39. flevilRn. V UubUonl. v Četrtem II. febroorlo 1909. XLll. leto. „Slovenski Narod* velja: v LjubUani naldom dostavljen: ielo leto.........K 24 — BI leta.......... 12— trt leta........., 6 — u mesec........» 2*— v upravniStvu prejeman: celo leto.........K 22-— pol leta.........m 11*— četrt leta........., 550 na mesec......... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice st. 5, (1. nadstropje levo), telefon št 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka veUa 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon it. 86. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 28*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto....... celo leto......... K 25 — pol leta......... 9 13-— četrt leta......... , 6*50 na mesec......... , 2*30 K 30,— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnIStvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Minister - rojak. Iz institucije ministra - krajana, ki }ominjamo, da je Klofač 1. 1387. kot I91etni mladenič končal gimnazijske študije z maturo. Nato je bil enoletni prostovoljec. Napravil je častniški izpit. Ker ni hotel }>odpisatipolitičnega reverza, ni bil imenovan za častnika. Prvič je bil izvoljen v državni zbor 1. 1901. Klofač je ustanovitelj češke narodno - socijalne stranke. Slovanska združitev." Dunaj, 17. februarja. Pravila .Slovanske združitve" se predleže po-samaim klubom v odobrenje. »Slovanska združitev - je številno najmočnejša parlamentarna orgaoizt cija, ki Šteje 125 Članov in sioer 28 čeških agrarcev. 20 MladoČthcv, 20 naprednih Slovencev, Hrvatov in Srbov, 17 klerikalnih Slovencev, 17 klerikalnih oehov, 12 čeških radikalcev, 5 Staro-ruainov, 4 poslanci moravske ljudske stranke in 2 češka realista. Parlamentarna komisija obstoji, kakor smo že javili, iz 16 Članov. V tej komisiji imajo češki agrarci 3 zastopnike, Mladočehi 3, napredni Slovenci in Hrvati 2, klerikalni Slovenci 2, češki radikaici 2, Starorusini, moravska ljudska stranka in realisti pa po 1 zastopnika. Na pragu vojne? Dunaj, 17. februarja. V tukajšnjih dobro poučenih krogih smatrajo zunanji politični položaj s ozirom na dogodke v Srbiji kot velekritičen. V parlamentarnih krogih zatrjujejo zv80 gotovostjo, da je današnji izredni ministrski svet razpravljal izključno o nastali konstelaciji z ozirom na dogodke v Srbiji. Sum'jiv dogodek v armadi. Budimpešta, 16. februarja. Listi pri občujejo brzojavno vest iz Velikega Varadina, da so tamkaj aretirali nekega avstro•ogrskega nadporoČnika srbske narodnosti baŠ v trenotku, ko je hotel razstreliti v zrak skladišče smodnika in streljiva v p etr o v ar a dinski trdnjavi. Častnika je vojaška patrulja, obstoječa is štirih mož pod vodstvom stotnika, transportirala v Zagreb LISTEK. 0 Studentovih ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) IX. Med svojimi tovariši - oficirji j Zapeljivostim? Bežite no! Saj moja hiša vendar ni brezno greha. Bodite pomirjeni, ljubi baron; v moji hiši ni za žensko krepost nobene nevarnosti.« »O tem ni nobenega dvoma,« je pritrjeval Plass. »Toda Helena pride lahko v dotiko z ljudmi, ki se bodo pri njej juič upali poskusiti to, česar bi se pri kakem dekletu iz naših krogov nikdar ne upali.« »Pri meni, v moji hiši se nihče kaj takega ne bo upal,« je ponosno izjavilo grofica. Premestitev srbske prestolnice v Niš. B e 1 g r a d, 17. februarja Za premestitev srbske prestolnice v Niš se v zadajem času zelo trudi prestolonaslednik Gjorgje. Kra'jevič se je že opetovano izrazil, da je premestitev is strategičnih ozirov nujno potrebna, ker Bel grada v slučaju vcjaega konflikta z Avstro Ogrsko ni modi držati. Vlada je že izdala razne uaredb-\ ki kažejo na to, da se resno misli na premestitev prestolnice iz Bal grada v Niš. Zlasti zaklad naroiue banke se nahaja že dlje časa v Nišu Dnevne vesti« V Ljubljani, 18. februarja. — Zopet zaplenjeni. Snočno številko našega bata nam je zopet zaplenilo državno pravdništvo. Zaplenjen je bil dobesedni odlomek iz govora poslanca K1 o fa č a v seji avstrijske delegacije due 30. oktobra 1908 Državni osnovni zakoni jamčijo poslanoem in njihovim govorom popolno imuniteto. T adi govor poslanca K letača z dne 30. oktobra 1908 stoji pod varstvom državnega osnovnega zakona — a je bil vzlio temu koLliscirau Na to je umesten samo en odgovor: poslanci naj v prvi seji državnega zbora predlagajo*, da se dene pravosodnega ministra dr. Viktorja plem. Hoohen-burgerja pod obtožbo — Slovanska zveza. Znamenit dogodek se je včeraj zvrŠil. Z dru žili so se poslanci vsehčeških in jugoslovanskih strauk in ustanovili skupno parlamen tarno zvezo. Ta zveza šteje 125 članov iu je torej največja in n a j močnejša parlamentarna organizacija v poslanski zbornici. S tem se je položaj v parlamentu temeljito predrugačil. Nemci so kar konsternirani in navdaja jih tak strah, da zdaj že silijo in prosijo« naj se državni zbor ne skliče vsaj ne pred veliko nočjo in naj se vlada posluži znanega § 14, da spravi pod streho, kar potrebuje. V tem nemškem strfehu se najbolj zrcali važnost slovanske zveze. — Razpis različnih siuib pri deželnem odbora je vzbudil vehko nad med vsemi, ki so klerikalni oziroma so ravno na poti v klerikalni tabor. Skoro vsak klerikalni uradnik meoi, da je za te službe poklican. Dasi so klerikalci dali razpisati veliko mest, da morejo čim vež svejim pristašem ugoditi, vendar ne bodo vsi izmed poklicanih postali izvoljeni. Govori se. da bodo izvoljeni le taki, ki se odlikujejo s sorodstvenimi zvezami s klerikalnimi prvaki. Te afare radi žlahte bi bile za nas silo zabavne, če ne bi dežele toliko stale. — fiornpclla? Glede oddaje tiskovnih del po deželnem odboru „Katoliški tiskarni" krožijo po mestu Čudne vesti. Ali so bile res 3 druge tiskarne cenejše? Ako je to res, kako morejo to klerikalci zagovarjati, ko vendar vedo, kakšen je položaj financ naše dežele. Še korupcija naj se naseli v deželnem dvorcu in bankerot je neizogiben. Prosimo pojasnila! — Le z vsem na dani »Slovenec" piše v idrijskih novicah, da je dal mestni tajnik še mnogo preveč povoda, da je dobil slovo. Dasi seje o tem že mnogo pisalo v naprednih • listih, klerikalni poštenjake* viči do danes ie niso navedli ni enega sluz-benega pre greška tajniku Novaku, prihajajo pa a pa šalnimi sumničenji. O edinem vzroku, ki se ga je navedlo v dekretu, s katerim je bil tajnik odšlo v) j en, se je na javnem shodu re*lo, da je to pobožna laž gerenta. Zakaj vendar gerent ne toži govornika? Ker je dotičnik govoril resnico! Tajnik Novak je bil samo zato odpuščen, ker je očital g ere-i tu storjeno nepoštenost. Saj je vendar brezdvomno nepoštenost zlorabiti in ponarediti ime tajnik ovo in še treh drugih, da je mogel mist fioirati uredništvo in spraviti tako v list veliko lumparijo. Da bi torej prikrili pravi in edni vzrok tajnikovi odslovit vi, pavšalno sumničijo. Taki so ti krščanski katoliški poštenjaki. Zanimivo je tudi, zakaj ne reši deželni odbor že dne 6 januarja vložene pritožbe tajnika Novaka. Deželni odbor pravi, da gerent noče postati svojega poro čila v tej zadevi. Kako je vendar to mogoče, če je bilo za tajnikovo odpuščanje mnogo preveč povoda! — Prooel 1* »lagal idrijski gerent Zaaula, ko v svojem odgovoru bivšemu gerentskemu svetovalcu poroča, da je imel občinski odbor idrijski v letu 1903 tri seje, 1904 10 sej, 1905 štiri seje, 1906 devet sej, 1907 oet in 1908 sedem sej. V resnici pa je bilo sej občinskega odbora 1. 