517 Letnik 41 (2018), št. 2 Na k onkr etnih primerih, pri izv edbi k at erih so sodelo v ali tudi pr eda v at elji na našem seminarju, digitalnih edicijah Leges Langobardorum, Codex Germanicus, Saint Patricks Confessio, Magistri Guillelmi Summa de officiis ecclesiasticis, Capi- tularia edition der Frankischer (v se na v edene edicije so br ezplačno dost opne na spletu) smo si še v pr ak si og ledali šir ok spekt er možnosti, ki jih tak način dela prinaša. Dan smo zaključili z okr og lo mizo in r azpr a v o o možnostih, ki jih digi - talna humanistik a prinaša za r azisk a v e, s k at erimi se sami ukv arjamo. Pr edsta vit e v izobr aže v anja želim skleniti z idejo, ki je pr e v e v ala naše d v o - dne vno druženje: Digitalna humanistika , ki je v Zahodni E vr opi že po v sem u v e - lja v ljena do t e mer e, da obstajajo njej pos v ečeni inštituti in študijski pr ogr ami, je ključ neg a pomena za his t orične discipline. Ne le da se z upor abo digitalnih edicij vir o v delo r azisk o v alc e v olajša, tak način tudi omogoča (ozir oma zaht e v a) int er disciplinarni prist op. P osledično se po v eča k oličina inf ormacij v želji po čim celo vit ejši pr edsta vitvi določeneg a vir a ozir oma enot e. Ne nazadnje pa je na t em mestu potr eben tudi nek olik o bolj pr agmatičen pog led – v ok olju, kjer je r azisk o v alno delo pr e v ečkr at pogojeno s pehanjem za finančnimi sr edstvi in pr ojekti, pr ed sta v lja digital na humanistik a vmesno pot med vztr ajanjem pri klasičnem, z vidik a pr ojektnih r azpiso v »dolgočasnim«, delom z ar hi v skimi viri in int er akti vnim, zanimi vim t er pr ed v sem aktualnim prist opom k obja v ljanju izsledk o v r azisk a v . Ana Jenk o K o v ačič 24. letno srečanje IIHA – Mednarodne agencije za zgodovino obveščevalnih služb Gradec (Avstrija), 8.–10. junij 2018 K onf er enca, ki so jo sk upaj prir edili Mednar odna agencija za zgodo vino ob v ešče v alnih služb (IIHA), A v strijski cent er za ob v ešče v alne službe, pr opa - g ando in v arnostne študije (A CIPSS) in Cent er za jugo vz hodne e vr opsk e študije (C SEES) Uni v erze Gr adec, je po 14 letih pono vno pot ek ala v pr ost orih izobr a - že v alneg a sr ed išča Mariatr ost v pr edmestju Gr adca. Naslo v sr ečanja je bil Nove perspektive pri vlogi obveščevalnih služb v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi . K er je sr ednja, vzhodna in jugo vzhodna E vr opa po prvi s v et o vni v ojni doži v ela k ar nek aj spr ememb in pr ehodo v , so padci imperije v no v onastale nacionalne drža v e v odili k izbiri v lada vine, ki je bila pogost o ideolo šk o obarv ana: f ašizem, k omunizem al i zahodna dem okr acija. Stari in no vi vzor ci v arnosti in ne v arnosti so vpli v ali na potr ebo po v arnosti doma in pr e vidnosti v tujini. P osledica t eg a je bila, da je ob v ešče v alna služba v najširšem smislu postala pomemben gr adnik v politiki in diplomaciji, tak o na r a vni nacionalnih drža v k ot drža vnih po v eza v . K er let os mine v a st o let od r e v olucionarnih spr ememb, so or g anizat orji izk oristili priložnost , da z no vim zgodo vinskim prist opom tudi na podr očju ob - v ešče v alnih služb u v edejo potr ebne spr emembe pri pr ouče v anju t e pr oblema - tik e. Slednje v elja še posebej za primerjalen prist op, ki je bil še do pr ed kr atkim po v sem zanemarjen. Obdobje, ki so g a v prispe v kih a vt orji prik azo v ali, je bilo omejeno na čas od A v str o-Ogrsk e do danes. Zasedanje so odpr li in v odi li W olf g ang Krieger z Uni v erze v Mar bur gu, podpr edsednik IIHA, namest o odsotneg a pr edsednik a Shloma Shpir a je bil Ephr aim Lapid z Uni v erze Bar Ilan iz Izr aela, v imenu A CIPSS nas je