Ust tzTiafa b'd oVtoHra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od L januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 25. TULITA 1964 LETO XVII. — ŠT. 58 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Letos ob polletju zamenjanih nad milijardo deviznih dinarjev Na Gorenjskem trenutno deluje 48 menjalnic, ki lahko zamenjajo tujo valuto za naše dinarje. Turistični promet tujcev se je v prvem polletju močno dvignil in s tem omogočil precejšen devizni priliv. Lani so na primer menjalnice na Gorenjskem v prvem polletju zamenjale za 877,722.471 deviznih dinarjev. Ob letošnjem polletju se je ta številka dvignila na eno milijardo 25 milijonov 365.972 dinarjev. Največji devizni priliv je bil ob polletju v jeseniški občini, kjer so lani zamenjali 544,369.800 deviznih dinarjev in v istem obdobju letos za 697,159.373 deviznih dinarjev. Največ Je bilo zamenjanih nemških mark, sledijo avstrijski šilingi, italijanske lire itd. Predvidevajo, da se bo devizni priliv na gorenjskih •Menjalnicah v drugi polovici leta bistveno povečal, saj so omenjeni podatki šele Iz letošnje predsezone. M.ŽIVKOVIC ———< __ Ob sedanjem povišanju cen Proslava jubileja ustanovitve škofjeloškega odreda In gorenj skega vojnega področja je bila na praznik dneva vstaje v Potoku nad Zalim logom v Selški dolini. Borci tega odreda so se tokrat prvič srečali, zato nI čudno, da je bila proslava nadvse prisrčna. Po uvodnem delu so odkriii spominski plošči na hiši pri Ocvirku in Matevžku, kjer sta bila sedež okrožnega komiteja KP za .Gorenjsko oziroma štab gorenjskega vojnega področja. Veselo srečanje nekdanjih borcev se je zavleklo pozno v noč Ob lelu naše solidarnosti Jutri, 26. julija bo leto dni, odkar je vse nas presunila vest o usodnem potresu glavnega mesta bratske republike Makedonije. Ta bolest je znova še bolj združila naše narode. Ponesrečenemu Skopju so priskočili v pomoč vsi delovni ljudje in danes je ta akcija ostala kot simbol naše solidarnosti. Naša skupnost Je dala okrog 156 milijard dinarjev za začasno ureditev življenja v tem mestu. Tudi na Gorenjskem skoraj ni bilo človeka, ki ni prispeval svoj skromni delež. Po takratnih okvirnih podatkih je bilo na našem območju zbranega več kot 630 milijonov dinarjev. 51.540 zaposlenih je iz svojih osebnih dohodkov vpisalo nad Si# milijonov dinarjev posojila. Skupno z nami je sodelovalo v tej akciji še 74 držav. Danes je že tam urejenih 15 montažnih naselij z približno 13.300 stanovanji, okrog 15.000 stanovanj je že znova usposobljenih in mesto je zadihalo v novem, še močnejšem ritmu življenja. Potrošnik ne bo prizadet ti UiCn novi^ cen nekaterih kme-tjskth proizvodov, ki že veljajo *Zj?rjedPisane so kile zato, da bo ►« kmetijskm organizacijam omo-* „e"° samostojnejše formiranje tu j sredstcv za osebne dohodke da bo s strani federacije uki-Kna kaka tretjina regresov in pre-j > ^a razvoj te panoge —, se bone $ 1*l a.ySustom zvišale tudi cc-električne energije, mesec kas-,e Pa bo dražji še premog. Povprečna cena električ-žn ?"eiWJe za gospodinjstvo bo Pot* t L dinarja. Povečanje h sle Y.no zaradi zelo slabe energet-ral HtHacije m hidrometeoroloških di rCr' Q mc^ drugim terjajo tu-fišČ • na'fVc^'e varčevanje pri ko-spr°",u .eneWJe. Razen ieu so s spo7en'enimi °'dn2$l v e^ktro go-■. arstvu (povečana amortizaci- •okl*1"- ■ rw** na P°^ovni sklad, striLCl-cv v**h industrijskih in di-•o »utivnh termoelektrarn, ki ima-ske *natno večjc proizvodne stro-sta} V 7?A'^W****fci sistem) na-XoJ Vei'ke finančne izgube. V ju- le kCTkcm !".erilu- bado znt&*~ Hh ■ m[ili}aird dinarjev — in vSa-,Cjtn,rc'J tyeba s povišanjem cen rgJ delno pokriti; če bi jih' nam-v«l Z Zve*n'mi sredstvi, bi to vpli-j*n j na, deformiranje celotnega go-™*r*ke.ga sistema. ■.^Hkrati s ceno električne energi-Pre»i'tr*ka menjati tudi ceno sklaJ°'^a' Še hočemo zagotoviti enen>ne L .Onoms^e odnose med Setskimi viri. Seveda pa je v prvi vrsti na zvišanje cen vplival primanjkljaj dveh milijonov ton premoga oziroma 3 odstotke manjša proizvodnja kot lani. K takemu položaju je prispevalo tudi zmanjšanje števila delavcev v naši h rudnikih, kar je Posledica niz-b:h osebnih prejemkov rudarjev. Njihovi osebni dohodki bi morali biti vlede težine dela vsaj za 35 odstotkov višji od splošne ravni dohodkov v ostalem gospodarstvu, vendar }e bil ta razpon spričo hitrega naraščanja osebnih prejemkov v ostalih panogah vedno manjši. Nedvomno je za obdržanje delavcev v rudarstvu potrebno tudi hitrene reševanje stanovanjskega vprašanja, medtem ko vse večia povpraševanja za premog terjajo tudi k\tn?i\o modernizacijo {rudnikov, ki bi povzročila večjo produktivnost in ustrezno perspektivo razvoju te nadvse pomembne Panoge.^ Vsega tega pa se ni dalo ■pokriti zgolj z osvoboditv>,r|». Te oni PO SU6TU Velike proslave v Skopju V Skopju so se pričele proslave v spomin na tragične dogodke lanskega katastrofalnega potresa. V petek je podpredsednik sovjetske vlade odprl veliko tovarno montažnih hiš, ki je darilo Sovjetske zveze ponesrečenemu Skopju. Še vedno vodi Johnson Gallupov inštitut v New Yorku je razpisal med Američani anketo o možnostih za izvolitev novoga predsednika. Čeprav je pri republikanski konvenciji zmagal Goldwater, je sedaj še vedno več ljudi na strani' demokralske stranke. Predsednik Johnson ima na vsem ozemlju 64 odstotkov glasov, ostale pa ima Ooldwater. Popolno podporo uživa republikanski predstavnik le na jugu, kjer vodi s 55 odstotki. Vse ro kaže, da ima še vedno več upanja na zimago demokratski voditelj. Neredi v Harlemu Štirinajst dni že demonstrirajo črnci iz revne četrti Harlema. Uprli so se proti revščini in zahtevajo, da se tudi njim omogoči normalno življenje. 1£ spopadih * policijo je bil ubit 15-letni deček, 85 črncev pa je biol ranjenih In še 35 policajev. Ameriška vojaška pomoč Maleziji Ameriški predsednik Johnson je v razgovorih s predsednikom malezijske federacije Rahmanom obljubil vojaško pomoč tej umetno narejeni federaciji. U Tant o Cipru V Londonu so s sestali U Tant, premier Home, zunanji minister Butler In minister za odnose v Commonvvealthu Sandvs. Čeprav niso objavili sporočla o uradnih razgovorih, so mnenja, da Britance skrbijo sporočila s' Cipra, ki poročajo o iskrcanju grških regularnih enot. Odkar se je novi predsednik kongoške vlade čombe vselil v Leopoldvillsko palačo, s katero iz Elisabcthvilla ni imel nobenih političnih stikov, je moral požreti grenke tablete. Največji udarec njegovim ambicijam, ko je dobil mandat,, da združi Kongo v enotno državo, je prišel iz je nasprotnike je Combe Izpustil iz zapora Lumumbinega naslednika in nekdanjega predsednika kongoške vlade v Stanlev-villu Gizenga, čeprav vsi menijo, da je Gizenga za svoje gibanje več pomenil v zaporu na vlažnem in nezdravem ustju reke Kongo kot pa na prostosti. jega vmešavanja. Adula, bolan in naveličan ni več držal oblasti v rokah. Kongo je še vedno v političnem razsulu. Dolga leta neurejenosti so ljudi izčrpala, že čez štiri leta je dežela žarišče številnih vstaj in uporov, vrstili so se poskusi odcepitev kar na tekočem traku, vojna in ekonomska zmeš- Kongoška ločila tujine, kjer so mu afriški državniki, njegovi bližnji sosedje izrekli nezaupnico, da bi z njimi sedel za skupno afriško mizo. Tudi napredovanja upornikov, ki jih vodi bivši minister v Lumum-bini vladi Mulele v Katangi južno od, Albcrtvilla, so tako obsežna, da nadzoru le jo že širne predele Katange. Da bi pomiril svo- Novl kongoškl predsednik vlade Combe je prišel na površje v času, ko so zadnji vojaki »modrih čelad« zapuščali Kongo, za katerega so Združeni narodi porabili do sedaj največjo vsoto denarja. Razmere v tem času so bile v Kongu hujše kot pred štirimi leti. ko 'e pravzan»-av Kongo postal torišče razprtij in tu- njava je takšna, da ljudje ne vedo kdo pije in kdo plača, tuje vmešavanje ni prineslo nič koristnega, temveč je samo še bolj razvnelo ideološko in politično nestrpnost, kongoška prirodna bogastva v tej neurejenosti ropajo In izkoriščajo tihotapci in tuje delniške družbe. V tem času so se zamenjali štirje predsedni- ki vlad. Po novi ustavi bi morali do novih volitev, ki bodo čez šest mesecev, ustanoviti »prehodno vlado.