1903 sedem, 1904 devetnajst, 1906 devet, 1906 devetnajst, 1907 sedem in 1908 enajst« Gerent je skoraj za polovico sej utajil. Pozabil je najbrže tudi povedati, koliko je bilo odaekovih sej, bili so namreč tedni, ko ao se odseki teško vrstili s svojimi sejami! Koliko so imeli, odborniki lokalnih ogledov, to tudi ni treba vedeti? Klerikalec je res vedno lažnjiveo in zavijalec resnice. Lep Človek, ta gerent Zasula! Ponareja podpise, mistjfioira uredni• niŠtvo, laže da se kadi itd- — Slovenaki napredni dijaki-srednješotol čutijo tudi še klerikalno vlado. V Novem mesta ima dijaško kuhinjo v rokah katehet dr Marinko. Dijaki, večinoma sinovi revnih starišev — zatekajo se h katehetu in iščejo pri njem pomoči, kar je popolnoma nmljivo, kajti s praznim želodcem se ne more študirati in drugod se dobi težko podpore. Vzlio temu, da je dijaška kuhinja namenjena vsem revnim dijakom brez razlike ima gospod katehet pri vsem svojem „nestraokarstvu" vendar to lepo navado, da dijaki, ki niso slučajno klerikalnega prepričanja, ne dobijo v dijaški kubinji podpore. Res je, da je mnogo dijakov nekle-rikaloev v kuhinji, ali v kakšnem položaju so ti reveži! Ne sms nikjer pokazati svojega prepričanja, nikjer ne sme očitno povedati kaj misli, kajti vedno mora biti pripravljen, da to izve g. doktor, in da bode moral iti iz kuhinje in prosjačiti za hrano po mestu. Ali se ne vzgojuiejo na ta način neodkritosrČneži. G. dr., vprašajte svojo vest V Koliko dijakov je moralo že zaradi tega zapustiti kuhinjo in iti s trebuhom za kruhom in že letos se je /godil pred kratkim podoben slučaj. In ako se res ne pečate s politiko in Vam je politično prepričanje zadnje briga — kakor vedno naglaŠate v „Dolenjskih novicah", kadar pobirate z* dijaško kuhinjo, zakaj potem take pridige v cerkvi, zakaj ne nastopite proti oni organizaciji dijakov iz nižje gimnazije, ki jo vodi neki pater Pavel v kloštru? Zakaj pa napadate dijake, ki so naprednega mišljenja, zakaj tako preganjate n O mladino-, „Znanstvene knjižnice" itd Gospod katehet, roko na srce, potem pa govorite. Mogoče bi storil kdo kakšen korak glede dijaške kuhinje v Rudolf o vem. Hio salta, hio Rhodns. — C kr. davčna administracija — razial|ena Zaano je, da se pri tem o kr. uradu v Ljubljani prav pogostoma prezira določba drž. cenovnega zakona o enakopravnosti slovenščine. Posebno se pa to pre-z ran je državnega zakona kaže pri dostavljanju tiskovin za napoved osebne dohodnine, kjer se sumljivo mnogokrat dostavljajo slovenskim strankam nemški dopisi, ne glede na to, da je že dvojezičnost tiskovin sama ob sebi proti duhu zakona in ravno tako izzivanje, za kakršno bi smatral dostavitev take dvojezične tiskovine vsak koroški in štajerski Nemec, in to popolnoma upravičeno. Zakaj ne izzivajo sodišča z dvoje-žičnimi povabili, temveč imajo za slovenske stranke slovenske, za nemška pa nemške tiskovine! C. kr. davčna administracija je dala dostaviti take dvojezične tiskovine neki slovenski stranki z nemškim dopisom. Ker to ni prav nič drugega, kakor kršitev državnih osnovnih zakonov, je dotična stranka tudi s tako pripombo zavrnila nemški dopis. C. kr. davčna admini straoija je poslala tej stranki nato ponovno dvojezične tiskovine s sle dečim dopisom: „V prigibu se Vam dopoŠlje, namesto napačno v nemškem jezika spisanega, poziv za vložitev napovedi radi odmere dohodninskega davka v slovenskem jeziku. Ob enem se obveščate, da bo davčna admini-straoija, ako ne prekličete tekom 3 dni besed „pri o. kr. davčni admini straoiji sistematično pr a kti-cirane kršitve državnih osnovnih zakonov, postopala proti Vam kazenskim potom. Konsoheg." Ker dotična stranka nikakor ni Čutila potrebe preklioavati svojih upravičenih besedi, je o kr. davčna administracija potom o kr. državnega pravdni*tva vložila proti stranki tožbo radi prestopka žaljenja časti po § 491 k. z. in št* 5 zak. z dne 17. deo. 1862 Št S drž. zak. za 1863. Ker pa je v zmisiu določbe § 491 k. z. dovoljen dokaz resnioe, se bo obravnava pred okrajnim sodiščem dne 23. t. BBt ob 3. popoldne lahko razvila prav zanimivo. — Dostavimo naj še to, da je ista stranka prejela par dni potem, ko je dobila „po vabilo za obdolženca", zopet popolnoma nemški i9Mahnzettel1 za plačilo davka. — Tolminsko glavarstvo prsti samo slo te nekim kralevnim napi sont. Občina Livek v tolminskem glavarstvu na Goriškem je sklenila 2. decembra lani, da se imajo vse vaške table v občini popraviti s sa moslovenskim besedilom. C. kr. okr. glavarstvo v Tolminu je ustavilo ta sklep na podlagi §92. občinskega reda s motivacijo, da je starejšinstvo prestopilo svoje področje, ker glasom § 9. postave s dne 29. maroa 1869. drž zak. 51., 67. ima deželna vlada določiti, v kakih deželnih jezikih morajo biti napisi na krajevnih tablah. Ker je absolutno krivično tolmačiti § 9. zakona o ljudskem štetju tako, da bi imela vlada za kako deželo odločevati krajevne napise in ker vlada dr ugodi prisnavajo občinam načelno pravico, da določijo besedilo tablam, se livška občina ne more ozirati na odlok glavarstva, marveč izvrši svoj sklep s dne 2. deo. 1908. — Razdelitev krme. Piše se nam iz Banjaloke: Kdor pozna zgornji del Kostela (občina BanjaloKii- Untu ni treba praviti, kaka potreba sena tu vlada. Trava, ki je narasla, je stoje pogorela; «vet je namreč kraški. Obljubila se nam je pomoč v krmi ali do danes je ni, pač je prišla krma za drugi del Kostela, občino Faro, ki bi skoraj smel trditi, suše ni mnogo čutila, ker je močvirnat kraj; nekateri tamošnji posestniki so pač tako trdili. Zakaj naša občina ne dobi sena zastonj premišljuje u j in iščem vzroka. Radi edine, ji nepriljubljene osebe županove menda vendar se ne misli maščevati c. kr. vlada oziroma klerikalna »Gospodarska zveza«, nad celo ubogo občino? Podporo, ki jo nam bo dala itak sami plačamo, saj nam vlada nič ne misli menda iz svojega žakejjea podariti. tSosedi KoČevarji imajo mnogo krme na prodaj, ker im redijo živine; kupi naj se senc pri njih in se ga naj nam da. Storili bi bili mi že sami, ali zanašamo se vedno na naročeno krmo. Tukajšnji kmet ni iinovit, tedaj nima sredstev, da sj sedaj kupi sena sam in da plača zopet ono