iz prakse za prakso 73 Development of beach handball Abstract The article presents beach handball, its expert and historical development until the present day, an analysis and a synthesis of available resources and literature as well as sheds light on its development possibilities. Basically, beach handball differs from handball in the structure of the playing ground and the rules, but essentially also in terms of philosophy, technique and tactics. The aspects of attractiveness, aesthetics of the body, fair play and fun are pronounced. This game has been developing fast in the world and its media coverage is intense. In some countries (e.g. Spain) it has also received scientific research attention. In Slovenia, compared to the intense global development, its organisational and expert development is strongly lagging behind. There were some quite spontaneous tournaments two decades ago, two national team activities (in 2002 and 2015) and 4 national champi- onships (also in 2016 for younger age categories). There has not been any planned systematic approach to the development of beach handball yet. Based on the analysis and synthesis we propose to the Handball Federation of Slovenia a model of measures, particularly the following: active support to the project, establishment of a system of competitions, training for stakeholders, connections with the National Olympic Committee of Slovenia and universities as well as an appropriate communication plan for the scheduled activities. Keywords: beach handball, historical development, content of the game Marta Bon, Saša Kuburović, Marko Šibila Razvoj rokometa na mivki Izvleček V članku predstavljamo rokomet na mivki. Cilj članka je na osnovi analize strokovnih in zgodovinskih dejstev osvetliti nadaljnje razvojne možnosti razvijajoče se pano- ge. Od rokometa se rokomet na mivki v osnovi razlikuje v strukturi igralne podlage in v pravilih, v bistvu pa tudi v filozofiji, tehniki in taktiki. Poudarjen je vidik atraktivnosti, estetike telesa, »fair playa«, zabavnosti. V svetu se igra hi- tro razvija, intenzivna je medijska pojavnost, znanstveni vidik je precej manj značilen, razen v Španiji. V Sloveniji, v primerjavi z intenzivnim svetovnim razvojem, organiza- cijski in strokovni razvoj precej zaostajata. Dve desetletji nazaj beležimo nekaj dokaj spontanih oblik turnirjev, dve reprezentančni aktivnosti (leta 2002 in 2015), 4 državna prvenstva (leta 2016 tudi prvič za mlajše starostne kate- gorije). Načrtnega sistematičnega pristopa pri razvoju rokometa na mivki še ni zaznati. Namen članka je pred- stavitev dosedanjega strokovnega in zgodovinskega ra- zvoja, analiza in sinteza dostopnih virov in literature ter osvetlitev razvojnih možnosti panoge. Na osnovi analize in sinteze predlagamo RZS model ukrepov predvsem: aktivno podporo projektu, vzpostavitev sistema tekmo- vanj, usposabljanje deležnikov, povezava z OKS in z uni- verzami ter ustrezen komunikacijski načrt za načrtovane aktivnosti. Ključne besede: rokomet na mivki, zgodovinski razvoj, vsebina igre. www.handball-planet.com/beach-handball-explosion-in-front-of-ioc/. 