« Kocka je padla na čombeja, človeka, ki so ga vsi obtoževali, da je ubil Patricea Lumumbo. Kongoška politična ironija nima meja. Zdaj se je ta isti Čombe z belimi zobmi in zahodnim frakom vrnil v Leopold-ville, da prevzame krmilo države iz rok ljudi, ki so ga obtoževali za umor in za nezakonito odcepitev Katange. Naglica je bila takšna, da je čombe težko izgovarjal. Imena svojih ministrov, ko jih je predstavljal novinarjem. čombe je sicer ob sprejemu mandata za sestavo nove / vlade obljubil, da bo opustil svoj načrt o odcepitvi Katange In da ^o delal za združitev celega Konga, vendar si je sam zadržal v vlndife ki šteje dvanajst ministerstev, kar štiri zase in to najvažnejša za zunanje zadeve, za zunanjo trgovino, za planiranje in informacije. V svoji vladni izjavi je presenetljivo dostikrat uporabil gla- gol »pomiriti se.« Koliko je v tem glagolu resnice in koliko laži je težko presoditi. V štirih letih spremljanja kongoških navzkrižij smo se navadili, da pri njih več ne razločujemo, kje se začne poštenost, in kje se nehajo zahrbtni računi, kaj je izigravanje in kaj obljube, kaj je realnost in kaj vizija. Čombe ob prihodu v Leopol-ville ni bil skromen. Trdil je, da ima podporo treh voditeljev strank in da se bo z lumumbistt sporazumel za vsako ceno, tako da jim bo dal zadostno število ministrskih naslonjačev. < Toda čombe je precenjeval dejstvo svoje politične preteklosti. Plemena, ki so bila proti čombeju, ko jo bil še samozvanec Katange so proti njemu tudi sedaj, ko je ministrski predsednik v Leo-noldvillu. Z uporniki v Katangi še ni našel skupnega jezika. Razen tega so se unrla tudi neka druga plemena. AH je to dober začetek, da se uredijo politične in gospodarske razmere v Kongu? Tudi letos so na obisk v Kranj prispeli otroci iz prijateljskega francoskega mesta La Clo-tat. V četrtek so si med drugim ogledali proizvodne obrate v kranjski Iskri, kjer so jim tamkajšnji mladi proizvajalci pripravili prisrčen sprejem. Kje je tista deklica? ur e m g VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo pretežno sončno in toplo vreme. Tudi v nedeljo bo pretežno sončno in toplo vreme, v popoVjanskcm času so v alpskem svetu možne posamezne nevihte, v , VREMENSKA SLIKA Frontalne motnje so se umaknile iznad naših krajev proti jugovzhodu. Za njimi se gradi greben visokega zračnega pritiska. Ob severozahodnih vetrovih doteka nad naše kraje hladnejši zrak. VREME V PETEK OB 13. URI Bmiki — pretežno jasno, 24 stopinj, zračni pritisk 1019 miliba-rov, pritisk počasi pada; Planica — zmerno oblačno, 22 stooinj; Jezersko — pretežno jasno, 20 stopinj; Triglav-Kredarica — zmerno oblačno, 7 stopinj, piha slab severozahodnik. Škofjeloške poletne prireditve v Škof ji Loki Torek, 21. Julija ob 20.30 v Mu-xeju na prostem na Loškem gradu — KONCERT združenih pevskih zborov in godbe na pihala. Dirigent Ivo Gulič. Ofcvorltv%na predstava II. Škofjeloških -poletnih prireditev v počastitev Dneva'vstaje z ognjemetom. Cena vstopnic enotna din 200. Sobota, 25. julija ob 20. uri v Muzeju na prostem na Loškem gradu — Tavčar-Šest: CVETJE V JESENI — premiera. Režija Jože Trpin in Tone Vari. Scena: ing. arh. Viktor Molka. Člani KUD Ivan Tavčar iz Poljan bodo uprizoril; na novo naštudirano originalno dramatizacijo O. šesta v desetih slikah v domačem narečju. Nedelja, 26. Julija ob 20. uri v Muzeju na prostem na Loškem gradu — Tavčar-Sest: CVETJE V JFSENI — repriza. OSTALE PREDSTAVE CVETJA V JESENI BODO 28., 30. JULIJA In L, 2. AVGUSTA. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 20. ure v turističnem biroju, ftkofja Loka, Mestni trg 35, tel. 85-268 in eno uro pred predstavo na Loškem gradu. Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • I,«***«« m t 1-, A~ -*V Janko Lombar iz Olševka obsojen na dve leti strogega zapora Draga obleka Te dni se je pred kranjskim okrožnim sodiščem zagovarjal Janko Lombar, rojen 21. septembra 1944. leta, doma iz Olšev* ka pri Preddvoru, za dve kaznivi dejanji, in sicer za goljufijo in ponarejanje listin. Obtoženi Lombar'je 16. novembra zvedel od svojega prijatelja BAJDA ŠAKANOVICA, da bo ta odpotoval v Ljubljano. Lombar je njegovo odsotnost izkoristil in napisal posebno potrdilo, s katerim naj bi ga Sakanovič pooblaščal, kot podnajemnik sobe pri FRANČIŠKI ENGELMAN, da lahko iz njegovega stanovanja v Kranju, Vodopivčeva 14, odnese obleke, perilo in druge stvari. S teni potrdilom je Lombar takoj odšel k Engelmanovi, ki se ji J° tudi predstavil, vendar pod lahnim imenom Anton Kern. Engel* manovi je še povedal, da je Sakanovič za stalno odpotoval 9 Kranja v Ljubljano. Na ta način je Lombar dosegel, da mu je lastnica stanovanja dovolila odnesti izpodnajem-n i kove sobe kovček, novo obleko* štiri srajce, dva suknjiča dve rjuhi, dva para nizkih čevljev in šc nekaj drugih predmetov, vse skupaj vredno okoli 70.000 dinar; jev. To robo je odnesel na svoj dom. Obtoženi Lombar je v zagovoru pred sodniki dejal, da je^ storil kaznivo" dejanje ponarejanja listine, toda da bi pri tem goljufal, je zanikal. Sodišče njegovemu zagovoru ni moglo verjet" ker so priče potrdile dejstva za katera je bil obtožen. Janko Lombar je pred tem *e trikrat stal pred sodniki in sice? pred okrožnim sodiščem na R^ in v Puli ter pred občinskim s°" diščem v Kranju, kjer se je zagovarjal zaradi tatvin in podobnih kaznivih dejanj. Na Reki Je bil obsojen na eno leto in •©sefl* mesecev strogega zapora, v Kranja na' občinskem sodišču pa na mesecev strogega zapora. Okrožno sodišče v Kranju mu je z* vsa ta kazniva dejanja i?Te^? enotno kazen DVE LETI STRO* GEGA ZAPORA. M. t' Bled: Utopljenca še niso našli BLED, 24. julija — V zadnjij1*" vilki našega lista smo poroča1 > da je preteklo soboto odšel z d Juglosovanska loterija Poročilo o žrebanju 15. kola srečk, ki je bilo 23. junija 1964. Srečke so zadele končnicami dobitek 00 1.000 70 800 0470 20.800 40240 60.000 92680 60.000 97870 40.000 1 400 3031 20.400 20141 . 60.400 43761 80.400 79161 60.400 8808J 80.400 89951 80.400 597801 600.400 02 60 912 8.000 12682 80.000 71052 80.000 72222 200.000 487242 400.000 502162 400.000 53 600 63 600 . 83 / 1.000 31583 ' 61.000 32163 40.600 93993 40.000 338013 2,000.000 84 600 94 600 12914 80.000 15174 60.000 29374 80.000 34384 60.000 5 400 31925 40.400 16 600 896 4.000 " 65806 40.000 71206 40.000 75146 40J100 139376 400.000 281756 400.000 539736 400.000 97 800 69367 100.000 > 83837 80.000 88 800 768 4.000 02298 40.000 23458 60.000 60598 100.000 09 800 39 2.000 59 1.000 649 10.000 03259 81.000 1640« 100.800 37309 40.000 49179 100.000 65709 60.800 67679 80.000 75029 60.000 228189 5,000.000' 255509 1,000.800 403229 600.000 »Rešil mi je življenje, toda ne samo meni, ampak tudi mnogim drugim Jugoslovanom,« je dejal tovariš Pogačnik in pokazal na temnopoltega gosta iz Poljske. To je Miha Kula, ing. mehanik, ki je prišel v Kranj' na obisk k prijateljem,'ki jih je spoznal v najtežjih trenutkih življenja — v Ausclrvvilzu. Težki so bili časi, ko se je skovalo njihovo prijateljstvo. V kratkem razgovoru z gostom tovarišem Kulo in domačini: tovarišem Pogačnikom,- tovarišico Štubljevo in tovarišem Mivškom, smo prisluhnili spominom na težke dni njihovega življenja in na nesebične prijatelje iz Poljske. »Bil sem mlad fant, star 19 let,« je dejal Pogačnik, »ko so me z mnogimi drugimi Slovenci iz begun j s k i h zaporov prepeljali v Auschwitz. Težko delo, ki smo ga imeli, je kmalu pričelo redčjti naše vrste. Malokdo je zdržal dlje kot tri mesece. Tudi mene ne bi bilo več, če se ne bi slučajno spoznal s tovarišem Kulo. Bilo je pri zobozdravniku. Na meni so se mladi esesovski pripravniki učili ruvati zobe. Izbrali so me, ker sem imel najbolj zdrave. Tu me je opazil zdravnik Kučbara. Bil sem strašno utrujen in zatekle noge so opozarjale, da dolgo ne bom več zdržal. Z njegovo pomočjo sem prišel do tov. Kule in on me je potem spravil v ključavničarsko delavnico, kjer sem imel najlažje delo. Ves čas sem namreč sedel. To me \je rešilo. Potem pa sem mu povedal še o drugih, ki so bili prav tako že zelo bolni. Tudi njim je pomagal, kajti poznal je vse delavnice, saj je bil med prvimi zaporniki v Auschvvitzu. Mnogim pa je življenje le podaljšal, ker so umrli kasneje: tako Slebniku, Kamniku m še mnogim.