krmo, za kojo je moral že zdavnaj podpisati obveznico, da krmo res sprejme. Naj se da županstvu na razpolago, da samo krmo kupi in da potem plača zvezi oziroma kar bi krma pri nakupu več stala, kot bi se pri razdelitvi zanjo dobilo. Toda saj vemo, da gredo naše besede »Gospodarski zvezi« pri enem ušesu notri in pri drugem ven, ker se prav nič za nas ne briga. Volili'1; le pomislite sedaj, kako Vam pomagajo oni poslanci oziroma strau';*i za kojo s:e glasovali, da, bi rekel, se bojevali. Župana ni treba niti najmanj kriviti, on stori kar je v njegovi moči. to Vam po~ vem javno v časnikih, kar upam, da bodete tudi verovali. Vem, da se bodo hoteli zo7>et po svoji navadi izrezati, povem pa naprej, da je vsaka nasprotna trditev najnavadnejšo laž. Na vse načine se ta »Gospodarska zveza« iz krivde izvija. Po okr. glavarstvu v Kočevju nam je bil poslan neki zviti razglas, ki se je po naročilu pred cerkvijo razglasil. Po končani maši in še zdaj vedno kmetje prihajajo na županstvo, da se jih ni mogoče odkrižati, naj se jim zapiše še krmil. V tem razglasu je namreč glavarstvo prvič povedalo, da se dobi razen sena tudi krmila kakor na primer otrobi, laneni krvajei in koruza. Prej se je reklo samo druga kr mila, kakšna, se ni povedalo. Zupan je torej storil svoje, dokaže lahko z nekaterimi tolažili od okrajnega glavarstva, čas bi bil da bi tudi »Gospodarska zveza« oziroma njeni zavezniki kaj storili za svoje volilce. Na zadnje vprašani še, zakaj se je odredilo, da so se obveznice podpisovale pri županstvu Fara in ne pri našem. Ali ima tu opraviti klerikalna vse-gamogoenost? 'V vašo mogočnost verjamejo po tej razdelitvi le še kake tercijalke in oni, za koje morate Vi misliti, razsoden človek zaupa oni zadrugi in stranki, ki je svojo nalogo že davno točno izpolnila. Is pisarne slavonskega gle« dalliča«. Jutri, v petek, se ponavlja nalašč za veseli predpustni Čas študirana burkasta „Masootte", opereta E. Aadrana, ki jo sam nazivlja „komična opera*. Ta opereta se je dala pravkar tudi v Zagrebu, ter je ravnateljstvo hrvat, zemalj. kazališta pri jamo posodilo slov. gledališču svoj materijal. — V nedeljo pop. se poje izven abonnementa pri izdatno zni žanih oenah Zajčeva opera „Zrinj» skiu z g B. pl. Vulakovičem, g.Fialo, go. Nordgartovo in gdč. Sipankovo v glavnih vlogah; — zvečer se igra prvič v sezoni burka „Ugrabljena Sa bi u k e", ki se uprizarja pravkar tudi v dvornem gledališču na Dunaju. Zaradi nepremagljivih ovir se je premijera Sc illerjevega „Telia" preložila na ugodnejši čas. — Ker je tvrdka Sonzogno v Milanu do poslal a orkestralni materijal — mesto še 1. t. m. — šele včeraj, se uprizorita operi rCavalleriarustioauaa in „P ag-liaooi" prihodnji teden. Takoj nato s'edita Čajkovskega opera „O n j e g i nu in Suppejeva „Donna Inanittau. Sezona se zaključi s Verdijevo opero „Un ballo in masohera" (Ples v maskah). ijobllansko nemške gledališča ljubljanski nemški „ Volksrat" je skie nil, da bo igralo tudi v prihodnji sezoni nemško gledališče, in sicer vsak ponedeljek, vsako sredo in vsak petek operete v dešelnem gledališkem po -slopju, ostale dni pa se bo igralo v adoptovani dvorani tukajšnje „Ton-halle veseloigre in burke. Nemški gledališki ravnatelj naj bi torej število nemških predstav ie ponsooillf kajti aa Celje iskušaj e pridobiti Nemci posebno nemško gledališko družbo. Wolf se ima do 20. t m. odločiti, ali ' sprejme vodstvo nemškega gledališča pod izpremenjenimi razmerami, sioer si „Volksrat* poišče dragega ravnatelja. Enllievnl odsek »Matice Slovenske1 bo imel sejo v soboto, dne 20. februarja t. 1., ob polu 6. uri zvečer v društveni pisarni. Dnevni red: 1) Poročilo načelništva 2 Publikacije as 1. 1909: a) poročilo o rokopisih, b) o obsegu knjig. 3.) Publika oije sledečih let: a) Knjiga o francoska dobi, fs) o ilirski dobi (daj —Vraz), Y) opis Štajerske in Prekmurskega, d) prevodi is svotovne knjitevnosti, e) zgodovina slovenskega naroda. 4) Nabiranje narodnih rastlinskih imen 5) Slučajnosti. — Dr. Fr. Ilešič m. p, načelnik. Palača kreditno banke Kakor se nam poroča, si namerava „Ljubljanska kreditna banka" zgraditi lastni dom, odgovarjajoč vsem modernim zahtevam. V ta namen namerava banka kupiti od mestne občine veliko stavbišče na voglu D u najske in Franoa Jožefa ceste, kjer stoji staro vojaško oskrbovališče. Ta prostor meri nad 3000 kvadratnih me -trov ter ima krasno lego v središču mesta. Prejektovaoa palača Kreditne banke bo krasno trinadstropno poslopje, v Čigar pritličju se bodo nahajale bančne pisarne, elegantna kavarna in razni trgovski lokali. Velika, moderno urejena bančna dvorana se zgradi v dvoriščnem traktu. Novo poslopje, za katero izdeluje načrte arhitekt Krasny v Pragi bo največja zgradba v Ljubljani; glavna fronta bo dolga 84 metrov, stranski fronti (ob Franca Jožefa cesti in ob novi oosti, ki bo vodila od Dunajske ceste do Tomano-vih ulic) pa po 35 metrov. Stavbeni troški so proračuani na poldragi mi lijon kron. Kakor slišimo, se bo z gradnjo pričelo že letošajo pomlsd. Dražbi av. Cirila In Metoda sta poslala Rado in Tilka G n j e s d a povodom smrti prijatelja prof Iv. Ba lanta 10 K Hvala! Sokolova maškarada. Z današnjim dnem prične se s predprodajo vstopnic za „Vsedomiaski zletM. Pred prodajo ste prijazno prevzeli tvrdki GriČar & Mejač v Prešernovih ulicah in Eogelbert SkaŠek na Mestnem trgu Cene vstopnicam so sledeče: za člane „Sokola" po 1 K, za rodbine članov po 2 K, za vsaoega dražega po 3 K. Priti je maskirano, sicer se plača 1 K globe, katere so proste garde dame, „Sokoli" v kroju in vojaki. Ker je na večer maš kar ade, to je na pustni torek pričakovati velikega navala, se priporoča slavnemu občinstvu, da si po možnosti preskrbi že preje vstopnice. Slavcev a maškarada bode nad vse pričakovanje odbora samega v resnici pravi „Švetovni karneval". Ž? ne kmalu katero leto da bi se prijavilo toliko mask in skupin kakor letos, tako da bode imela ta prireditev pravcati svetovni značaj. Ia že zopet se je prijavila cela vrsta naj~azno-vrstnejših narodnih noš, med njimi jako slikovitih orijentalskih, razume se da med temi ne bode manjkalo tudi naših domačih, slovenskih. Tej skupini se pridružijo tudi „S/etovni krevljači". Sioer nismo mogli poizve deti, kje sedaj švedrajo, a g tovo pa je, da bodo do nedeje po Dunajski oesti v Ljubljano prikrevljali. Poleg vseh zabavnih skupin bode največ k razvedrilu pripomogla velika skupina klovnov z neumnim Avgustom ter razni pieroti in harlekini, katerih se veda na karnevalu ne sme primanjkovati. Poskrbljeno pa je tudi v naj višji meri sa »draženje živcev" in ko Vas bode takole pod nosom poš&ege-talo ali bodete ki h ali, tako da bi Še tistim gospodom, ki se s svojo družbo po maškaradi glavabola boje, takoj glavobol prešel. Naj pridejo in pre pričali se