74 Uvod „ Rokomet na mivki je relativno mlada, tri desetletja stara športna disciplina, ki se po svetu naglo razvija. Iz zgodovinskega in geografskega vidika so v ospredju države z mivkastimi danostmi (Italija, Španija, Hrva- ška, Portugalska); več kot desetletje obsta- jajo tudi dvorane s peščeno podlago pov- sod po svetu, največ v Nemčiji in Ukrajini. Za začetne organizirane oblike tekmovanj velja leto 1992 s prvenstvom v Italiji, nato so se prvenstva nadaljevala na evropski in svetovni ravni, tudi za mlajše starostne ka- tegorije in za oba spola. Od 2001 je zazna- ti sistematični pristop pri razvoju pravil in delovanja uradnih oseb (sodnikov in dele- gatov) in od takrat so za vsako tekmovanje objavljene analize sojenja in igre (http:// activities.eurohandball.com/beach-han- dball/publications/page-22). Kot za vsako drugo panogo je tudi tu infrastruktura pogoj razvoja, zelo aktualne so pobude za uvrstitev v program Olimpijskih iger. Iz analize medijske pojavnosti je očitno, da je vodilni komunikacijski kanal fotografija, veliko je tudi video posnetkov atraktivnih potez. Rokomet na mivki se obravnava kot del posebnega življenjskega stila (»Beach life style and culture«). Rokomet na mivki se je v teh treh desetle- tjih od pojava v svetu naglo širil. Sedaj je razširjen po več kot 50 državah, tudi v ne- katerih rokometno manj razvitih (Anglija, Škotska). V Sloveniji je bil prvi turnir orga- niziran v Izoli leta 1997, nato je bilo na Slo- venski obali več turnirjev in organiziranih ali neorganiziranih oblik tekmovanj. Leta 2003 je bil v Portorožu odmeven turnir v rokometu na mivki na novo izgrajenih igri- ščih v Portorožu, idejna pobudnika pa sta bila Andrej Počrvina in Iztok Godec (Bon, 2002) . Vmes je bilo še nekaj poskusov or- ganizacije turnirjev (2004 in 2005) in držav- nih prvenstev. Prave elemente državnega prvenstva beležimo leta 2014. Glede na tempo razvoja panoge in glede na sistematični pristop Evropske roko- metne zveze pri razvoju panoge na vseh ravneh je pričakovati nadaljnji razvoj in raz- cvet panoge, ki ima vse elemente sodobne športne panoge. Glavne značilnosti „ rokometa na mivki Osnovne tehnično-taktične aktivnosti (po- daje, streli, obrambne dejavnosti) izhajajo iz rokometa. Glavne razlike, predvsem v značilnostih gibanja in v izvedbi, izhajajo iz podlage (mivke), ki onemogoča oziroma spreminja nekatere aktivnosti, kot je na pri- mer vodenje žoge. Tudi hitrosti, ki jo igralci lahko razvijejo z žogo ali brez nje, so nepri- merno nižje. Peščena podlaga pa po drugi strani omogoča »mehkejše« padce oziro- ma jih prav vzpodbuja. Z mnogimi padci pa se načeloma močno povečuje raven atraktivnosti in zabavnosti igre. Eno največjih razlik med igro rokometa v dvorani in na mivki v začetni fazi razvoja predstavlja vloga vratarja. Medtem ko je v rokometu njegova vloga branjenje in so- delovanje v začetni fazi protinapada, se je v začetni fazi v rokometu na mivki aktivno vključeval v fazo napada. Navedena tak- tična rešitev je bila posledica dejstva, da pravila opredeljujejo, da se zadetek vratarja šteje dvojno. Vključevanje vratarja v napad tudi omogoča in povzroča številčno pred- nost v napadu (igra 4. napadalcev proti 3. branilcem), kar pa je glavna značilnost sodobnega modela rokometa na mivki. Z vidika branjenja pa je največja pozornost usmerjena k preprečevanju zadetkov, ki štejejo dvojno. To seveda zelo spreminja taktiko v primerjavi z rokometom, pred- vsem pa to, da se v obrambi praktično ves čas igra v številčni podrejenosti. Prav tako kot vratarjev zadetek, šteje dvoj- no tudi zadetek, dosežen na atraktiven na- čin (»pirueta«, »cepelin«). Atraktiven zade- tek je dosežen takrat, ko igralec sprejme in vrže žogo v zraku na vrata (v rokometnem žargonu imenujemo to aktivnost cepelin). Takšna izvedba od igralcev