« Tako je pripovedoval Jože Pogačnik, morda bi prav podobno lahko povedal tudi Mivšek, Mravlja idr. Kula pa je pripovedoval, kako je rešil mlado Slovenko. Ne ve ji imena, toda gotovo bi jo spoznal, če bi jo srečal. »Leta 1943 sem slučajno delal nekje v bližini krematorija. Mimo mene so šle kolone ljudi v smrt. Tisti dan sem zopet nemočno opazoval to tragično pot. Opazil sem 13 do 14 let staro deklico, ki je s pogledom prosila, naj jo rešim. Tako je bila mlada in tako žalosten je bil njen po- gled, da sem tvegal vse. Poklical sem esesovca in prosil zanjo. Ponudil sem mu pol litra vodke. Pristal je. — Kako malo je zanj pomenilo življenje! Samo pol litra vodke! — Hitro sem moral poskrbeti zanjo. .Bila je popolnoma gola, zato sem ji dal svoj suknjič. Poznal sem bolničarko in pomagala mi je, da sem jo spravil v bolnico. Tudi potem sem še skrbel zanjo. Zelo rad bi jo našel, toda to je le želja.« Šc in ŠC" so se vrstili spomini na težke dni, spomini na nesebične prijatelje 'Poljake tov. ing. Ku-binskega, Krctuskega, Plaskuro in druge, ki so pomagali Jugoslovanom, kot svojim bratom. T. V. Izseljenci prihajajo Razen velikega števila naših izseljencev iz Kanado, ZDA in drugih prekomorskih dežel, ki so letos že prišli na obisk v rodno domovino — Slovenijo ali pa je to še predvideno, bo prve dni avgusta prišlo na daljši ali krajši obisk tudi mnogo izseljencev iz evropskih dežel. Prvega avgusta bo preko Jesenic prispela večja skupina iz francoske pokrajine Pas de Ca-lais. Isti dan bo prišlo še 60 izseljencev iz Holandije. Že petega avgusta pa bo prišla na ljubljanski kolodvor druga skupina rojakov iz Holandije. To bodo predvsem člani rudarskega društva Sv. Barbara. Prav takrat pride preko Jesenic tudi druga skupina izseljencev v Franciji. Iz Nemčije je napovedalo prihod 450 izseljencev, svojcev in njihovih prijateljev za 9. avgust. Prav toliko pa jih bo prišlo že naslednji dan iz Merlbacha in Frevmin-ga v Franciji. Precej izseljencev je tudi z Gorenjskega in bodo ob tej priložnosti obiskali svoje rojstne kraje in rojake. Lepi turistični kraji Gorenjske pa so vsako leto privabili mnoge organiz/ranc in še več individualne izseljence, kar upamo da bo tudi letos in mi bomo njihovega srečanja vedno veseli. — T. V. TRZm PRGGLeD ma na kopanje štirinajstletni ter Maček, iz Cerknice na v Kranju Krompir 50 do 60 din, jabolk« 140 do 150 dim, hruške' 140 do 180 din, breskve 150 do 200 din, marelice 180 do 200 din, fige 180 do 200 din, paradižnik 130 do 140 din, fižol v stročju 130 do 160 din, kumare 50 do 60 din, zelje v glavah 50 din, solata 100 do 130 din, pesa rdeča 80 do 90 din. čebula 90 do 100 din, med 700 din, orehova* jedrca 1200 do 1300 * din, skula 200 do 220 din, surovo jt maslo 1000 do 1200 din, paprika ■ 300 din za kg; pšenica 60 do 65 din, proso 80 din, oves 30 do 35 r din, kaša 140 do 150 din, ješprenj I 120 do 130 din, lisičke 100 din, borovnice 140 do 160 din, maline 200 do 220 din za liter; korenček, m peteršilj ;n zelena po 20 din za šopek; kokoši 800 do 1200 din, Preživeli poljski interniranec MIHA KULA (na levi) v razgovoru s piščanci 700 do 800 din, jajca 36 kranjskim tovarišem JOžETOM POGAČ AR JEM do 38 din za komad. tranjskem, domov pa se ni v^if' V kabini na blejskem kopali* ^ so naišli le njegovo obleko. Fan je verjetno utonil. Toda do dan* ga še niso našli, čeprav se je tapljač že nekajkrat spustil n dno jezera. Ko smo'se na Bledu podrobneJ pozanimali, kako je prišlo do n sreče, so nam domačini poveda ' da je pogrešani Peter Maček ve jetno plaval pod nov zid na k°"V.0 lišču. Med vodo in zidom je *eu. malo prostora. Zgodilo se je ]av ko, da je Peter udaril z &laV°a-zid, ali pa mu je prišlo slabo, 1 radi slabega zraka v tem Pr°sfl0 ru. Pred dobrim mesecem Je v istem mestu že eden od k°Pa. utonil. Kaže, da se je sedaj spet ponovilo. ,^tl Pristojni na grajskem kopa;lis na Bledu so bili že opozorjeni. ^ rt i ob zidu montirajo ust.r^.7al-mi\?žo, tako da bi bili kopalci va^ ni. Toda te mreže do danes niso montirali. Morda jih P° p slednji primerke izučil. f t SOBOTA. 2g, lulft« 1964 •jznaših komun • Iz naših komun • fz naših komun • Iz naših komun • Iz nnSfli Un^in t* U naših komun • Tz na^h komun A I* ***ft«Vi komun »Tone Čiifar» delovni brigadi Delavci podjetja čevljar Iz Gorenje vasi imajo zaupanje v priredila sebe In prihodnost turna večera. Sedanjo izmeno sta obiskala v četrtek zvečer ansambel narodnih plesov in komorni /bor. Pr\ i je zapiha! nekaj jugoslovanskih in slovenskih narodnih plesov, drugi pa priredil koncoi t Partizanskih uinetnih in slovenskih narodnih pesmi. Brigadirji, ki u,'ejujejo i u pripravljajo smučarske terene in tekmovalne pfOgfl na Vilrancu, so toplo pozdravili jeseniške gosto. Uspelemu večeru jo s|edil brigadirski večer ob tabornem ognju, ki so se ga poleg brigadirjev in jeseniških svobodašev udeležili tudi številni gostje Kranjske gore. V /aeetku avgusta bodo obiskali delovno mladino v Kranjski Bori instrumentalni kvintet in pevci popevk Svobode Jesenice. uri »MM Vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem čestita ob dnevu vstaje Tovarna verig Lesce in obenem priporoma svoje izdelke v izbranem asortimanu vijačnega blaga ter verig Zdravstveni dom Jesenice Upravni odbor razpisuje tele Štipendije: 3 na zobotehnlčnl Soli 1 na šoli za sanitarne tehnike in medicinske laborante — odsek laborantski tehnik 2 na Višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za medicinske sestre 2 na šoli za zdravstvene delavce za ginekološko porodniško smer — srednja šola prednost imajo kandidati zadnjega letnika šole in z območja občine Jesenice in Radovljica. Pismne vloge S prepisom šolskega spričevala in življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: Zdravstveni dom Jesenice, c. Maršala Tita 65. ZAVOD SRS ZA REZERVE, LJUBLJANA, Čopova 38/11 proda vseljivo 4-sobno stanovanje V VRSTNI HIŠI V KRANJU Vrstna hiša s pripadajočo notranjo opremo in vrtom je v lepem okolju v neposredni bližini centra vnesla, /grajena je bila leta 1958, ocenjena pa je na din 9,300.000. KLEPARSKEGA IN VODOVODNOINŠTALATER-SKEGA VAJENCA, OZIROMA DELAVCA ZA*PRI-UČITEV, SPREJME »AVTOKOVINAR« ŠKOFJA LOKA, POLJANSKA C. 7 — NASTOP SLUŽBE TAKOJ. Z Razpisna komisija Direkcije za civilno zračno plovbo Beograd, Bulevar Lcnjina 2, razpisuje RAZPIS za Izpopolnitev naslednjih delovnih mest v Aerodrom-*kem centru za vodenje letal Ljubljana—Brnik NA AERODROMU NA BRNIKU, In to: ■ .i, 'f **•' 1. Vodjo skladišča 2, Računskega režiserja Pogoji: pod 1. slednja izobrazba, praksa na delih vodic imovine — tehničnega materiala in poznavanje materialnega knjigovodstva; pod 2. srednja izobrazba in praksa na blagajniških in računovodstvenih delih. Za obe delovni mesti Je predvideno honorarno delo s skrajšanim delovnim časom 5 ur. Prejemki po predpisih Zakona o javnih uslužbencih. Prošnjo z življenjepisom in podatkih o prejšnjih zaposlitvah naslovili: Aerodromski center za voednje letal