bodo. Največ preglavioe delajo „Salonske zverine", niti z daleka ni bilo pričakovati, da bodo te „kosmate duše" tako težko pripraviti do salonskega nastopa, ni in ni mogoče napraviti med njimi discipline, vsak hoče imeti „besedo" za slučaj obstrukcije jim je njih predsednik g. Lev zagrozil, da takoj zborovanje razpusti. Kakor vidimo, bode tudi do tega prišlo. Slovensko peviko društvo nSlOvan" priredi v soboto, dne 20. svečana, plesni venček v prostorih gosp. A. Steinerja na Opekarski cesti it 25. Prijatelji in znanoi, pridite v obilnem številu. Kakor je drultvo do-sedaj pri vseh svojih prireditvah skrbelo, da je imelo občinstvo dovolj zabave, tako je tudi sedaj odbor pre-skrbel, da se bode lahko vsak neprisiljeno sabaval. Vsakdo bodi vesel. Kadar bodo vroči pod jI at i preveč nadlegovali, si jih bode lahko ohladil 8 tem, da se bode vrtil po taktih slavne gmajnske godbe, ki bode svirala pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Mehača. Kdor bode imel preveč suho grlo, si ga bode namočil a rujnim vincem. Ako bode imel kdo kaj tajnega povedati svoji prijateljici ali prijatelju, mu ne bode treba rabiti jezika. Za vso tajne pogovore bode skrbela šaljiva pošta. Kdor bode hotel imeti kak viteški red «11 čepico, bode tudi lahko dobil Vstopnina snaša 3Qk za osebo. Začetek ob 8 uri zvečer Predpreda|a vstopalo za j veliki ples narodnega delav s t v a", kateri se vrši na pustno soboto dne 20 t m. v ljubljanskem „Nal domu" prevzele so is prijaznosti 8le deče narodne tvrdke: J L o zar D| Mestnem trgu, Jak. Zalazaik na Sta rem trga, B. Tenente v K rako vem ifi 1 Doleno trafika v Prešernovih ulioah nasproti glavne poŠte. Nadalje ^ bodo dobivale vstopnice na dan vete. lice pri blagajni v „Nar. domu" Vstopnina znaša 1 krono od osebe, Y p red prodaji 80 vin. L skupina mesarskih pomoć, nikov v L]abl|anl priredi na pu > torek, dne 23 februarja t. 1., prvi veliki ples v vseh prostorih *Me«t. nega doma". Svira ljubljanski sekstet Vstopni o a za osebo 1 K Začetek ob 8 zvečer. K tej veselici najvljudneje vabi odbor. Velikodušna podpora „Sla», Hlharmonlll". „Kmetska posojilnica* na Vrhniki je podarila is zaklad* čistega dobička znesek 50 kron kot izredno podporo „Slovenski Filharmo niji". To je prva podpora, ki jo je izmed vseh slovenskih denarnih u vodov „Kmetska posojilnica" m Vrhniki kot prva darovala „S!oy. Filharmoniji". ZoaČilno je to sa Ljub-ljano, posnemanja vredno pa vsem denarnim zavodom. Umrl je v Ljubljani 201etni trgov, ski akademik Rafael Kavči 6. N. v m. p.! Pravda tenorista Le ser-Lasario proti ravnatelja nemškega gleda-lišća B Woilo. V ie| pravdi je is. dalo okrajno sodišče sodbo, daje rav natelj Bertold Wolf dolžan tožitelju Maksu Leser Lasario plačati njegovo terjatev v znesku 180 K po odbitku svoje protiterjatve po 140 K 12 v v končnem ostanku po 39 K 88 v in na 134 K 30 v odmerjene pravda« stroške v 14 dneh pod ogibom it vršbe. Glavni nabori za leto 1909 d po ukazu vojnega ministrstva prelože na poznejši čas Vašno sa lastnike astsmobi lov In motornih koles. Kazur že nekaj let sem, tako dovoljuje tudi letos c kr. ministrstvo za deželno brambo, da se morejo reservni čast ni ki in moštvo udeležiti or- šoih vaj s svojimi avtomobili in motornimi kolesi kot ordonaočni častniki ali podčastniki, odnosno kot kolesarji V to svrho zglasiti se jim je do k o n o a februarja pri pristojnem domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu. V teh pismenih ali astmeaih prijavah ozna&ti je tipo, brzino in nspevek motornega vosila, lastaiki avtomobilov pa naj tudi navedejo, ali pripada njihov oh fF ur, kojega si mora vsak sam preskrbeti, reservui-kom vojne ali deželne hrambe. P e-vozne troške za voznika in vozilo, kakor tudi troške za oskrbovanje voznikov nosi uprava deželne brambe; razen tega povrne za obrabo avtomobilov za vsak dan vporabe po 30 K, za motorska kolesa pa po 6 K. Navihani Tiroleo. K notici pod tem naslovom se nam poroča iz Dom žal: Tista pot po zavrteh je čisto navadna javna služnost, po kateri ne hodijo nele kmetje, temveč pred vsem delavci in drugi občani po vsakdanjik opravkih. Zato apeliramo na občinski odbor, kateremu naj je v prvi vrsti na srcu ležeče nepristransko podpirati koristi in blagor soobčanov, da čim preje ukrene, da Jožef Oberwalder ml. čimprej e odstrani tisto tablioo. Kar velja za Ladstatterja, Jak. Ober-walderje in dr , to mora veljati tadi za Jožefa 0berw*lderja. Pot pa je že itak tako stisnjena, da ljudje pravijo, kakor pasja „gasa". Zatorej je kakor rečeno, obČ. odbora skrb is naloga, da se nam vsaj ta važna čeprav ozka pot oprosti tiste nakane in da Domžale ne postanejo po tujčevi neutešljivi grabež j i vos ti, kakor pravo zaplankano čifatsko gnezdo Se te Čas! Ta fabrikant je tako wbrih-ten", da ima ljudi, po naši socijalni brezbrižnosti po 25 „soldu" na dan, pot pa hoče imeti kar zastonj. Plesni venček tel. drnfttta „Sokol" V SsoI|t Loki dne 14. februarja je uspel nad vse izborno. Prirediteljem je na tem uspehu le čas ti t a ti. posebno, kjer se je v tej prireditvi jasno pokssala simpatija in ugled, ki ga je pridobil „Sokol" med občinstvom s svojim vztrajnim delom. — Vabilu so se med drugimi tudi odzvali br. Sokoli is Kranja, Radovljice, Železnikov in DrsŠgoš, ki vsi so bili nad vse dobrodošli. Bila je to odkritosrčna, bratska zabava. K tema je v prvi vrsti pripomogla si. „Slovenska Filharmonija", ki je s svojim izborno, neumornim igranjem izzvala vseh nemalo navdušenje in kojo moremo pri tej priliki društvom po deseti iskreno priporočati. Vsem oaist pa, ki so ns katerikoli način pripomogli do lepega uspeha, slasti pa darovalcem dobitkov, iskrena zahvala. nfterentskl Sokol" v Kranja priredi v soboto, 20. t. av, svojo maskarsdo pod naaiovom -Kad cigani". Im Mokronoga. Pred par dnevi sta V našem trga M krono g a presno-Tala trgovec Josip dircelj in nje .gova soproga Rjzalija Široelj are brao poroko v osjem kroga svojih sorodnikov in prijateljev. Tej zavedni narodni rodbini ob tej priliki iskreno čestitamo ter kličemo ns svidenje ob zlati slavnosti. Umrla je dne 16. t. m. zvečer na Bregu pri Celja gospa Rade j, vdovela Tašler, soproga tamošnjega veleposestnika g Ivana Radeja. Sv. Vid-Grobe Ino Veseloigra rNe k iči vraga", ki se je dne 14. t. m. uprizorila v splošno zadovoljnost ob« činstva, se ponovi dne 21 t. m. v prostorih g. Ivana Ž liderja. Po igri plen. Šaleška čltal ton v Šoštanju priredi 21. t. m. v dvorani hotela fAv£trijau veselico z dramatično prede avo in plesom. Brale o in pevsko društvo „Maribor" priredi v Mariboru 21. t m. v mali dvorani „N&rodnega doma" zabavni večer. Bivši det. iol nadzornik za Koroško I P al l a je umrl 13 febru arja v Celovcu v starosti 69 let. Mož je bil strasten zagrizen sovražnik koroških Slovencev in neumoren ponem-čevalee koroškega