zahteva zaple- teno izvajanje tehnike v naslednjih vidikih: časovna usklajenost odskoka, pozicija strel- ca glede na gol, točnost podaje ter zazna- vanje aktivnosti obrambnih igralcev. V primeru, da sodnik v rokometu na mivki pusti prednost in igralec doseže zadetek, je ta vreden eno točko. Če pa sodnik ne pusti prednosti in igro zaustavi ter dosodi kazen- ski strel, ima igralec priložnost, da z zadet- kom doseže dve točki (Bon, 2002). Prostor za menjave se razteza po celi dolži- ni igrišča, s tem, da sta ekipi vsaka na svoji strani igrišča. To omogoča hitro menjavo igralcev v napadu in obrambi z namenom doseganja zadetkov, ki štejejo dve točki. Na hitrosti pridobi tudi igra. V rokometu na mivki se vsak polčas šteje posebej. Če je izid ob polčasu neodločen, se uporablja metoda »zlatega gola«. V pra- ksi to pomeni, da je zmagovalec polčasa tista ekipa, ki prva doseže zadetek v po- daljšku. Če vsako moštvo zmaga po en polčas, kar pomeni, da je rezultat 1 : 1, pa uporabimo metodo »shoot-out« oziroma igralec proti vratarju. Oba vratarja morata vsaj z eno no- go stati na vratarjevi črti. Igralec mora stati na igrišču z eno nogo na desni ali levi stični točki črte vratarjevega prostora in vzdolžne črte. Po sodnikovem žvižgu igralec vrže žo- go nazaj svojemu vratarju, ki stoji na črti v Slika 1. Prikaz igrišča za rokomet na mivki (www.prmrtinet.si/images/rokomet_na_mivki_-_igrie.JPp). iz prakse za prakso 75 vratih. Žoga se pri tem ne sme dotakniti tal. Ko je igralec vrgel žogo, se lahko oba vra- tarja premakneta naprej. Vratar, ki drži žo- go, mora ostati v vratarjevem prostoru. Po treh sekundah mora ali vreči na nasprotni- kova vrata ali podati soigralcu, ki teče proti nasprotnikovim vratom. Tudi med tem me- tom se žoga ne sme dotakniti tal. Razlike med rokometom in rokometom na mivki bi skrajšano predstavili: Atraktiven zadetek se šteje dvojno – (zadetek dosežen po strelu iz skoka – cepelin ali zadetek, dosežen s strelom, kjer strelec v zraku opravi rotacijo za 360 stopinj) (Slika 1). Vratarjev zadetek se šteje dvojno. – Pravilo izključitve je omejeno s pose- – stvijo žoge. Igra se dva polčasa po 10 minut in 5 – minutni odmor (potem lahko še »pra- vilo zlatega gola«). Žoga je manjša in iz drugačnega ma- – teriala. Zadetek iz kazenskega strela se šteje – dvojno. Manjše igrišče (27 m x 12 m). – Igrajo trije igralci v polju in vratar. – Celotna dolžina igrišča je lahko prostor – za menjavo. Moštvi izvajata menjavi vsak na svoji – strani igrišča (vzdolžno). Igra z igralcem več v napadu (4 proti – 3). Obramba z igralcem manj (3 proti 4). – Igra se brez začetnega meta. – Prekršek v trenutku strela se praviloma – kaznuje s kazenskim strelom (2 točki). Rezultat se za vsak polčas šteje pose- – bej. Če vsaka ekipa zmaga po en polčas, se – zmagovalec določi z uporabo metode »zlatega gola«. Zgodovinski razvoj „ rokometa na mivki Če so se nekakšne oblike današnjega roko- meta omenjale že v antični Grčiji (800 let pred n. š.) in Antičnem Rimu ter v srednjem veku (Bon, 1999), se je rokomet v Evropi potem intenzivno razvijal. Leta 1972 je bil tudi uvrščen v program Olimpijskih iger (Guttmann, 2002). Pojav posebne oblike rokometa na mivki in njegov razvoj pote- ka v zadnjih treh desetletjih. Že od vsega začetka se je seveda pojavila tudi potreba po ustrezni literaturi in raziskovalnem pri- stopu. Najbolj celovito so značilnosti igre prikazane in strokovno obdelane v knjigi, ki jo je izdala Mednarodna rokometa