Ljubijana—Brnik, pošta Kranj, pp 70, v toku 15 dni od dneva objave razpisa'. Razpis velja do izpolnitve delovnih mest. Realno nagrajevanje v šolstvu RADOVLJICA — V občinskem družbenem načrtu je letos za šolski sklad predvidenih 326 mili jonov 837 tisoč dinarjev. Od tega za osnovno dejavnost šol odpade 274 milijonov dinarjev (84 odstotkov), z.a investicijo pa jo namen Jonih 52 milijonov dinarjev. Taka delitev sredstev pa ne do-pušča povečanih osebnih dohodkov za prosvetne delavce. Hiter tempo razvoja in preusmeritev potrošnje v prid osebnega standarda sla v gospodarskih dejavnostih prispevala k večjim osebnim dohodkom, medtem ko je realno nagrajevanje v šolstvu ostalo nerešeno. Da bi v radovljiški občimi to v določeni meri dosegli, bodo spremenili razmer; jo delitve šolskega sklada. Tako bodo za OsnOVnO dejavnost šol potrošili 311 milijonov dinarjev, medtem ko bo za investicije ostalo 15 milijonov dinarjev. S povečanimi sredstvi za osnovno dejavnost bo šolam dana možnost uvedbo realnega nagrajevanja, medlem ko bodo s sredstvi za investicijo dogradili šolo v Gorjah. — V zvezi s tem so V Radovljici spremenili tudi odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku, k; pravi, da se le-ta, kadar so dvigne nad 10-odstotno stopnjo, sme uporabljati le z.a investicije v šolstvu. Sedaj pa ga bodo spremenili v toliko, da se bo prispevek lahko uporabljal za splošno financiranje šolstva. —2. Tekstilni šolski center Kranj razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. TKALSKEGA MOJSTRA 2. VK ELEKTRICARJA Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Tekstilnega šolskega centra Kranj. Nastop službe lakoj. Razpis volja do zasedbe delovnega mesta. Kadar delavske roke niso dovolj Zara&i vedno težjih razmer bo gornjevaški »Čevljar« priključen Alpini AVTO MOTO DRUŠTVO Radovljica, Linhartov trg 22 bo prodalo na javni dražbi na podlagi pismenih ponudb osebni avto Fiat 600, v voznem stanju. Dražba bo v torek, dne 28. julija 1964 pri društveni pisarni od 16. do 17. ure za družbeni sektor, od 17. ure darje pa za ostale interesente. Resni interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v znesku 20.000 dinarjev. Zavod za gojitev, divjadi »KOZOROG« Kamnik proda osebni avto FIAT BJ 1400 v voznem stanju DRAŽBA BO dne 25. julija 1964 ob 7. url v garažah Gozdnega gospodarstva Kranj, na Primsko-vem. Prednost do nakupa imajo podjetja in družbene organizacije. 'z boljšo organizacijo dela pričakujejo neprimerno večjo produktivnost in zato tudi višjo osebne dohodke. Nekoliko težje bo stvar Na zadnj seji Je občinska skupščina škofja Loka potrdila pred- rcšij,va za 40 čevljarjev obrata na log sveta za Industrijo In obrt, da se dosedanje obrtno podjetje Sovodnju. »Čevljar« v Gorenji vasi ukine kot podjetje In se kot samostojna Kljub tej trenutni najugodnejši ekonomska enota pripoji Alpini v Zlreh. rešitvi ložav Čevljarja, pa je nad eelotno razpravo na skupščini vi- Tako kot številna druga podjel- žirovski Alpini. Po dogovoru^med selo vprašanje; za'koliko časa bo ja, se je tudi čevljar razvil v obema podjetjema :n občinsko ta rešitev. Na to pa ni bilo odgo-zadnjih šestih letih iz majhne skupščino škofja Loka . in Loga- vora. Zate bo potrebno daljšo obrtno dolavniej z nekaj zaposle- tec, bo Alpina v prostorih Cev- perspektivo Čevljarja reševati nimi; Od nekdanjih' deset zapo- Ijarja uredila celotno šivalnico v skupno z razvojem gospodarstva slonih jo predvsem s posredova- obliki tekočega traku. S tem in Poljanske dolino. — V. P. njem Zavoda za zaposlovanje de- ' lav cev v Škof ji Loki], deloma s . krediti in doloma z lastnimi sred- JolCOVeS-Kcka stvi, v minulih letih prišel do no- v četrtek popoldne je-obiskala Tržič skupina 37 slovenskih otrok vih delovnih prostorov, kjer da- \, Bilčovsl na Koroškem. Ogledali so si novo šolo na Zalem rovtu nos dela že 130 ljudi. Zaradi ste- ;n zdravstveni dom. V vzgojno varstveni ustanovi pa so jim otroci vilnih problemov v čevljarski in- 7 Reke> ki s0 na letovanju v Tržiču, priredili sprejem in pogostitev, dustnji je v času svojega obstoja ia, kolektiv preživel več kriz, vse ~, w.v . i dokler se ni specializiral samo za 1 TZ1C V pripravan izdelovanje gornjih delov čevljev Za občinski praznik, ki bo 5. avgusta, se Tržlčanl vneto priprav-za potrebe kranjske Planiko in ljajo. Organizirali bodo precej športnih srečanj In kulturnih prire-žirovske Alpine. Vendar tudi v#ditev. Na predvečer praznika bo dramska skupina DPD Svoboda tem ni imel srečne izbire in so uprizorila na griču pri Jožefu »Mlklovo Zalo«. Pred tem pa bo pro-problemi v podjetju postajal; vse menadni koncert in ognjemet. Devetega avgusta. pa bo Ljubelj večji. Norm. kot jih imata Plani- obiskala zopet večja skupina Francozov — Internirancev ljubeljskega ka pa tudi Alpina delavci Čevljar- taborišča podružnice Mauthausna, ki so bili tu kot prvi graditelji ja niso mogli dosegati zaradi za- predora. starelih strojev, slabe organizaci- , je dela in podobno. Delali so v .T i . . i , i i «i glavnem na strojih, ki so jih dru- Nehigienska smetarska služba ge tovarne izvrglo iz proizvod- Turisti, ki potujejo skozi Jesenice, kaj začudeno opazujejo tu pje. Ob vsem tem samo pridne zastarelo in nehigiensko smetarsko službo. Medtem ko odvažajo v delavske roke niso bile dovolj, vseh večjih krajih smeti z avtofurgonom, jih odvažajo na Jesenicah Zato so tem težavam sledili niz- s traktorjem in z odprto prikolico. Seveda pa je tak odvoz zelo nebi- ki osebni dohodki. Tretjina za- gienski. Zato so pritožbe razumljive. Dokler komunalno podjetje poslenih še vedno dobiva izpod ne ho dobilo avtofurgona, naj bi odvažali smeti vsaj v zaprtih smet- 20.000 dinarjev, polovica pa od njakih in jih zamenjali s praznimi. Skrajni čas je, da bi uresničili 20.000 do 25.000 dinarjev mesečno. sk|ep občinske skupščine in delavskega sveta komunalnega podjetji Le redki izurjeni delavci so do- q nabavi avtofurgona. segli povprečje^ osebnega dohodka nad 25.000 dinarjev. Iz navedenih in drugih vzrokov je lani znašal noto produkt na Najprej hotel v Bohinjski Bistrici RADOVLJICA — Letos ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za v Cevljariu samo nekatere predvidene gradnje na področju turizma In gostinstva. 614 000 din, medtem ko je na pri- Zato so napravili pregled, kdaj bo katera gradnja prišla na vrsto, th mor v Gorenjski predilnici 2 mi- s tem popravili družbeni načrt. Prva tovrstna Investicija bo grlidn)« IIIona 600.000 dim ali štirikrat to- hotela v Bohinjski Bistrici, ki ji bo sledila gradnja restavracije pri liko. bencinski črpalnici v Radovljici, nato pa bodo prille na vrst© re- Kolektiv Čevljarja se je z rc- konstrukcije hotela pod Voglom, Grajskega dvora In Športhotela na ferendumom enotno odloČil, da Pokljuki, nazadnje pa šc preureditev kmetijske šole Poljč« V hotelski se kot ekonomska enota priključi objekt. — Ž. $ tiLM *mm lesnina lj ubijana XIV. GORENJSKEM SEJM" bo razstavljala na pohištvo za spalnice, dnevne sobe, klasične in sodobne kuhinje, tapecirano pohištvo in kosovno pohištvo. Sprejemamo naročila za indl* vitlualno opremo večjih objektov; bolnišnic, hotelov, dvoran itd. Potrošniki izkoristite priložnost ugodnega nakupa po sejemskih cenah. G*^+%//$$$%+O+%/%//+//$^^^%$//F%+$$/%+%+$+/$%^OX8M%3%%+$+^^1^^X^^0$%M / SOBOTA, 25. julija 1964 KULTURA KULTURA • KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTU Fanfare z Loškega gradu škofjeloške prireditve so se pri- orkester tudi tako gledati in po- — Pri oblikovanju celotnega cele. Fanfare z _ gradu, koncert iskati v tem ljudskem tonu neko koncepta iger je bil predviden pred Škoparjevo* bajto — vse .te dalo začetku svečan prizvok. Vendar pa so se pokazale prve pomanjkljivosti. O nekaterih stvareh smo se pogovorili s predsednikom organizacijskega odbora, kustosom