šolstva. Goriška deželna blaznloa se otvori tekom leta 1909. Deželni odbor lovi mnenja psihiatrov, da bi se mogel bolj postaviti, kako lepo in vsem zahtevam psihiatrije odgovarjajočo zgradbo j© napravil. Najprvo so poskusili pri nemških psihiatrih, pa je bilo malo sreče; na to so začeli vabiti psihiate iz Italije in iz teh so iz tis nili res nekaj pr:znanj, katera obešajo sedaj na veliki zvon; med temi priznanje profesorja Belmonde, ravnatelja deželne bolnišnice v Padovi. Tu pa je vstal goriški zdravnik dr. Pontoni ter podučil profesorja iz Italije, da je ta deželni zavod goriški mnogo predrag in da se v pomeriju mest ob šumni cesti ne gradi norišnic. Pisal mu je obširno pismo, v katerem je razloženo, kako nesmiselno se je zgradi a deželna norišnica na Goriškem in kako se ž njo trati denar obubožane goriške dežele. V goriškem deželnem zboru bodo o tej stvari še hudi viharji. Poročil 80 le v Gorici gospod Josip BoštjanČiČ, poslovodja filialke ljubljanske t*rdke Lavrenčič & Domicelj, z gospodično Alojzijo Olauss. — Poročil se je dalje v Gorici tanikajšcji trgovec gospod Josip Kerševani z gospodično J. ŠkrjanČevo. — Novoporočencem vse najboljše! Usnje le ponujal čevljarjem v floriCi neki Godnih iz Trsta. Pre pričal je Čevljarja Josipa Gorjupa, da je usnje dobro in jako poceni. Poslal mu je precej usnja, katero je Gorjup prodajal drug m Čevljarjem. Kar na enkrat pa je izvedel po polioiji, da je tisto usnje bilo ukradeno v Trstu, ter da je prodajal ukradeno blago. Godnika so zaprli. Tn cev le bilo v Gorici lansko leto 20.596: med temi iz Nemčije 660, s Angleškega 102, s Francoskega 195, iz Rusije 79, iz Amerike 7, iz Italije 4416. Poaknšen samoumsr v gostilni. V neki tržaški gostilni v ulici Via Ghiacciera je potegnil nenadoma med .gosti za mizo sedeči A Visjak, kotlar ski pomočnik, iz žepa samokres, ga nastavil na prsi in se hotel ustreliti. — V zadnjem trenotku mu je izbil orožje iz roke njegov s osed, nakar so poklicali stražnike, kateri so ga odvedli v sapor. — Vzroka poskušenega samomora ni hotel povedati. — Ko se je pomiril, so ga zopet izpustili. Slovenska knjigoveznica v Trstu. Knjigovez Anton Rapenšek je ustanovil v Tistu ulica Ceoilia št 9 prvo slovensko knjigoveznico. — Svoji k svojim. „Veleizdaja tri" proces v Za grebu se prične v sredo, 3. marca, kakor je sedaj definitivno določeno. Na razpravo pride veliko število inozemskih časnikarjev, ki so se že jeli prigiašati. Po vzorca znanega mojstra &6penika sta poskušala nastopati v vasi Mokrice v bližini Petrinje na Hrvaškem dva brezposelna delavca. Pred kratkim sta se seznanila v bližnji bolnisi s tamošnjim posestnikom Hijo Pribičevičem, od katerega sta svedela razne podrobnosti njegovega domačega življenja. Iz bolnioe, katero sta kmalu po odhodu Pribičeviča za« pustila, sta se napotila v Mokrice, ter tamkaj raztrosila vest, da se je Pri-bićevićev sin, ki služi v Zagrebu pri ondotnem lovskem vojaškem oddelku, ^sled veleisdajniške zarote ustrelil. Pozvana od župana Oibolta sta mu ***pno izrekla, da sta skrivna zasledovalca veleisdajnikov, ter imata na* *°g posebno Pribičevičevo rodbino nadzirati in uvesti hišno preiskavo. 4a razpolago so jima tudi vojaki, katar« sta pa, da ne vznemirjata toliko *<*eščiBe, pustila v Petrinji Zahteval* tU nadalje od župana zastavno T?oto v anesku 100 K. Eden izmed 5* J* bil „inspektor" in drogi do- j daljen mu tajnik. Župan pa se ni dal Premotati in je vtaknil oba tička V občinski sapor, kateremu se niti protivila nista, Češ da se po prejetem brzojavnem odgovoru stvar itak takoj uradno razjasni. Odgovor pa, kate rega je Župan v kratkem dobil, in najdene delavske knjižice so dokazale, da sta oba jako podjetna goljufa znana Strao Gregor in Skruba Krištof oba iz Spodnje Štajerske. Inšpektorja in dodeljenega tajnika so seveda ns to odpeljali s primernim Častnim spremstvom v sodne zapore v Petrinjo, kjer so jih nagradili primerno po § 320 kaz. zak. za uspešno delovanje in si oer inšpektorja Škraba a 8 dnevnim in tajnika Struca s 5 dnevnim zaporom. Oropana kmetica. Suoči je došla kmetica Eva I ačevie is Martinoa, okraj ćasms na Hrvaškem v Zagreb. V neki znani ji hiši na Ilici je hote!a prositi za prenočišče Po poti sreča jo pa neka tuja ženska, ogovori in med daljnim pogovorom spremljaje jo po Ilici povabi, če hoče pri njej pre noČiti. Rekla je, da je postrežkinja pri raznih zagrebških rodbinah. Kmetica je bila zadovoljna, in ji sledila skozi Vodovodno ulico do vojaškega skladišča. Ta jih ustavi nenadoma neki tuj mož, ter napade najprvo spremljevalko kmetice, katero je pa takoj izpustil, ko mu je obljubila, da mu da desetico za pivo Na to se je lotd kmetice, jo vrgel na tla ter ji zamašil usta V tem trenotku pa seže dozdevna postreikinja kmetici v žep, vzame de narnioo s 121 kronami in še neizplačano menico glasečo se na 146 kron, se kmetioi zahvali za lahkoverno za upnost in skupno z napadalcem — s katerim ata bila seveda dogovorjena — zbeži. To je že drugi podoben sluSaj. ki se je zgodil v Zagrebu, kjer so se menda lopovi tako razmnožili, da skoro lahko tekmujejo v svoji zvijačnosti in predrznosti z velikomest-nimi navihanoi. Tragedija ljubezni. Neki Ivan Poltoer iz Broda na Hrvaškem se je splazil v noči 12. do 13. svečana v stanovanje zasebnioe Aae Volarevičeve, tzT jo spečo ustrelil. — Mis eČ, da je že mrtva, je ustrelil tudi sebe, ter obležal na mestu mrtev. — Ana Vo-larevič je dobila sioer težko rano v prsi, toda gotovo še okreva. Vzrok zločina je iskati v jezi Poltnerjevi, ker mu Volarevičeva ni hotela vračati ljubezni, katere je je prosil. Prvi »Kinematograf Patke" prej „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „E«rope" ima od srede. 17., do petka, 19. februarja, ta le spored: Modistka in njen kar ton. (Komično.) Železni rudniki v Kinini. (Zanimiv naravni posnetek v 8 slikan.) Korporalski naši vi. (Pretresljiva drama v 23 slikah ) Ski op tiske slike. (1. Kapelica na Rakovniku. 