zveza (IHF) Rokomet na mivki od A do Ž (Bebetsos, 2012). Narejena je bila tudi analiza o možnosti uveljavljanja rokometa na mivki v Ameriki (Piankova, 2013). Kar nekaj je bilo prispev- kov, ki so predstavljali rokomet na mivki kot novi »poletni šport« (Gehrer, A., 2006). Že zelo kmalu po uvedbi mednarodnih tek- movanj je Evropska rokometna zveza uve- dla kvalitativne in kvantitetne analize ura- dnih tekmovanj (www.eurohandball.com). Prva analiza je bila opravljena po 2. evrop- skem prvenstvu v Cadizu (Guerrero in Van Linder, 2004) in nato tudi po tretjem prven- stvu leta 2004 v Turčiji (Guerrero in Van Lin- der, 2004), ko so analize vključevale že tudi antropometrično analizo igralk in igralcev. Podrobna analiza tekem je bila opravljena tudi v primeru četrtega evropskega prven- stvo, ki je bilo leta 2006 v Nemčiji v Cuxha- venu (Gerher, Trespidi in Bebetsos, 2006). Podobno velja tudi za peto prvenstvo v Misano Adriatico (Italija) leta 2007 (Gehrer in Trespidi, 2007), šesto leta 2009 v Larviku (Norveška) (Kuburovič, 2009); sedmo leta 2011 v Umagu (Hrvaška), osmo leta 2013 v Randersu (Danska), deveto leta 2015 v Loret de Mar (Španija) in deseto leta 2017 v Za- grebu (Hrvaška). Na svetovni ravni je bil rokomet na mivki najprej uveden kot predstavitveni šport na svetovnih igrah (World Games); prvič leta 2001 na Japonskem (Pollany, 2001). Na na- daljnjih treh svetovnih igrah (2005 – Duis- burg; 2009 – Kaohsiung in 2013 – Cali) je bil rokomet na mivki že v uradnem programu. Svetovna prvenstva Mednarodna rokome- tna zveza izvaja od leta 2001 dalje. V zadnjem obdobju je zaslediti velika prizadevanja, da bi se rokomet na mivki vključil v univerzitetne športe. Predstavitvi osnov rokometa na mivki in možnosti nje- gove uporabe v praksi se v okviru različnih pedagoških in drugih športnih študijskih programov že sedaj posveti nekaj pozor- nosti. Različne visokošolske institucije pa si prizadevajo oblikovati poseben predmet, ki bi bil povsem posvečen rokometu na mivki. S tem bi študentje dobili možnost podrobnejše seznanitve in vidike te igre ter možnost nadaljnjega razvoja panoge. Najbližje temu so za enkrat v Španiji, kjer je rokomet na mivki tudi raziskovalno najbolj razvit, izdelane so bile tri doktorske diser- tacije na treh različnih univerzah (Zapar- diel Cortes, 2014; Morillo Baro, 2015; Bago Rascón, 2015). V Španiji imajo pripravljene tudi primere predavanj in vaj za študente na fakultetah (Cortrs, Serrano, 2016). V fazi sprejemanja je tudi na nekaterih drugih univerzah, verjeti gre, da bi našel svoje me- sto tudi na univerzah v Sloveniji, predvsem na Fakulteti za šport. Nekateri zgodovinski „ vidiki rokometa na mivki v Sloveniji Prvi turnir pri nas je bil organiziran v Izoli leta 1997 s slovenskimi ekipami, prvi med- narodni turnir pa v Portorožu junija leta 2003 (https://www.dnevnik.si/53140). Tudi ta turnir ni sprožil nadaljnjega razvoja. Do leta 2009, ko je bil odigran prvi turnir v Aj- dovščini (ustni vir: Mateja Kavčič), ni bilo organiziranih turnirjev, bili pa so nekateri poizkusi Ormožanov in Trebanjcev, ki so bili med vodilnimi tudi v kasnejših državnih pr- venstvih. Tudi v Vrtojbi so leta 2009 organi- zirali turnir. V sklopu turnirja v Ajdovščini le- ta 2014 je bil licenčni seminar za sodnike in organizatorje; s tem je RZS pristopila k sis- tematični organizaciji državnih prvenstev. Prvo državno prvenstvo je bilo odigrano leta 2014 za moške in za ženske, leta 2016 pa prvič še za