Loškega muzeja, tov. Andrejem Pavlovcem. — Kaj menite o prvem večeru škofjeloških prireditev? — Koncert je organizacijsko vodil dirigent tov. Ivo Gulič. Po njegovih nasvetih so vadili svoje kvaliteto. Dirigent je moral po- koncert in ta koncert je zaradi kazati veliko požrtvovalnosti, da raznih datumov za druge prire-mu je uspelo vsaj to, kar ste sh- ditye in predstave padel na prv0 mesto. — Kako, da ste za uvod priredili prav koncert? Z otvoritvenega koncerta škofjeloških poletnih prireditev. Obiskovalce je pozdravil predsednik organizacijskega odbora prireditev Andrej Pavlovec Foto Akl Koncert II. škofjeloških prireditev zbore tudi pevovodje iz Selške in Poljanske doline, iz Škofje J.oke, Virmaš in R*Meč. Razen zadnjih dveh so to le šolski zbori, ki po msi,a 7ld ,in vhod- Namesto zidu Porušen kulturni spomenik Lani je posebna komisija za spomeniško varstvo iz Kranja pregledala pokopališče v Trbojah in predlagala, kako naj ga uredijo, da se pri tem ne bi pokvaril ambienl, v katerem pokopališče stoji. Vhod naj bi uredili vzporedno s cesto, tako da ne bi bil preveč viden. Zid in baročno oblikovan vhod z. železnimi vrati bi tako ostal nepoškodovan. Toda krajevna skupnost Trboje je, kljub opozorilu in brez vednosti Zavoda za spomeniško varstvo in odseka za gradbene zadeve, po- — Kako pa bo z ozvočenjem? — Ozvočenje bo uredilo podjetje Iskra-servis iz Ljubljane. Mislimo, da bo uspelo, čeprav bodo težave, ker je prostor zelo velik. T. V. Druge Škofjeloške poletne prireditve dobivajo letos določen značaj preprostega ljudskega gledališča, ki temelji na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in na folklornih elementih. pred Škoparjevo hišo. Prvim vtisom pa so sledili drugi slabši. Kljub naporom se je pokazalo, da je godba za tako zahtevne skladbe imela še premalo vaje. Tudi pevci so imeli premalo vaj. Namesto lanskega eruptivinega Led je bil prebit šele z nastopom značaja množične igre, imamo letos skromne ljudske igre v lirično romantičnem domačijskem tonu; namesto množice skušamo letos ustvariti tehnično bazo, ki bo temelj prireditvam v prihodnjih letih... S temi uvodnimi besedami je Andrej Pavjovec v torek zvečer otvoril druge škofjeloške prireditve, ki so se letos pričele s koncertom združenih pevskih zborov in škofjeloške godbe na pihala. Fanfare, kres in odlično urejena razsvetljava, s številnimi raznobarvnimi reflektorji, so ob otvoritvi gledalcem pričarali pravo umetniško vzdušje. Scena letošnjih poletnih prireditev je po za-njisli ing. arh. Viktorja Molke prenesena v muzej na prostem 150-članskega združenega pevskega zbora mladih pevcev iz Škofje Loke, Poljan in Železnikov, ki so zapeli pet pesmi ob spremljavi godbe na pihala. Naj topleje je bila sprejeta predzadnja skladba »Pošta v gozdu«, ki jo je godba morala, po navdušenem aplavzu ponoviti. Otvoritveni koncert drugih škofjeloških poletnih prireditev je bil hkrati prirejen v okviru praznovanja dneva vstaje in 20-letnice ustanovitve škofjeloškega odreda. Zato je o samih poletnih prireditvah še težko govoriti, še teže pa jih je primerjati z lanskoletnimi. Znan je samo program, okvirna scena in prva prireditev. Sam program predstavlja korak naprej. Kljub temu pa je opaziti dejstvo, da tako široko zasnovanih prireditev ne more organizi-« rati samo ozek odbor, kot je letošnji, (sicer se pomagačev tudi ne najde), ampak je za temelji-tejše priprave potrebno več ljudi. Tudj nova scena, paviljoni, narodne noše, ki so zamenjale lanskoletne graščinske vojake, ne morejo odtehtati manjših organizacijskih spodrsljajev. V. Pintar koncu šole niso imeli več vaj. V Poljanah pa je pevovodja, ki je vadil tudi po kencu pouka, in ob tem doživel to, da niti od vodstva šole ni imel prave pomoči. Tudi drugje pevovodje niso imeli nikakršne podpore. Težave so bile tudi z orkestrom. Prireditve so v času, ko so počitnice in člane orkestra je težko dobiti na vaje. Orkester pa je amaterski in Člane, razen veselja do igranja, ne veže ničesar. Zato je treba na so postavili montažno betonsko ograjo, ki nikakor ne gre v to okolje. Pokopališče kot celota je predstavljal lep kulturni spomenik. Zavod za spomeniško varstvo bo zopet moral posredovati preko sodišča. Namesto da bi bili posamezni kraji ponosni na kulturne spomenike, jih rušijo brez. čuta za odgovornost do kulturnih spomenikov, kakor se je to zgodilo v Trbojah. Gozdno gospodarstvo Bled obvešča vse gozdne posestnike, da je rok za priglasitev sečnje za leto 1965 od 1. do 31. avgusta tega leta. Prijave za sečnjo naj lastniki gozdov vlagajo na gozdnih obratih: Jesenice, Radovljica, Pokljuka in Bohinjska Bistrica. Lastnike opozarjamo, da se točno ravnajo po zgoraj omenjenem roku, ker po preteku tega roka prijav ne sprejemamo. Čestitamo ob DNEVU VSTAJE in občinskem prazniku MESTA KRANJA KRANJ i PO ZELO UGODNIH CENAH PRODAMO RABLJENE POSTELJE. NOČNE OMARICE IN OMARE. ysa pojasnila in ogled v Dijaškem domu v Kranju. Vsem cenjenim kupcem sporočamo, da bomo prodajali na Gorenjskem sejmu v Kranju od 31. julija do 11. avgusta 1964 na razstavišču št. 2 (pred tekstilno šolo) motorna kolesa in dvo kolesa po najnižjih cenah! Priporočamo se. Slovenija poslov. KRANJ avto z < > o Ta O a > o C > o Ivanov - Leonov: 48 Na cestnih križiščih so stale zapreke. Policisti so preverjali, kdo hodi po cestah. V vrstah so stali tovornjaki. Straže na mostovih so pregledovale tovore na kamionih. Jezdili.so po neobdelanem kosu savane — lastnini nekega plantažnika. Na brezmejnem polju so rasle redke mimoze7. V nizki travi so rdele gladiole in se belile poljske lijane. Pokrajina je bila povsem mirna. Samo v srcih ljudi, ki so galopirali po savani, ni bilo miru. Njihova lastnina je bila v nevarnosti... Zraven ceste, v dimu in pepelu, je ležalo to, kar je bilo še pred nedavnim naselje. Poleg ostankov kolibe, ki so se še kadili, je vstal Ki kuju in Stekel v savano. V roki je nosil sveti kameh ognjišča. »Hej, stoj!« je zaklical Spillane, Moški je tekel. »Torej prav!« Spillane je pokazal proti Kikuju. , Razleglo se je nekaj strelov iz brzostrelke. Moški, ki je tekel, je visoko skočil in padel z obrazom v travo. »Ne bi smel tako hitro ubežati.« Spillane je spodbodel sivca in odgalopiral. V savani, izza bodečega grmovja, je skupaj z otroci gledala žena ubitega Kikuju. Solze so ji privrele v oči. »O, veliki Ngaj, zakaj vse to?« je šepetala. Veter je šuštel v listju na vejah,. Zemlja je izparevala vroče vonjave trave in cvetlic. Trije mali otroci — dva dečka in deklica — so molče gledali jezdece, ki so se oddaljevali in oči jim je napolnila groza. Plantažniki so naglo jezdili. V daljavi so zagledali veliko skupino kolib. Okrog njih so se pasle kravje in kozje črede. Kolibe so stale sredi zelenih bananovih dreves. Stare slamnate strehe so se ukrivile im nagnile. Odred se je zaustavil poleg ene izmed kolib. Planlažnike je pričakoval častnik policijskih rezervnih sil z nekaj deset policisti. Spillane ni razjahal. Ukazal je, naj zbero prebivalstvo. Crni kraljevski strelci, ki so se pripeljali na tovornjakih, so pričeli uresničevati povelje. Na čistini, kjer so se križale prašne ceste, se je zbrala vsa vas — moški, ženske in otroci. Prestrašeno so gledali oborožene prišlece. Spillane je prek prevajalca nagovoril zbrane ljudi. Dejal jim je, da so v njihovem okrožju ubili belega plantažnika, ki je pomagal Kikujcm, ki jim je dajal delo in jih učil krščanstva in drugih pametnih reči, ki jih znajo Evropejci. Ljudje, ki so tukaj zbrali, vedo, kdo je to storil. Njihova dolžnost je, da izdajo, morilca. Ce tega ne bodo storili, naj si pripišejo posledice. Najprejc so po vrsti zasliševali ženske in otroke. Nihče ni ničesar vedel. Spillane je ravnodušno pogledal drobno starko naglih kretenj in ji sploh ni posvetil pozornosti. Nihče izmed njenih rojakov