gostil Sieg - fried Beer , njego v pr edsedn ik, in k ot zadnji je na vzoče pozdr a vil Florian Bieber , dir ekt or C SEES Uni v erze Gr adec. V prv em panelu, ki je imel naslo v Obveščevalne službe v Jugovzhodni Evro- pi od I. svetovne vojne do danes , so bili trije r ef er enti. Bogdan Ale x ander T eodor 518 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences z nacionalne ob v ešče v alne ak ademije »Mihai Vit eazul« iz R omunije je pr edsta - vil t emo Velika vojna in vzhodnoevropsko bojišče. Vloga Romunske obveščevalne službe . Ugota v ljal je, da v začetk u v ojne v ojašk a ob v ešče v alna služba ni bila do - br o or g anizir ana, k ar pa se je do k onca v ojne popr a vilo. Za vzg led so vzeli fr an - cosk o ob v ešče v alno službo. V odilna oseba SSI (Ser ceiulo Secr et e Inf ormation) je bil Mihail Moruzo v , po r odu R us z območja Dobrudže, ki je začel s 6 možmi, se držal str ogo ustneg a pr enosa inf ormacij in k adr o v anja lok alnih oseb, ki so poznale t er en. Ob v ešče v alno službo SSI, ki jo je posta vil, je v odil od leta 1924 do s v oje smrti leta 1940. Ostala je nespr emenjena tudi v drugi s v et o vni v ojni še do leta 19 44, k o so v nadalje v anju, k ot na drugih podr očjih, tudi pri ob v ešče v alni službi pr e v ladali so vjetski vzor ci. Drugi r ef er ent , Duncan Barr e, ki ži vi v Ukr ajini in je član A CIPSS, je v s v o - jem r ef er atu pr edsta vil situacijo na Madžarsk em v času zgodnje f aze hladne v oj - ne: Razvoj ameriške HUMINT (Human Intelligence) v srednji Evropi. SSU/CIG in Pond v zgodnji fazi hladne vojne v Budimpešti . Pri t em je upor abil dok ument e iz f onda OSS, ki so dost opni na spletu pod naslo v om SSU/CIG. V r ef er atu je pos v e - til pozo rnost nezaupanju, ki je obstajalo med samimi ameriškimi ob v ešče v alci v zv ezi s situacijo pr ek o A tlantik a (k ar označuje pojem The Pond ), saj so bili nek at eri bolj pr otik omunistični k ot prvi v odja OSS William Donno v an, ki mu zat o niso zaupali. Šlo je tudi za nesodelo v anje med posamezniki iz ob v ešče v alne in diplomatsk e sk upnosti, kjer so v sak zase gr adili s v ojo ob v ešče v alno mr ežo, pri t em pa bili r azočar ani ob ugot o vitv ah, da so bili njiho vi najbolj zaupni viri d v ojni, če ne k ar tr ojni agenti. O njiho v em delo v anju – drugeg a pr oti drugemu – so bile tudi že napisane knjige, a le po spominih, ne pa po dok umentih, ki so bili tu prvič pr edsta v ljeni. Naslo vi nek at erih knjig so Vohun in njegov gospodar in Kratek tečaj skrivne vojne . T r etji in zadnji v t em prv em panelu je bil Christ opher Nehring k ot pr ed - sta vnik Nemšk eg a v ohunsk eg a muzeja v Ber linu, ki je pr edsta vil položaj v Bol - g ariji. V r ef er atu Nove perspektive v bolgarski obveščevalni službi in njenih arhi- vih, ki je pr edsta v ljal njego v o dokt orsk o delo, je najpr ej orisal or g anizir anost bolg arsk e drža vne ob v ešče v alne službe Drža vna sigurnost (DS), ki je bila po so vjetsk em modelu vzposta v ljena leta 1949 in je delo v ala k ot r egionalna v eja K GB do leta 1989. Ob zlomu k omunizma v letih 1989–90 je tudi v Bolg ariji prišlo do uniče v anja ar hi v sk eg a gr adi v a t e ob v ešče v alne službe; po približni oceni naj bi bilo uničenih 40 % ar hi v sk eg a gr adi v a. K o so ustano vili K omisijo za ar hi v ob v ešče v alnih služb leta 1990, se je ta v ečkr at pr eimeno v ala in je de - lo v ala r azlično, od visno od njenih v odij. Mejniki so leta 1997, 2001 in 2007, k o so spr emembe v imenu in zak onodaji (K OMDOS), ki so jih u v elja vili, ostale in so še v v elja vi. P osebna značilnost v Bolg ariji je post opek afiliacije, k ar pome - ni, da v sak eg a k andidata za ja