2 5 slik panorame južaega kolodvora. Fot. Mostler) Z odej v pensionatu. (Krasna projekoiia v barvah) Mož, ki je zadel v loteriji in njegov osel. (Jako komično) Prijeti goljuficL Pred nekaj dnevi sta prišH v neko tukajšnjo trgo vino dve .gospodični" ter rekli, da sta pooblaščeni po neki ugledni tr govČevi soprogi si izbrati več perila za neveste. Dotična gospa sicer res kupuje pri navedenem trgovcu, a ta je bil tako previden, da je naročnici fino odpravil, zadevo pa takoj naznanil polioiji. Na to sta šle goljufi i v neko drugo tako trgovino in zopet zahtevale finega b'aga na ime poprejšnje gospe. Tudi tu je jima iz podletelo. „Tretjič gre rado" pravi pregovor, a tu se ni uresničil. Tretjič se je navihankama posrečilo, ker sta bili še bolj previdni. Prideta do tretje modne trgovine. Tu pa ena počaka zunaj, druga gre pa notri ter vzame za že omenjeno damo na izbere pet bluz v vrednosti 48 K, češ, da bode šla gospa zvečer na neki ples, pa nima pripravne bluze. Trgovec ji je naglo postregel, a is previdnosti poslal za njo svojo uslužbenko. Ko je goljufioa zapazila nastavljeno past je izginila z bluzami v neko hišo in ni je bilo več najt. Sedaj ko sta bile z bluzami preskrbljeni, je bilo potreba poskrbeti še za želodec, in sioer ni bilo doma niti špecerijskega blaga, niti slaščic, katere morajo gospodične s takimi bluzami vendar imeti pri rokah. Obdržali sta prejšnji sistem. Na ime neke druge trgovke sta vzeli v neki špecerijski trgovini za 40 K špecerijskega blsgs, v neki drugi pa jima je spodletelo. Na ime ravnoiste trgovke sta potem vseli v neki slaščičarni za 17 K slaščic in tako je bilo vsega dovolj. Ko je policija po takojšnjem zasledovanju po-izveiela, da stanujeta lahkoživki bržkone v Zeleni jami, je obvestila o tem orošništvo v Vodmatu, katero je na to obe izsledilo in aretovalo v osebah slaboglasnih, brezposelnih služkinj Te* režije Centove in Joiefe Meječe ve. Pri hišni raziskavi so se našle le bluze, drugo pa sta bile še vse raspečale. Ni izključeno, da sta nsvihanki tudi drugod na ta način p ogoljufali in naj se oškodovane stranke zg l asi jo pri polioiji odnosno pri de talnem sodišču. M esreen. Ko je danes dopoldne nakladal na jasnem kolodvora na rampi SOletni hlapec Fran Mikaš, ro- dom is Rakitne, hlode, mu je eden padel na levo nogo in mn jo pod kolenom slomil. Prepeljali so ga s rešilnim vosom v dešelno bolnišnico. S OOSts. Ko je danes zjutraj peljal topničar Albio Zalokars vprašanim vosom po Čevljarskih ulicah, so se mu tam potrgala jermena, vsled česar se je konj splazil in z dirjal dalje. V divjem diru na Jurčičevem trga ni zavil, ampak šel naravnost ter se zagnal v izložbeno okno ursrja g. Mirko ta K r a p e Ž a, katerega mu je vsega rasbil, kakor tudi notranje šipe ter ure in verižice, ki so bile v oknu razstavljene. Gospod Krapeš ima občutno škodo. Kilo na pomoč sta baje danes ob pol ene ponoči čula dva gospoda pri Gruberjevem prekopu na Prulah, potem pa, kakor da bi bilo nekaj padlo v vodo. O tem obveščena poli oij a je šla takoj na lice mesta, a ni bilo ničesar opasiti. Iskanje se danes nadaljuje. Tedenski semeni v Linsljanl. Dne 17. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 173 konj in volov, 53 krav m telet, skupaj 226 glav. Kupčija je bila srednja. Danes sveder je v restavraciji pri „lr.oydatf na Sv. Petra cesti domaČa plesna veselica s pojedino špe-hovke in krofov. Vstop prost. Danes zvečer je v restavraciji „Pri novem svetuu domaČ ples.* Svi-rajo tamburaši „Danica". Vstop prost Našel le dijak Peter Krže denarnico z manjšo vsoto denarja in tremi loterij sk mi reskontami. Dobi se pri magistratu. Uradne vesti. V Brezovici, S u denou Igu, Sv. Joštu, Preserjah in Stopanji vasi so razpisane službe okrajnih bab c z letno plačo 80 do 100 kron. Prošnje do 15 sušoa na okr--j no glavarstvo v Ljubljani. — Občinski lov Radomlje se odda v zakup na javni dražbi pri okr glavarstvu v Kamniku dne 27 sveč. ob 11 dop — Dež. odb^r kranjski razpisuje 4 ustanove po 700 kron za visokoŠolce na tehniku, kateri naj bi po dovršenih študijah stopili v deželno službo. — Prošnje do 15. sušca na dež odbor kranjski. Pod sodno skrbstvo je prišel radi lahkomiselne zapravgivosti Jož~»f Božič iz ZareČia št 15 sod okraj II. Bistrica. — Uradna prošnja o proglasitvi za mrtvega se je izdala od okrožnega sodišča v Novem mestu o Jožetu Bukovac iz Vidma št 20, kateri je odšel kot krošnjar na Nem ško meseca vinotoka leta 1878 Ce se do 30. sušoa 1910 ne zve ničesar o dotiČnem, se proglasi za mrtvega in dediči postavno dedujejo. OroDni novice. — Gledišče pogorelo* Is Amerike so došle brzojavne vesti, da je v Akapuloo (Mebika) pogorelo tamošnje gledališče nFioresu. Ogenj je nastal med predstavo, ki se je vršila na čast tamošnjemu namestniku, na ta način, da se je vnel trak kinematografa, odtod preskočil plamen na okraske in se z neverjetno hitrostjo raz širil. — Pri predstavi je bilo navzočih približno 1000 oseb in sioer večinoma iz bogatih in boljših krogov. Ker je imelo gledišče samo tri izhode, je nastala grozna zmešniava in je poginile deloma v gneči deloma v ognju 300 ljudi — Morilec žensk v Berolinn. Ponovno se poroča, da vkljub aretaciji nekega blaznika, napadi na ženske še niso ponehali. Nasprotno se je dokazalo, da mora biti v zvezi cela jako rafinirana družba. — Predvčerajšnjem dopoldne so napadli namreč neko služkinjo kar trije mladi moški in jo vkljub takojšnji rešitvi precej poškodovali. Storilci so ušli. — Popoldne je bila napadena zopet neka gospa v predmestju Ritdorf. To je bil že šestnajsti napad. — - Udarec k sreči ni bil nevaren, ker je nož odletel ob usnjati torbici, ki jo je nosila v roki. Ljudje so jako razburjeni, posebno pa ženske, katere si ne upajo več na ulico. — Na trg hodijo moški. Policija je razpisala velike nagrade ,1000 do 3000 mark) onim, ki bi pripomogli ujeti katerega izmed teh junakov. — Grofa Tolstega »Kje je izhod« zaplenjen. Zadnje precej obsežno in lepo delo znanega ruskega pisatelja grofa L. Tolstega, katero je izdal pod naslovom: »Kje je izhod« in v katerem temeljito razmotriva in kritiku-je najnovejše politične in socijalne odnošaje na Ruskem, je bilo na ukaz ruske vlade zaplenjeno. — Tajne vojaške uradne listine, na postaji »Bischofshofen* v Solno-gradu so poskusili neznani vlomilci ukrasti. Preobrnili in polomili so vsa predala, samo močne železne blagajne, v kateri so bile listine shranjene, niso mogli odpreti. — Da so iskali samo listine, dokazuje tudi to, da so pustili ves denar in druge vrednosti, ki so jih našli po raznih predalih na mestu. — Velika pone ver jenja so odkrili na pošti v Moskvi. Do sedaj uradno določen primankljaj izkazn- I je 100.000 rabljev, ter se pristavlja, da znašajo poneverjene svote se veliko več, kakor se je moglo do sedaj uradno izkazati. Enako se poroča iz Varšave, da so odkrili v tamošnji naraestnijski blagajni — in to že šestič v zadnjih 2 letih — velik primanjkljaj. Govori se, da manjka milijon rubljev, uradni časniki pa priznavajo le 250.000 rubljev. Namest-niški blagajnik izbežal je že pred 14 dnevi iz Varšave, ter je vse iskanje za njim brezuspešno. —- Bekert. Znani uradnik nemškega poslaništva v Santjago de Cele, kateri je namestništvo okradel in požgal ter uradnega slugo umoril ter v ogenj vrgel odločno zatrjuje, da je to storil v samoobrambi proti napadu omenjenega sluge. — Odbit nos. Vsled nekega prepira v Mesini se je vršil včeraj dvoboj med urednikom papeževega časopisa »Osservatore Romano« in pomorskim častnikom Repetto. Katoliški urednik je odbil nasprotniku nos — seveda na katoliški podlagi. — O zrakoplovu, o katerem smo poročali, da je gnan