je ni izdal, nihče ni povedal, da stoji pred Spillaneom mati Dedana Ge-turija. Mnoge rodbine so imele sinove, može in očete pri partizanih. Vse moške po vrsti so pretepali. Vsakomur, ki so ga zaslišali, so predložili, naj izda morilca ali pa bo dobil petindvajset udarcev z bičem. Plantažniki so se utrudili, ko so udarjali s težkim bičem in zato so se večkrat izmenjaval. Več plj/ritažnikov sočasno je zasliševalo ljudi, kajti mudilo se jim je. Cimpreje so hoteli opraviti. Spillane in policijski častnik .sta sedela v senci, kadila in molče opazovala dolgo vrsto ljudi, ki je stopala mimo. Vstopali so Kikuji, nekateri drhteč, drugi ponosni in Izzivalni, dočim tretji sploh niso prikrivali sovraštva in jeze v očeh. Vsi so mirno odgovarjali, da nič ne vedo. Zatem so Afričana krvniki vrgli na zemljo, na rame in noge mu je sedel vojak in krvnik, ki je bil na vrsti, je vzel okrvavljen bič____ Zasliševanje je bilo lcončano. Vojaki in plantažniki so obstopili poljedelce. Iz Nairobija so se pripeljali tovornjaki, na katerih so bile karoserije opletene z bodečo žico, Spillane je sporočil, da bodo kaznovali vse ljudi v tem okrožju, ker prebivalstvo noče sodelovati z oblastmi pri iskanju »krvavih morilcev«. Vse bodo izselili. ' / Špijune je dal znamenje in4vojaki so iz množice izdvojili ikf** pino ljudi in jih začeli zganjati na tovornjake, ženske in otroci so se vzpenjali po železnih stopnicah na karoserije. Onstran bodečf žice so se prikazali objokani obrazi."Moški so po vrsti vstopa'1 v kletko na kolesih. Nad zelenimi nasadj sta se razlegala jok ln kričanje. Glasovi so postajali vse glasnejši. Moški so se začeli upirati-. Tu in tam je prišlo do spopadov. Stari Kibutu je, stisnil glavo me« ramena, tako da je koščeni podbradek še m6čnejc izbočil, pa pla™. nad plantažnika in ga pograbil za vrat s koščenimi prsti Z dolgim1 nohti. Plantažnik je odskoČil. Pred Kibutujevimi očmi je vzplamte'0' Plantažnik je tfprožil vanj dolg rafal iz brzostrelke. Množica 1e vzvalovila, se umaknila, predrla vrsto vojakov in stekla proti gozdu-Dež krogel je padal na begunce. Majhna ženska, ki je napravila nekaj urnih korakov proti ?°7'. du, je padla. Krogla jo je zadela. Prijela se je za srce in na o?« ji je legla meglica. Poleg nje je omahnilo veliko irlMežko }c Zon s k in a dlan je drsela po mrtvečevi kodravi glavi in i/ nieni ust so se zaslišale komaj slišne besede: »Dedan, sin moj . ..!« Nje^ telo je vzdrhtelo in se umirilo. Tanki prsti so v zadnji kretPJ odreveneli v kodravih laseh. v Ljudje so se vrteli v dežju krogel in padali na zemljo. Begunce je bilo vse manj. Slednjič je streljanje utihnilo. Poslednji begune'' je omahnil v travo, posejano s cvetjem.* Vojaki so hodili okrog teles, razsejanih po polju. Ranjenec * vlačili k tovornjakom in jih metali nanje. Mrtvecev niso več Potr,c Policisti so skrbno zažigali kolibe. Suhe strehe so se vnern.a--0 Veter je odnašal v zrak goreče snope suhe slame . .. Vsi naj vly'". JANEZ VODNIK, upokojenec (po domače Brujanov oče iz šutne) Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo ob 16. uri na pokopališče v Zabnlci. Žalujoči: žena Ana, hčeri Mara in Pavla, Miro, vnuka Ivan in •Nuška ter sestre in ostalo sorodstvo Šutna, Stari dvor, Stara Loka, Ljubljana, 23. julija 1964 Zahvala Ob prerani izgubi našega ljubljenega moža, skrbnega očka, brata in strica ALOJZA ROGLJA iz TrboJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu v slovo poklonili toliko vencev in cvetja. Lepa zahvala tudi »vsem, ki so nam izrekli sožalje. Naša lepa zahvala vsem organizacijam za vence, godbi iz Cerkelj, posebno gasilcem in borcem, tov. Rudiju Komurki in Jožetu Cebašku za organizacijsko delo. Toplo se zahvaljujemo tudi govornikoma tov. Francu Bohincu za ganljive besede ob domači niši in tov. Svetelju Pavelnu za tako lep govor ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi dr. Ivanu Hriberhiku in požrtvovalni sestri Marti Oman za nego in prizadevno Pomoč med boleznijo, vsej duhovščini, posebno duhovniku Janezu Križaju za govor, dobrim sosedom in vsem, ki so nam pomagali ali kakor koli čustvovali ob težkih urah. z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: žena Angela, hčerki Marica in Jelka, sin Franci ter ostalo sorodstvo v ■■ ■ *L-i * . \ •.•, ■ ,/(-.■ IV.' Trboje, Stanežiče, Maribor in Chicago C japonski). Kranj, Planina 27/TT-levo 3123 Prodam rabljene deske za opaže, lantene In opornike za odra-njc in betoniranje ter sodobno kuhinjsko opravo. Tcnetiše 12, Golnik 3124 Prodam Fiat 750 z prevoženimi 8.500 km. Ogled vsak dan popoldan — v nedeljo dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku 3125 Prodam levi vzidljiv štedilnk. Kranj, Planina 38 3126 Prodam 2.000 kom. strešne opeke — špičake. Janez Krč, Kranj Jezerska c.124 a 3127 Ugodno prodam dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku 3128 Prodam par oleandrov. Kranj, Jezerska ,73, Kranj 31329 Prodam kompletno posteljo in dobro ohranjeno NSU Primo 150 ccm, lahko tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3130 Prodam dobro ohranjeno pomivalno mizo. Kranj, Škofjeloška 9 • . 3131 Prodam staro ostrešle in staro opeko, oziroma zid. Tcnetiše 1, Golnik 3132 Prodam kompletno kuhinjsko opravo zaradi selitve. Cena 40.000 din. Kranj, C. Kokrškega odreda 3 3133 Prodam ohranjeno samsko spalnico*. Kranj, Mnndeljčeva 1. Informacije na tel. 22-32 3135 Prodam feravo po izbiri. Zbilje 4, Smlednik 3135 Prodam dve mladi kravi — eno z drugim teličkom, drugo 7 mesecev brejo, križane pasme. La-hovče 17, Cerklje " 3136 Prodam pol m1 smrekovih desk 30 mm. Pivka 13 (ne 11), Naklo 3100 Prodam lepo kompletno kuhinjsko opravo. Naslov v oglasnem oddelku 3101 Prodam dobro ohranjen desni emajliran štedilnik ali zamenjam za levega. Kranj, Jezerska c. 42 3102 Lucerna, stoječa, mrva košnla, naprodaj. Gostilna Marinšek, Niklo 2, 3103 Kravo, dobro mlekarlco, ki bo v avgustu 3. teletila prodam. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur 3104 Star motor DKW s nrikolico in stare trgovinske police poceni nrodam. Katerina Stritih, Tržič, Kolodvor 3105 Ugodno prodam nov magnetofon »Geloso.« Naslov v oglasnem oddelku - 3106 Ugodno prodam komnletno dnevno ' sobo s kavčem. Naslov v oglasnem oddelku 3107 Prodam pse šest tednov stare, čistokrvne, nemSkc;,ovčarje z rodovnikom. Antori Malenšek, Sta-ra;t^.^ %',LQjDa^. 3108 Pr«d«|iji fcra#(i, ki bo v štirinajstih' dneh teletila. Voglje 106 3109 Žensko za varstvo otroka vsaj 4 ure dnevno iščem. Pogoji ugodni. Naslov v oglasnem oddelku 3115 V torek sem izgubil pri kopanju pod mostom pri pošti Kranj denarnico z dokumenti na ime šabovič Cazim, šipad, Kranj. Najditelja prosim, naj mi vrne dokumente, denar pa obdrži za nagrado 3116 200.000 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi eno ali dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Pire Vladislav, Jelenčeva 11, Kranj 3117 Opravičujem se Julijani Efbež-nik za nedostojen izpad, .ki sem ga izvršil 8. 6.1964 zvečer v bifeju Delfin v Kranju. Rado Cermelj 3118 Iščem delovno mesto vratarja, nočnega čuvaja ali podobno. Vinko Kos, Voklo 37, Šenčur 3119 V četrtek sem igubil denarnico z osebno izkaznico, dovoljenjem za moped in nekaj denarja. Prosim najditelja naj mi vrne do- kumente, denar pa obdrži za nagrado 3120 Pošteno dekle išče neopremljeno sobo pri dobri družini v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku pod »poštena« 3121 objave Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v škof ji Loki organizira za odrasle 1. pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik 2. pouk za dosego poklicev: pohištveni mizar, stavbni mizar, lesostrugar 3. tečaje za priučevanje na delovna mesta v kovinski in lesni stroki 4. poglobitvenl tečaj za kvalifici- Odkurmtemo steklenice za pivo. vsako količino a 40 din v-skladiščih: Kranj, škofja Loka, Tržič, Kranjska gora, Bled, Lesce. Podjetje »VINO KRANJ« rane delavce v kovinski In lesni stroki Pouk bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure po trikrat tedensko s pričetkom 9. septembra J964 Prijave za vpis v poklicno šok, lo za odrasle in za navedene te-, čaje pošljite do 31.avgusta na.na-slov: •.