv. Glorgio Jaut. Predsednik: rag. Giuseppe Mariani, člani: dr. prof. Alessandro Antonietti, dr. Vincenzo Rodighiero. Generalni rava*** dr. Giovanni iirFDNISTVO- L’RST - UL. MONTECCH1 6 11 TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur — t_tna 2 700 lir polletna 5 200 Ul celoletne 9 600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Zi riška Tret 11-5374 - Ža SFRJ- ADIT DZS. Ljubljana, Stari trg 3/I„ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, legalni 400, osmrtnice 150 Ur--- . 68 si 5(i Ur beseda - Oglasi za tržaškf tn gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pel «*o«*eU Pubbllritk Itallanas, — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. M*11 k mk. > A X/ C A O, 65 JU K Ja G fr G -0 0.M G Z? FG G V •& G JZ > JZ & AK JZ & JS & A & J* G'JZ to S