od viharja preletel Alpe in se ustavil blizo Rudu-pešte, so došli natančneje jako zanimivi podatki: Zrakoplov »Berlin« se je dvignil s tremi osebami pretekli ponedeljek ob 12. uri 45 minut pri Sv. Moritzu v Švici, preletel tamošnje laške obmejne ledenike,dospel v Milan in plaval dalje v smeri Benetke - Ljubljana - Požnn ter se je po 39urni vožnji v sredo ob 7. zvečer srečno usidral pri vasi Kislokpusta-Sarbogard v bližini Budapešte vkljub močnemu vetru in temni noči. Zrakoplov je dosegel višino 5860 metrov in imel najnižjo temperaturo 25° C pod ničlo. — Potres v Bolgariji. Včeraj ob polu tretji uri zjutraj so čutili po velikem delu Bolgarije, zlasti pa v vzhodnem delu močne potresne sunke. — Natančnejši podatki so znani iz J a m b o 1 e , kjer so ->e sunki po-ponavljali tudi tekom dopoldneva. Precej hiš je dobilo nevarne razpoke, mnogo dimnikov se je razrušilo, pri čemer je bila ena oseba ubita. Železniško osobje je zbežalo iz kolodvora in prenočilo v železnico i h vozovih. — Med prebivalstvom je nastalo grozno vznemirjenje in so ljudje vsi preplašeni tekali sem in tja. — - V N a d j i m i t r o v i se je zrušilo 12 hiš — žrtve še niso znane. — V K e r m e n d i je dobil kolodvor in nekatere hiše nevarne razpoke. Tudi dimniki so padali. — V SI i v n e m so pričeli zvonovi vsled potresnega valovanja in močnih sunkov zvoniti in so se cerkvene ure ustavile. — V Sofiji sami potresni sunki niso bili tako močni, torej tudi brez nevarnih posledic. — Tamošnji potresni aparati so zabeležili pet močnih in več slabejših potresnih sunkov. Rožne stvori. * Pred 40 leti je ustanovila anončna tvrdka, katera se danes lahko imenuje svetovna tvrdka, R. Mosse na Dunaju, — Seilerstatte 2 svojo filijalko. Trgovina in promet sta se razvila v zadnjih desetletjih do viška, katerega se nI pričakovalo, in veliko zaslugo na Lem razvitku moramo odkrito priznati ravno tej tvrdki, katera se je požrtvovalno bavila s povzdigo javnega objavljanja, katero je ravno za trgovino kakor tudi obrt jako važen moment. — Pokažejo se tem potoni tu potrebe, tam nedostatku trgovski obzor se razširi in oddaja, prodaja ter menjava blaga se neprimerno pospeši. - - Dasi je imela ta tvrdka, katera je čez 40 let odločno vztrajala na svojem realnem stališču in s tem splošnemu razvoju mnogo koristila, hude boje, se je vendar vsled svoje solidnosti in postrež-Ijivosti ne samo častno obdržala, marveč javlja ravno v zadnjem času, da je morala k svojim pritličnim prostorom, katera ima že 40 let, priklopiti še prostore I. nadstropja, da kolikor mogoče ustreže občinstvu in omogoči hitreje in točneje delovanje. * Ameriški čudak. Neki Franci s O. Tivell, pričel si je takoj ko se je oženil delati rakev. Izdeloval jo je več let ter jo okusno okrasil z lepimi rezbami. — Ko je bil z rakvijo gotov,- napravi jal je sveče za pogreb od odpadkov in ostankov sveč, ki so se rabile v hiši. Nato si je sešil mrtvaško obleko, sestavil govor, ki naj bo ga govoril eden izmed njegovih prijateljev, nakazal stroške pogreba in pripravil vino, s katerim naj bi nosilce pogostili, dal je napraviti seveda tudi grobnico na pokopališču, in ko je bila gotova, šel jo je ogledovat — se pri tem prehladil in čez 8 dni za pljučnico umrl. Dobro pri tem je to, da je zapustil rodbini lepo premoženje. * Albanski alfabet - cirilica. V Skopijn je bila skupščina albanskih voditeljev in učiteljev, ki so sklenili, da uvedejo ćirilični alfabet. Do sedaj Albanci sami niso vedeli, katerega alfabeta hi se držali, ali grškega ali latinskega. Italija in Avstrija ata zagovarjali latinico, na Dunaju so se bavili učenjaki s se- stavljanjem latinskega alfabeta za Albance. To je važno kulturno in politično vprašanje, in čas bo pokazal, bode li cirilica edino pismo albansko. Telefonsko h brzojavno porodila. Izvrievalni odbor nemških svobodo miselnih strank. Dnnali 18 februaarja. Danes do poldne je imel v parlamentu sejo izvrievalni odbor nemških svobodomiselnih strank Te seje so se udeležili tudi: nemški minister rojak dr. Sohreiner, dalje bivša ministra dr. Marcbet in Prade. Izvrševalni komite je danes končal debato o političnem položaju ter sklenil pozvati vlado, naj nemudoma skliče državni zbor. Na seji se je nadalje konstatiralo, da so Bienerthove jezikovne predloge v svoji sedanji obliki absolutno nesprejemljive. Končno se je sklenilo, da si nemške svobodomiselne stranke pridržujejo popolno akcijsko svobodo napram Bienerthovemu kabinetu. Vitez Gniewosz umrl Dunaj 18. februarja. Tu je umrl bivši poljski poslanec Vladimir vitez Gniewosz po dveh težkih operaoijah. Dosegel je starost 69 let. Leta 1866. se je udeležil vojne proti Prusiji. Državni poslanec je bil od L 1891. do 1. 1907. Bojkot avstrijskega blaga. Sarajevo, 18 februarja Kakor poročsjo obmejne straže, je bojkot avstrijskega blaga v novopazarskem sandžaku popolnoma ponehal. Kriza v Srbiji. Belffrad, 18 februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Sporazum med starimi in samostalnimi radikaloi, katerega rezultat bo sedanji koalicijski kabinet, se je začel močno majati. Mogoče je, da je že v današnji skupštinski seji prišlo do razdora, kar bo imelo za posledico odstop vsega kabineta. Zunanja vprašanja tukaj ne prihajajo v poštev in eventualna razlaga krize z zunanjim položajem bi bila popolnoma napačna, ker so o tem vse stranke edine, da je kriza edino produkt notranjih strankarsko političnih razmer in ne bo Čisto nič vplivala na smer zunanje politike. Nova srbska naroč I a. Petrograd, 18 februarja. Srbska vlada je naročila pri neki antverpski tvrdki 25 milijonov patron. Patrone se imajo Srbiji izročiti v najkrajšem času. Streljivo bodo preko Odese in Romunske transportirali na Srbsko. „S'ovanstvo in Rus ja " Petrograd 18. febr. (Posebna brz. „Slov. Nar.") Znani marljivi propagator slovanske ideje na Ruskem profesor Aleksander Pogodi u se je ha bili tiral na tukajšnjem vseuČi-l.