•^pJkJ ' t-i ^ $' šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Škofji? Loki raJa,a ln tiska cp »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cest« 8. TekočI UrM Pri NB v KranJu 607-114-135. Telefoni: glavni In odgovorni 1300 ,k' uredn,stvo ,n "Prava 21-90, 24-73, 28-97./ Naročnina: letno °ot' meseCno H° dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda V d,n" Mal* °8lasl za naročnike 20, za nenaročnlke 30 djji bese-* Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. kupim Kupim 2.000 komadov navadnih zidakov. Peter Oman, Zg. Bitnje 24, Zabnica 3122 ostalo Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI i KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna»mera 5,25 8/i nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 »/• nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 *l% nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/» Špecerija, manufaktura, pohištvo, železnina, sadje LESCE TRGOVSKO PODJETJE Sprejmem vajenca za pleskarsko 'stroko. Naslov v oglasnem oddelku 3137 Obveščam stranke; da naj dvignejo uslužna popravila do 1. avgusta 1964. Zaprto bo od 1.8. do 1.9.1964. Zlatar, Blaž Rangus, Kranj, Reginčeva 16 2997 Sprejmem dobrega mizarskega pomočnika in vajenca. Plačam dobro. Mizarstvo Bratun, Kokri-ca 219, Kranj 3104 Iščem dekle za na malo posestvo. Plača dobra. Naslov v oglas- { nem oddelku 3108 V soboto, 18. julija sem med 14. dn 15. uro izgubil na cesti Kranj — Kokrica pulover. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne na naslov Tone Ku-rat. Kokrica 238 3106 Varuhinjo od 6 — 14 ure za 14 mesecev starega zdravega fantka išče 4-članska družina. Zaž.cljeno upokojenka. Osamljeno, dobrosrčno in pošteno sprejmemo tudi v skupni dom. Naslov v oglasnem oddelku 3107 Koteks Kranj začne z odkupom lubja v ponedeljek 3. avgusta vsak dan dopoldan na železniški postaji Kranj . 3108 Nagrado dam za enosobno stanovanje lahko do 5 km izven mesta. Ponudbe pod »Nujno-sta-novanje« 3109 Karunovi mami iz Milj želimo vse najboljše za gbd, atu pa še na mnoga leta. Otroci: Anica z. družino, Marjan z družino in Lojzka * .3110 Dam v oskrbo 3 mesece starega fantka za eno leto. Plačam dobro. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Dobra oskrba« V služb© sprejmemo: natakarico, kuhinjsko pomočnico in moč za točilnico. Plača po dogovoru, samsko stanovanje v hiši. Stari Mavr, Kranj 3112 Sobo opremljeno s posebnim vhodom oddam dvema osebama, ki plačata za eno leto naprej. Oddati ponudbe pod »Stražišče« 3113 Iščem prostor za delavnico v Kranju. Oddati ponudbe pod »Kleparstvo« 3114 Na letošnjem Gorenjskem sejmu vam v naših paviljonih v I. nad-stopju nudimo kvalitetne izdelke naslednjih proizvajalcev: Meblo, Nova Gorica, Krasoprema, Dutovlje, Marles, Maribor, Le^sni kombinat, Ljubljana, 22. julij, Idrija, Tapetdekor, Ljubljana, Tapetništvo, Rogaška Slatina, šumi, Ljubljana — obrat »Gorenjka« Lesce, Razstavljamo in prodajamo: Spalnice, kombinirane dnevne sobe, kavče, polkavče, divane, jogi,, neresnice, fotelje; sodobne kuhinjske elemente; komplet kuhinje ali posamezne komode, mize, stole, zaboje za premog itd.; preproge, dekorativne tkanine, vse vrste posteljnega perila. Kupcem iz bližnje okolice dostavljamo pohištvo na dom brezplačno. Cene vseh proizvodov so sejemske. Priporočamo se za vaš obisk ln nakup. OLA srmmr*. w. inm» WlM M. Twain: Tom Sawyer-deiektiv 46. »Najbrž sta res napravila tako. Kaj praviš, kje neki sta ga skrila?« — »Kako naj to uganem?« je rekel Tom in je bil precej nasajen. »Saj mi je tudi čisto vseeno, kjer je mrtvec; mene zanima samo, kje so čevlji. Mrtveca bodo tako ali tako kmalu izsledili.« Žalostna in razočarana sva počasi odšla domov. Svoj živ dan me ni še noben mrlič tako razjezil in prevaral, kot me je ta. Tom in jaz sva se zatopila vsak v svoje misli. Med potjo do stričeve farme nisva zinila besedice. 47. Pri zajtrku ni.bilo nič kaj prijetno. Ko je bila tišina najbolj mučna, je zamorec spet pomolil glavo v sobo in rekel, da masa Braca strašno želi vedeti za svojega brata Jupitra in ... Beseda se mu le na mah ustavila, zakaj stric je zdajci planil pokonci. »Najbrž misli — najbrž misli — kaj pravzaprav miril — reci mu — reci mu —« in sesedel se je nazaj na stol. »Pusti me — pojdi!«'je zamrmral tak^ tiho, da smo koma I še razumeli. Zamorec jr> je prestrašen popihal, a stric je obupano lomil roke In obračal oči..-. 48. Dan je bil čudovit. Napotila sva se prek gričev proti ravnini. Zdajci sem začutil, da mi je zastala sapa. Nehote sem pospešil korak in srce mi je tolklo kot kovaško kladivo. »Tu je!« som zaklical. Skrila sva se brž za grm in Tom je zašepetal: »Psst! Tiho in da.se mi ne ganeš!« Sedel je vzravnan na kraju majhne gozdne senožetl, na sedež si Je Izbral panj in si podpiral glavo. Zaman sem se trudil, da bi ga pregovoril za prežo. »Ubogi Jack,« mi je zašepetal Tom. »Vse ima na sebi, kot nama je bil že vnaprej povedal.« šport • šport • šport šijort šport • šport Q šooi t # šoort * Snort • Soort • šnorl • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo V troboju slovenskih železarjev Jeseničani najboljši Troboj med jeseniškimi, radenskimi in štorskimi žele-zarji-športniki, ki ga je organiziral v počastitev dneva vstaje in 95-letnice jeseniške železarne sindikat tega podjetja, je v celoti uspel, žal pa so Jeseničani pokazali zanj premalo zanimanja in je bilo nekaj tekem skoraj brez gledalcev. V vseh disciplinah so Jeseničani zasedli prva mesta in tako osvojili ekipno prvo mesto, medtem ko so bili Ra-venčani drugi in Štorčani zadnji. Ker je bil to prvi športni troboj slovenskih železarn in nedvomno predstavlja poživitev športnega delovanja slovenskih železarjev, so ob za- ključku troboja izrazili željo, da bi tako " srečanje postalo vsakoletna prireditev slovenskih železarjev. Rezultati v posameznih panogah: atletiku: Jesenice 6149 točk, Ravne 5696 točk, štore 5487 točk; nogomet: Jesenice. : Štore 0:1, Store : Ravne 1:3 in Jesenice : Ravne 4:2; namizni tenis: Xesenice : štore 5:0, Jesenice : Ravne 5:1 in Ravne : štora 5:1; kegljanje: Jesenice 4985 kegljev, Ravne 4709 in Štore 4649; streljanje: Jesenice 954 krogov, štore 809 krogov in Ravne 774 krogov; odbojka: Jesenice : Ravne 3:1 in 3:2. — P. U. DOPisniKi so zflBeLeziu # Ženaka košarkarska vrsta Jesenic bo danes odpotovala v Italijo na turnir v košarki, ki ga v Benetkah organizira tamkajšne športno društvo. Ekipo Jesenic bo na tej turneji okrepila tudi odlična igralka kranjskega Triglava Beba Kodek. Ta turnir bo za Jeseničanke težka preizkušnja in obenem odlična priprava za bližajoči se drugi del republiške lige. V tej. ligi zaenkrat Jeseničanke vodijo In bodo morale zaradi težkih gostovanj (dvakrat v Maribor), zastaviti vse sile, da bodo na vodilnem mestu ostale tudi do konca. Na turnirju v Be- netkah bo poleg italijanskih in avstrijskih moštev ter Jesenic nastopila verjetno tudi ekipi* mariborskega Branika. # Na kranjskem kegljišču je bilo pred dnevi tradicionalno tekmovanje v borbenih partijah v počastitev dneva vstaje, katerega se je udeležilo 8 ekip iz Maribora, Celja, Tržiča, Novega mesta, Slovenjgradca, Kočevja, Ljubljane in Kranja. Po prvem delu tekmovanja je že vse kazalo, da bo šel prehodni pokal tokrat v Maribor, vendar so domačini z izredno igro v drugem deju uspeli ponovno osvojiti prvo mesto. Takole se bodo tudi letos na tekmovanju za veliko nagrado Jugoslavije krosisti pognali po strmem