mlajše starostne kategorije (letnik 2000 in mlajši). Na osnovi teh tekmo- vanj je bil leta 2015 drugi primer v zgodo- vini Slovenije, da je RZS oblikovala državne reprezentance. Prvi primer je bil leta 2002, ko je ženska reprezentanca Slovenije so- delovala na Evropskem prvenstvu v roko- metu na mivki v Španiji v Cadizu. Slovenke so osvojile 10 mesto (Bon, 2003). Ekipo so sestavljale: Tatjana Polajnar, Branka Mijato- vič, Sergeja Stefanišin, Barbara Gorski, Tanja Oder, Silvana Ilič, Draga Kirn, Mojca Drčar, Branka Arapovič (Slika 3). Polega že omenjenega nastopa ženske reprezentance leta 2002 na Evropskem pr- venstvu beležimo drugi nastop (šele) leta 2015. Pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije sta se ženska in moška reprezen- tanci udeležili sredozemskih iger športov na mivki v Pescari. Ekipi sta vodila Mateja Kavčič (fantje) in Marko Cenčič (dekleta). 76 Kako naprej „ V letu 2018 bosta odigrani državni prven- stvi v moški in ženski članski kategoriji in v dveh kategorijah mlajših starostnih ka- tegorij. V letu 2019 naj bi reprezentanca nastopila na sredozemskih igrah, morda tudi na evropskem prvenstvu leta 2018. Re- lativno velik omejitveni dejavnik v Sloveniji so zaenkrat ustrezna igrišča z mivko, ki so v Sloveniji zelo redka. Največkrat prilagodijo podlage, ki so v osnovi namenjene odbojki na mivki. Objekti za šport na mivki se sicer po svetu pospešeno širijo. Lahko tudi slu- žijo tako športnemu udejstvovanju celotne populacije, šolskemu športu, tekmoval- nemu športu in široki športni ponudbi v prostem času. Objekti so pomembni tudi za razvoj turistične ponudbe. Zaradi tega bi bilo smotrno razmisliti o ideji, da bi v povezavi s turističnimi središči, ki že imajo igrišča z mivko, le te nadgradili s tehničnimi zahtevami in pogoji igrišča za rokometna na mivki. Do sedaj odigrani turnirji roko- meta na mivki (še bolj pa odbojke na miv- ki), predvsem pa razširjenost rokometa na mivki in zanimanje občinstva nakazujejo velike možnosti za nadaljnji razvoj in uve- ljavitev nove športne panoge. Na osnovi analize bi bile predlagane smer- nice za nadaljnji razvoj v Sloveniji:  strateška odločitev za panogo; načrtna podpora razvoju panoge;  sistematični pristop RZS pri organizacij- skih vidikih;  organizacija državnih prvenstev, tudi za mlajše starostne kategorije;  vzpostavitev modela delovanja državnih reprezentanc;  usposabljanje trenerjev in sodnikov ter delegatov;  komunikacijski načrt za panogo;  vključitev s sisteme tekmovanj EHF, IHF;  sistematična podpora vzpostavitvi mre- že objektov. Zaključek „ Rokomet na mivki je relativno nova športna disciplina, ki si utira pot med obilico špor- tov, ki imajo že daljšo tradicijo. V osnovi se rokomet na mivki od rokometa (v dvorani) razlikuje v podlagi, velikosti igrišča, številu igralcev, vrednotenju zadetkov ter v taktiki, ki temelji na številčni prednosti v napadu in posledično drugačnemu delovanju v obrambi, ki je praviloma vedno v številčni podrejenosti. Prav to zelo spreminja teh- nično-taktično delovanje v vseh fazah igre. Rokomet na mivki lahko uvodoma igramo v prirejeni obliki v telovadnicah z name- nom spoznavanja pravil in izvajanja speci- fičnih elementov, ki se tako v obrambi kot v napadu pojavljajo v rokometu na mivki. Tu- di taktika igre, ki je zelo specifična (posebej glede menjav igralcev), se lahko spoznava na prirejen način v telovadnici. Gre za bolj- šo dostopnost in manjšo zahtevnost, kot je na mivki – doseže