Froglasitev blažene H&me za sveto. Hema je bila slovenskega plemiškega rodu. Njen ded. je bil Sv.topolk, ki mu je nemški cesar Arnulf podelil 1. 898 okrožjc Breže ali Krško groiijo z glavnim gradom Seliče na Koroškem. Rodbina jc imela obscžna posestva tudi v Pilštanju, kjer je bila Hema od grofovskih staršev Engelberta in Tute okoli 1. 983. rojena. Poročila se je z mejnim grofom v Savinjski marki Viljemom, ki je tudi bil potomec domačega slovenskega rodu. Ko ji je umrl soprog na povratku z božje poti v Rim ter sta ji tudi bila ubita sinova Viljem in Hartvik v uporu rudarjev v rudniku za zlato in srebro blizu Selič, je Hema ostala brez otrok: zadnja svojega rodu. Ker ni imela dedičev, je sklenila vse svoje veliko premoženje porabiti za dobre namene. Med raznimi dobrimi deli je bila ustanovitev nunskega samostana v Krki na Koroškem. Grofica Hema je sama vstopila v samostan, prejela redovno obleko in je 29. junija 1045 umrla. L. 1174 so njeno truplo prenesli s pokopališča v rakev krške stolnice ter ga položili na kraj, iki se imenuje oltar blažene Heme, kjer je ljudstvo blago rajno že od neikdaj častilo. Že leta 1229 se je sestavil zapisnik izrednih ozdravljenj in čudovitih dogodkov, fci so se izvršili na njeno priprošnjo. Za proglasitev Heme za svetnioo se je tudi zavzemal nemški cesar Friderik III., iki se je z utemeljeno prošnjo obrnil na papeža Pavla II. (1464—1471). Do proglasitve pa ni prišlo, ker so neugodne razmere, osobito turšiki navali na naše kraje in protestantovsike homatije to preprečile. Dovoljeno pa je Ceščenje blažene Heme po nekaterih Skofijah, med dru- gimi v naši, kjer se njen praznik obhaja 27. junija. Sedaj pa se poroča iz Rima, da se bo proces za proglasitev Heme ikot svefnice nadaljeval. Papež Pij XI. je določil posebno zgodovinsko komisijo, ki je natanko proučila stare listine, iki s-e tičejo Heminega življcnja, delovanja in čudežnih dogodkov, ki so se zgodili po njeni priprošnji. Ta komisija je zdaj končala svoje delo ter izrekla ugodno strokovnjaško sodbo. Nato je papež Pij XI. odredil, naj se proces za proglasitev blažene Heme kot svetnice vodi naprej in dovrši. Za nas Slovence je to nadvse radostna ve«'t. Domača dukovščina v misijcnih. — Duhovnik, ki vzraste iz naroda ter deluje m&d narodom, ima na ljudstvo večji vpliv ko duhovnik, iki je tuje krvi. To velja tudi za področje misijonov. Misijonar-domačin je tudi svojim poganskim rojakom mnogo bližji kot tisti, ki je prišel od drugod, morda iz drugega dela sveta. Zato je bila od nekdaj težnja katoliškega misijonstva, da vzgoji čim več misijonarjev-domačinov. Zadnja leta se ta težnja vedno bolj uresničuje. V misijonskih področjih, podrejenih rimsfci kongregaciji za razširjenje vere, deluje 16.050 duhovnikov, med njimi 5384 domačinov, v 400 misijonskih semeniščih se pripravlja 18.000 semeniš.anov-domačinov na duhovski stan. Med kitajskimi katoličani so zastopani duhovniki-domačini s 40% (celokupne duhovščine), med indijanskimi s 25%, med afriškimi s 15%. Tudi ostalo misijonsiko osobje vedno bolj prLhaja iz vrst domačinov: med 7305 misijonslkimi brati je 2333 domačinov, med 38.504 miaijonsiklmi sestrami je 18.144 domačink. UCiteljl (61.730) in katehisti (74.127) ao Skoro vsi iz vrst doma.inov.