šču. Njegovo prvo predavanje je veljalo temi rSiovanstvo in Rusija". Slnšateljska dvorana je bila polna dijaštva in odličnega občinstva. Prof. Pogodin je v svojem predavanju naglašal, da ima Rus j a samo enega prijatelja — slovenstvo, čim bo se tega Rusija savedla in uravnala politiko po tem, bodo Slovani postali gospodujoče pleme in XX. vek bo stoletje slovanstva. V to pa je pred vsem potrebno, da se enkrat za vselej resi sa obe strani Častno nesrečni rusko poljski spor. Sokolska društva na Ruskem. Petrograd 18. febr. (Posebna brz. „S1. Nar.u) Petrogradski ,Sokolu je na letošnjem občnem zboru sklenil, da prične z intenzivnim delom, da se osnuje Čim največ sokolskih društev na Ruskem. nSokolu bo po vseh ruskih mestih razposlal svoje agitatorje, ki bodo snovali sokolske organizacije. Za starosto »Sokola" je bil izvoljen poslanec v gosudarstveni dumi Gižiokij, ki se je preteklo poletje udeležil slovanske konference v Pragi Gospodarstva. — Trtnl len mn krmo. Ker so pokazale iz k umje v drugih deželah, zlesti ns Francoskem, da je zmlet trt ni les (lesni zdrob) tečna in redil na hrana za govejo živino, postavilo bo kmetijsko ministrstvo še tekom tega meseca brezplačno 12 strojev sa mletje trtnega lesa z vitlovo (gepe-lj e vo) ali vodno gonilno močjo v ras -nih vinorodnih krajih naše dežele, da se jih vinogradniki proti mali odškodnini sa gonilno moč in postrežbo lahko poslužujejo. To bo našim gospodarjem posebno letos prav prišlo, ko jim druge krme itak selo primanjkuje. Zato pa še sedaj gospodarje opozarjamo, da naj pri sedanjem obrezovanju trt odpadlo reaje ne mečejo stran, ampak da naj ga spravijo na senčnat kraj in da ga dobro potlačijo, da ostane sveže in sočno. »Kmetovalec* a dne 1. marca prinese podrobno raspravo o uporabi trtnega lesa sa krmo in objavi imena posestnikov, pri katerih so stroji postavljeni. m m m m m m m m m m m m m m m m m m o/erravaOo vo železnafo Kina Vino Higijeničn* razstava na Dunaju 1006: Državno odlikovanj o in častmi diplom k mlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = - in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. Nad OOOO zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, l ii kr. dvomi dobavittlj --TRST-Barkovlje. - Z materinim mlekom prehranjeni otroci prav poredko trpe na oškodovanju ali motenju prebavnega aparata. Kako pa se godi obžalovanja vrednim otro kom, ki jih preživljajo s steklenico ? Ako jim ne dajo „Kufekeu, pa imajo neprestano moteno prebavo. „Kufekeu je najboljše živilo ob driski, bljuvanju, drevesnem katarja itd. j Ustna voda ; „EUODIN" ! Specialne za hBdiiee. I Glavna zaloga lekarna 48i39 j Ob. pl. Trn k 6c ig v Ljubi anl. ^ Želodčne težave: glavobol, o-motica, gore-čica, zaprtost, motenje prebave, pomanjkanje slasti itd izredno hitro izginejo, ako za kratek čas rabimo ie mnogo let predobro preizkušene Bradyjeveželodčne kaalj'Ce. 3799—8 Bradyjeve želodčne kapljice preba-ila mogočno vzbujajo, ospešujejo slast do jedi, preprečujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico in škodljiva snetja in so priznano izvrstno odvračalno redstvo. Izdelujejo se samo v lekarni MPrl kralju Ogrskem", Duna] I, Fleischmarkt 1/426, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 4 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis 0kJfE53b*> Umrli so v Ljubljani. Dne 9- februarja: Ivan Kogoj, c. in kr. desetnik, 23 let. Rudolf VValezek, c. in kr. četo vodja, 23 let, Dunaj sk cesta 58. Dne 10. februarja: Makso Gole, okraj n. narednika sin, 4 mesece, Škofje ulice 9 Dne 12. februarja: Ivana M klavčič, delavka, 64 let, Radeckega cesta 11. — Matilda Raab pl. Rabenau, zasebnica, 80 let, Pred škofijo 21. — Kresceocija Pesjak, sprevod-nikova hči, 8 let, Marije Te>ezije cesta 11. V deželni bolnici: Dne 8. februarja: Liza Žagar, dninar]eva žena, 55 let. Dne 9. februarja: Terezija Klemenčič, uradnikova vdova, 77 let Dne 10. februarja: Fran Lovšin, pek. pomočnik, 68 let Dne 12. februarja: Marija Juvarc, gostija, 83 let — Ivan Kraćman, gostač 65 let. Dne 13. febr : Karel Ghha. gostač, 60 I. Dne 5- februarja: Franja Lebar, kroja« čeva hči, 26 let. V hiralnici Dne 15. avgusta. Uršula Završan, gostija, 83 let. Žitne cene v Budimpefttf. T>n« 18 februarja 1909 Te i —lm Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 13 ?3 Pšenica za oktober 1909 za 60 kg K 11 34 Rž za april . za 50 kg K 10 5> Koruza za maj . za 5C kg K 7*5 Oves za april „ za 50 kg K Sto 5—10 vin. višje. neteoroiositno poradio, %' nonta 906 4rfi i t -it« » mm »8*7 Cas epaao-vanja Stanj« barometra 46 t' s e Vetrovi Nebo 17., 18. 9. zv. 7. zj. L pop. 7347 7367 7363 —16 —9-0 —08 si. s-2l no d jasno si jvzhod del obl. si. svzh. , jasno Srednja včerajšnja temperatura —3 6% norm. 0-0*. Padavina v 24 urah 00 mm. Zahvala. Sočutje, katero se je javilo v tako m nc gob roj nem spremstvu našega nepr zabnega ljubljenca k večnemu počitku, nam je bilo v veliko tolažbo in nas je zelo ganilo. Izrekamo vsem, ki ao blagovolili izkazati poslednjo čast predragemu rajniku, najtoplejšo zahvalo. Bog jim plati: 175 Rodbina pl. Šukljc. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubi sin, brat in nečak, gospod Rafael Kavčič trgovski akademik včeraj ob 7 uri zvečer po dolgem, mučnem trpljenju, v 20. letu starosti, previden s sv zakramenti za umirajoče, nvrno zaspal v Gospodu Pogreb dragega in ljubljenega pokojnika se bo vršil v petek, dne 19 t. m. ob polu 4. popoldne iz hiše Žalosti, Sv. Petra nasip št 57, na pokopališče k Sv Khžu. Sv maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Petru. Ljubljana, 18. februarja 908. 773 Rodbina Kaičlš. Zelecje ali goveje meso vsak dan svež t ga klanja, zadnji stegni, prima, netto 9 funtov, to je 4>, kg za K 3 30, d navija v najb ljšo zadovoljnost M« ril a !faglerowa, Podwolociyska 45 (8alicl|a). Poziv. 774 1 Dotičnika, ki je v soboto, 13 februarja vzel v gostilni pri Oblaku na Gliuoah moj površnikj in ga dosedaj še ni prinesel nazaj, pozivam, da ga takoj pošlje k Oblaku, ali pa se mu pridejo zahvalit orožniki. Karal J(oi. Trt sotrudni D 770 1 star 27 let, izvežban v manufakturni in Špecerijski stroki, dober in hiter prodajalec, želi premenitl slnibo v mesto ali na večji kraj na deželi. Kje, pove uprav. nSlov. Naroda". Redka priložnost, zalo ugodni pogoji I Večja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom ao proda radi prevzetja druzfg* podjetja Vprašanja pod: Dravska dolina, posto restante, Maribor. 718 3 Stanovanjska hiša v Cjubljani dvonadstropna, z dvoriščem in dvema pročeljema na ul-co, z 10 stanovanji od 2 do 5 sob s priti ki nami, stanarina nosi brutto 4 0 K, se zaradi rodbinskih razmer proda sa 48 000 R in je od tega odšteti samo polovico Pojasnila daje samo kuocem naravnost, Križat, KrlievAline ulice Stav. 2 v Ljubi anl. 763-1 tiZSflHMHSSSZraiK Odda se: sobami, kuhinjo in pritiklioami za maj alt avgust PtftMaiihmIa z eno sobo, kuhinjo SlOnOvOnjC in pritiklinami za majalk. 765—1 meblirana soba s posebnim vhodom za takoj. Dunajska cesta štev. 69. Mladenič vešč slovenščine, nemščine, italijanščine in španščine, zeli vstopiti v pisarna). - 64 Penudbe: B. P.... O, LJubljana poato roatanto. Proda so več stolov dobroga Cena po dogovoru. Več pove L Mittoragger v Sp. Šiški it 12L 769 1 Mlad 747 2 trsoustal sotrudnih dobro izurjen v špeoerijski in delikatesni stroki, zeli promonltl secsnjo alntbo na enako mesto, najraje pa kot volonter v kako večjo ttgovino z mešanim in manufakturnim blagom. Nas ov v uprav. „Slov. Naroda-. APNO najboljše kakovosti priporoča FRANC WE1NBERGER lastnik apnenlo v Za gor (a ob Savi. 7r-6 1 zn Špecerijsko trsoolno 80 ▼zamalo v nalom ▼ L|abi|ant ali Šiški Prevzame ali anp<