se lahko neke vrste poenostavljena imitacija bistvenih sestavin rokometa na mivki. V svetu je rokomet na mivki ena izmed no- vih iger, ki vključuje skupaj vse elemente, kot so zabavnost, atraktivnost, družabnost in tekmovalnost hkrati. S prirejenimi pravi- li pa je rokomet postal bolj dostopen tudi v rekreativne namene igranja. To je ena izmed največjih prednosti rokometa na mivki. Velike možnosti so tudi v povezavi s turistično ponudbo. Upamo lahko, da igra dokončno zaživi tudi pri nas v Sloveniji. Literatura „ 1. Bago, P. in Sáez, E. (2013). Effects of a mul- tistage shuttle run 15 meters test on heart rate, lactate and rating of perceived exerti- on in beach handball players. XVIII Annual Congress of the European College of Sport Sciencie, Barcelona. 2. Bon M., (2002). Rokomet na mivki (Beach Handball) tudi v Sloveniji ?. Trener rokomet. Združenje rokometnih trenerjev. Ljubljana 2/2002. 3. Gehrer, A. (2006). Beach-Handball. Der Neue Sommerport. Cöpingen: Bestellungen Über. 4. Guerrero, J. in Linder, T. v. (2004). 3 rd European Beach Handball Championship in TUR. EHF Periodical. 5. International Handball Federation (2010). Ru- les of the game, beach handball. Unpublished manuscript. 6. International Handball Federation (IHF). (2014), Beach Handball rules of the game. Ba- sel: IHF publishing. 7. European Handball Federation. (2005a). Beach handball history [Presentation]. Bala- tonboglar: EHF- Course nº4 Beach Handball Referee Candidates. 8. European Handball Federation. (2005b). Be- ach handball Rules of The Game. Paper pre- sented at the EHF Course nº4 for EHF Beach Handball Referre Candidates, Balatonboglar. 9. European Handball Federation. (2017) Posavec D. Beach Handball: application and influence on indoor handball. Material EHF 10. Lara Cobos, D. (2011). La respuesta cardiaca durante la competición de balonmano playa Slika 2. Prva reprezentanca v rokometu na mivki iz Slovenije na Evropskem prvenstvu v rokometu na mivki leta 2002 v Cadizu (Španija). Prva vrsta (z leve: Mojca Drčar, Tanja Oder, Silvana Ilič, Draga Kirn, Barbara Gor- ski; zgoraj: Sergeja Stefanišin, Branka Mijatović, Tatjana Polajnar, Leon Kalin (vodja), Marta Bon (selektorica), Branka Arapović. iz prakse za prakso 77 femenino. Apunts. Medicina De L'Esport, 46(171), 131–136. 11. Morillo Baro, J. P. (2009). Balonmano Playa. Sevilla: Wanceulen. 12. Posada, F. (2002, Introducción al balonmano playa. Comunicaciones Técnicas RFEBM, 209. 13. Počrvina Andrej (2004): Rokomet na Mivki. Fa- kuleta za šport. Diplomsko delo. 14. San Pedro, J. M. (2008). Estudio monográfico del segundo portero de ataque en Campeona- to del Mundo de Balonmano Playa Cádiz 2008. Efdeportes.Com,. 15. Torres Tobio, G. (2003). Aproximación al análisis didáctico del contenido del portero de balonmano. La Coruña: Universidad de La Coruña. 16. Torres Tobio, G. (2010). Didáctica Deportiva. Curso Nacional de Entrenadores de Balonma- no. Madrid: Real Federación Española de Ba- lonmano. 17. Van Linder, T., Gehrer, A. in Trespidi, M. (2004). Beach handball is leaving childhood. EHF Pe- riodical, 55–67. 18. Wolfgang, P. (2001). Comprehensive report on the 1st beach handball world champion- ship. EHF Periodical, 37–46. 19. Cortes Zapardiel Cortés, J. C. 1, Paramio Serrano (2016) BEACH HANDBALL SESSI- ONS FOR HIGH SCHOOL STUDENTS, E. M. 2, (http://home.eurohandball.com/ehf_files/ Publikation/WP_Zapardiel%20J.C..pdf 20. Guttmann A. (2002): Olimpics Games. Hystory of the moderen Games. Univesity of Olleioo- nis press. 