bregu Motokros za veliko nagrado Na prvih dveh olimpijskih prireditvah so največ uspeha dosegli športniki iz ZDA. Zato je mednarodni olimpijski komite sklenil, da bodo tretje igre v St. Louisu. Tudi te igre so se odvijale v okviru mednarodne razstave (trajale so od 1. julija do 29. oktobra 1904), kar pa seveda ustrezalo ugledu vse bolj razvij8" joče se olimpijske misli. tako kot Pariz tudi St. Louis «j imel primernega stadiona, vodstvo mednarodne razstave pa le spored olimpijskih iger enostavno vključilo^med ostale športne prireditve v tem letu. V časopis nih poročilih so omenjali kar 390 Avto-moto šport je ime Tržiča in Ljubelja ponesel po vsem svetu, saj so prizadevni tamkajšnji športni delavci skozi tri desetletja na stari cesti prirejali gorske hitrostne dirke. Pred tremi leti pa so na Ljubelju zadnjikrat zapeli motorji. Prireditelj je moral zaradi gradnje nove avtomobilske ceste prekiniti tradicijo zanimivih tekmovanj, ki so iz leta v leto privabljale več tekmovalcev in gledalcev. > Vendar tržiško avto-moto druš- tvo ni čakalo priložnosti, da bi Spel lahko organiziralo podobne dirke, pač pa je že naslednje leto ob novi cesti v Podljubclju priredilo prvo tekmovanje v moto-krosu, ki pa sla mu doslej sledili še dve. Dve tekmovanji sta bili mednarodni. Letos (6. septembra) pa bo v Podljubelju prvi motokros za veliko nagrado Jugoslavije, ki ga je y svoj tekmovalni koledar uvrstila tudi mednarodna moto-ciklistična zveza. Toda podjetni Komisija za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: glavni skladiščnik (izučen v železninski ali sorodni stroki s 5-letno prakso) 3 kvalificirane strojnike kvalificirane šoferje s prakso za področje Kranj, Šk. Loka 2 kvalificirana avtomehanika 2 kvalificirana ključavničarja ali kovača Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest je treba dostaviti v roku 3 dni na gornji naslov. Osebni dohodki po pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. PODJETJE SAP-LJUBLJANA Poslovna enota »Gorenjska« Kranj, Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA; — več avtomehanikov — več avtoelektričarjev — več avtobusnih sprevodnikov Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na upravo SAP-Ljubl jana — Poslovna enota »Gorenjska« — Kranj, Zanova 3. Tržičani pravijo, da tudi s prireditvijo tolikšnega obsega ne bo-: do končali. Ustvarili bodo* pogoje in kaj kmalu priredili točkovno dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu, ki pa p_otem stalno ostane v istem kraju! Zanimanje za letošnje tekmovanje je preseglo vsa pričakovanja. Doslej je prireditveni odbor namreč dobil ponudbe za nastop iz številnih dežel, In sicer Avstralije, ZDA, Danske, Italije, Francije, Anglije, Švice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Holandije in Švedske; velika verjetnost pa je, da bodo mimo Jugoslovanov na prireditvi sodelovali tudi Ceho-slovaki, Sovjeti in Madžari! — Med prijavljenimi je mnogo znanih imen tega športa. Prihod je napovedal med drugimi Šved Kurt Gustavson, ki je v Ulrise-hamnu premagal svetovnega prvaka Tlbblisa, Christoph Specht, nemški prvak in tretjeuvrščeni na tekmovanju za veliko nagrado Velike Britanje, Nizozemec Dirk Luikerung, peti na svetovnem prvenstvu, Švicar Hans-Peter Lutz, deveti na dirki za veliko nagrado Švice ln osmi na tekmovanju za veliko nagrado Danske, prvak Kalifornije Hopkins Hoppy in drugi. J. ž. olimpijskih tekmovanj! Velik9 pomanjkljivost teh iger so bil* poleg zelo slabih atletskih tud1 nenavadne In neprimerne riapra* ve za tekmovanje v plavanju, H se je odvijalo kar v umetnem rib" niku! Zaradi velikih potnih stroškov so se teh iger iz Evrope udeležili le Nemci, Angleži, Francozi Jj* Madžari. Prvič so na olimpia"1 zabeležili tudi poizkus goljufi.1e' Neki ameriški atlet se je vso pro* go v maratonu prevozil v avtomobilu in seveda osvojil prvo meJ sto, vendar je vodstvo tekmovanja to prevaro odkrilo. Na te igrah so prvič nastopili tucu boksarji, ženske v plavanju te igralci basketballa, lanerossa in roquea. Kljub zelo slabim P0^ jem je bilo doseženih nekaj redno dobrih rezultatov Vt&ir vsem v plavanju in atletiki. V atletiki so Američani osvoj ili kar 24 zlatih kolajn, pa tudi b«? olimpijskih in svetovnih rekord0^ je bila precejšnja. Najponierno* nejši rezultati: 200 m — Halw» (ZDA) 21,6 (o. in .s.r.), 400 m < Harry (ZDA) 49,2 (o. in s.r.' 800 m — Lightbody (ZDA) 1»M (o. in s.r.), 400 m Ovire — H1'* man (ZDA) 53,0 (o. in s. r.), sk«* v daljino z mesta — Rav (ZI 3,44 m (o. in s.r.), disk — Snen dan (ZDA) 39,28 (o. r.). V plavalnih disciplinah P^1 so noV Ostra borba za obstanek v II. zvezni ligi Vaterpolisti Triglava so pred dnevi nastopili na Korčuli na prvem turnirju v okviru letošnjega tekmovanja v zahodni skupini II. zvezne lige. — Po vrnitvi v Kranj smo člana kranjskih vaterpolistov, 24-Ictnega študenta sociologije FRANCA PETERNEIJA in 22-let-nega študenta farmacije FRANCA REBOLJA naprosili, da nam povesta kaj, več o njihovem nastopu na Korčuli, o njihovih nadalj-nih prvenstvenih tekmovanjih ter crenutno najvažnejših problemih: — Kdo je poletr vaše ekipe Je nastonil na lunvr'u na Korčuli? — Preteklo sobofO In nedeljo je Korčula posf'a vaterpoliste Primorja z Reko, Jedinstva iz Zadra In na«?. Scvedn na je nastopila tudi domača ekipa, ki je že večkrat nastopala v I. zvezni vaterpolski ligi. — Kako ste se vi »odrezali«? —- Vsa tri srečanja smo Izgubili, in sicer z zadarskim Jedinstvom 2:3 (gola sta dosegla Nadižar In Jože Rebolj), z domačo ekipo 4:6 (strelci: J. Rebolj 2 gola ter Nadižar in Chvatal) ter na koncu še z reš-kim Primorjem 0:5. — Ste na prvenstvu res igrali tako podrejeno vlogo, kot je razvidno iz vaše uvrstitve? — V prvih dveh tekmah smo bili enakovreden nasprotnik Jedinstvu In Korčuli in smo večino golov prejeli, ko smo igrali z Igralcem manj. Žal pa smo zelo dober vtis pokvarili v zadnji tekmi z reškim Primorjem. — Kateri igralci so sestavljali vašo ekipo? — F. Rebolj, Nadižar, Zgomba, Chvatal, S. Košnlk, P. Brinovec, J. Rebolj ln Petcrnelj. — Kot vidimo, je vaše moštvo letos precej oslabljeno? — Tako je! M. Košnlk, L. Brinovec, Kocmur, Vellčkovič, Piču-lin, S. Brinovec In D. Petrič letos ne nastopajo več in tako je ekipa zelo mlada, nekateri igralci pa še aktivno nastopajo tudi med med plavalci. Tudi trenerja nimamo, ker je Didlč v JLA in se bo vrnil šele v avgustu. Tako sedaj za moštvo po svojih močeh skrbita Peter Čolnar in Slavko Brinovec. — Kdaj in kje vas pa čaka naslednji turnir? V soboto ln nedeljo bo na Reki še drugi del naše skupine. Prvi in drugI iz naše skupine se bosta pomerila na posebnem turnirju s prvim in drugim iz vzhodne skupine (zmagovalec tega turnirja bo novi član I. zvezne lige, tretji in četrti (verjetno Jedinstvo in mi) pa prav tako z na-spronlki iz vzhodne lige za plasma od peega do osmega mesta. Upamo, da se bomo na tem za-kl{učnem turnirju solidno uvrstili in si tako zagotovili obstanek v II. zvezni Hgl. SIcer je treba zmagovalca v naši skupini iskaM med Primorjem in Korčnlo, ki trenutno vodi, Pri-mirje pa bo v soboto in ne;t?1jo lwn\p pr-jd svojim občinstvom. — J. P se poleg favoriziranih domači v boj za kolajne vmešali tu Nemci in Madžari ter zabeleži precej lepih uspehov. ^cm Rausch in Madžar . Halmav S bila poleg Američana Daniels* najuspešnejša Z dvema zlatim* kolajnama. Važnejši rezultatU jardov prosto — Halmav (M^ žarska) 28,0. 100 jardov prosto Halmay (Madžarska) 1:02.8, ^ jardov prosto — Daniels (7®'-2:44,2 , 440 jardov prosto — P'1" els (ZDA) 6:16,2. Med vaterpolisti je bila nJ£ ekipa Ncvv Vorka* uspešnejša medtem ko je v nogometnem nirju v finalni tekmi Kanada magala nogometaše ZDA tur- J. Slabe Prihodnjič: IV. olimpiada v Londonu Nemški plavalec C. Rausch P° zmagama v plavanju na Po1 milje In miljo na olimpiadi v St. Louisu 2918