21. Basilio Pueo, Jose M. Jimenez-Olmedo, Alfonso Penichet-Tomas, Manuel Ortega Becerra, Jose J. Espina Agullo Analysis of Ti- me-Motion and Heart Rate in Elite Male and Female Beach Handball . J Sports Sci Med. 2017 Dec; 16(4): 450–458. Published online 2017 22. Juan P. Morillo-Baro, Rafael E. Reigal, Anto- nio Hernández-Mendo Análisis del ataque posicional de balonmano playa masculino y femenino mediante coordenadas polares. [Analysis of positional attack in beach han- dball male and female with polar coordina- tes]. 23. Hotzaminouil D., Papasoulis E., Terzidis I., Natsis K., (2017) Injuries in elite athletes of beach handball Journal of Human Sport and Exercise. 24. Bebetsos G., (2012) Beach Handball from A to Z. Edition: 2012International Handball Fed- eration (IHF)Projects Beach handball event management. 25. Rokomet na mivki . http://www.rokometna- zveza.si/si/602. 26. Zapardiel Juan Carlos (2017): Beach Handball European Championships Analysis http:// home.eurohandball.com/ehf_files/Publika- tion/Beach%20handball%20european%20 championships%20analysis%20Zagreb%20 2 017. p d f 27. Zapardiel J. C. (2017): Relationships Between Autonomy Support and Perception Motivatio- nal Climate with the Sport Psychological Profile in Beach Handball. European handball Fed- eration. 28. Zapardiel J. C. (2017): Assessment of the Satis- faction Degree of Beach Handball Practice in Students of Sports Sciences. European hand- ball Federation. 29. Bělka J. 1, Karel Hůlka1, Michal Šafář2, Radim Weisser1 and Julie Chadimova1 Beach Hand- ball and Beach Volleyball as Means Leading to Increasing Physical Activity of Recreation- al Sportspeople—Pilot Study. 30. Baro J. P. M. ., Cobos D. L. Sancey Seaz J. A. : BEACH HANDBALL ORGANIZATION AND STRUCTURE. 31. Piankova, D. (2013). Beach handball spreading across the United States. The Sports Digest: March, 13th, 2013. The United States Sports Academy, Daphne, AL. Retrieved: http://the- sportdigest.com/2013/03/beach-handball- spreading-across-the-united-states/ 32. Manavis, K., Hatzimanouil, D., Stefas, E. in Be- betsos, G. (2008). Injuries in Beach Handball. European Handball Federation publications. Retrieved at http://home.eurohandball.com/ ehf_files/Publikation/WP_Bebetsos_INJURI- ES%20IN%20BEACH%20HANDBALL.pdf 33. Karras, D., Chryssanthopoulos, C. in Diafas, V. (2007). Body fluid loss during four consecutive beach handball matches in high humidity and environmental temperatures. Serbian Journal of Sport Sciences, 1(1-4): 15–20. 34. Baro J. P., Cobos D. L.. Sancez Saez J. A., Sancez Malia J. M. (2017) – The Goalkeeper in Beach Handball. 35. Baro J. P., Cobos D. L.. Sancez Saez J. A., Sancez Malia J. M. (2017) – Origin and Evoluti- on of Beach handball. 36. Zapardiel Cortes J. C. (2014). Valoración Iso- cinética De Los Músculos Rotadores Del Com- plejo Articular Del Hombro En Jugadores De Balonmano Playa: doktorska disertacija. Uni- vesidad de Alcala. 37. Morillo Baro J. P. (2015). Análisis Observacional Del Ataque Posicional En Balonmano Playa. Doktorska disertacija: Univesidad de Mala- ga. 38. Bago Rascón D. P. (2015): Efectos Del Entrena- miento Pliométrico En Arena Seca Sobre Las Variables Determinantes Del Rendimiento En Jugadores De Balonmano Playa. Doktorska disertacija. Universidad pablo de Olavide. dr. Marta Bon. doc. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport marta.bon@fsp.uni-lj.si