vno funk cijo pr e v erijo v ar hi vih ob v ešče v alnih služb, k ar pa nima neposr edneg a vpli v a na njego v o izv olit e v . Lahk o pa – če želi – sam odst opi, k ar se običajno ne zgodi. Dejstv o, da je nek do na v eden v ar hi vu, zanj nima nobenih pr a vnih ali mat erialnih posledic – lahk o r ečemo, da so posledice zgolj mor alne. Ja vnost namr eč ima pr a vico biti ob v eščena o pr et eklosti oz. o dejanjih posameznik o v v pr ejšnjem sist emu. Sicer pa so se v ar hi vih našli podatki za 203 od 470 naj višjih funk cionarje v v obdobju od leta 1990 do 2010, od k at erih jih 40 še v edno dela na izposta v ljenih mestih. V dru - gem delu r ef er ata je podal pr eg led or g anizir anosti in v odilnih mož v bolg arski ob v ešče v alni službi od leta 1990 dalje, pri čemer so t o bili običajno gener ali. P oudaril je, da je bil le eden – Dimo v G y aur o v k ot ci vilist na čelu službe med let oma 1997 in 2002. Sledil mu je gener al Kir če Kir o v 2002–2012. Bolg arija je pr ecedens tudi zat o, k er je bil eden od v odij, gener al Brigo Asparuho v , član DS od leta 1979, leta 1997 obsojen zar adi uniče v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. T r enu - tna v odilna osebnost DS Dr agomir Dimitr o v , ki je na čelu službe od leta 2012, je bil član KP Bolg arije od leta 1986 in akti vni uslužbenec v Drža vni v arnosti od leta 1989, k ar do v olj po v e o k ontinuit eti službe. V sklepnem delu je r ef er ent 519 Letnik 41 (2018), št. 2 opozoril, da so tudi DS zlor abljali za politične boje in da jo spr eminja le čas, ne pa zunanje ok oliščine. Drugi panel v pet ek popoldan je imel naslo v Tuje in domače obveščevalne službe v Avstriji . Prvi, Diet er Bacher z Inštituta Lud wig Boltzman za r azisk a v e in posledice v ojne iz Gr adca, je pr edsta vil Čehoslo v ašk e ob v ešče v alne službe v A v striji med zgodnjo hladno v ojno 1948-1968. K er je A v strija tudi v času »žele - zne za v ese« bila podr očje, kjer so se inf ormacije pr etak ale z V zhoda na Zahod in obr atno, obstaja k ar v elik o ar hi v skih vir o v za obr a vna v ano t emo in obdobje. Najdost opnejši so ar hi v ski viri na Češk em, saj gr adi v a I. oddelk a češk e drža vne ob v ešče v alne službe StB (Statnie Bespecnosti) odkri v ajo oper ati vni del akti vno - sti v tujini, t or ej tudi v A v striji. Pri pr ouče v anju vir o v v ZD A je a vt or ocenil, da so šele na začetk u, saj je vir o v zelo v elik o. Britanski viri se nanašajo na zasliše v anje emigr ant o v iz vzhodneg a blo k a – najpr ej iz Madžarsk e in nat o iz Č SSR. A v strijski viri so pr et ežn o s podr očja ja vne v arnosti – S T APO (Stadt P olizei) in so dost opni na Dunaju, v endar je njiho v a pomanjklji v ost , da so v njih pr ecejšnje vrzeli, poleg t eg a pa se nanašajo tudi na kriminalno deja vnost , k ar je podr očje dela policije. Za potr ebe r azisk a v e je a vt or na k ompar ati vni način primerjal vir e v ob v ešče - v alnem kr ogu in jih r azpor edil v naslednje enot e: 1. načrt o v anje, 2. z bir anje, 3. r azvijanje, 4. analizir anje, 5. z aključe k r azisk a v e. Ob t em je postr egel z nek aj primeri zasliše v anj pribež nik o v v 50. letih. R azisk a v o še nadaljuje in je ob t em opozoril na t eža v e, ki jih pr edsta v lja tudi r azlična dost opnost vir o v , saj so npr . ameriški viri dost opnejši k ot britanski. Naslednji r ef er ent , Przem y sla w Gaszt old z Inštituta nacionalneg a spomi - na in v ojaških študij Uni v erze v V arša vi, je pr edsta vil Poljsko vojaško obveščeval- no službo v Avstriji 1955-1990 . Viri so dost opni na poljsk em Inštitutu nacional - neg a spomina in v ojaških študij k ot tudi v ar hi vu KP P oljsk e. Iz dok ument o v je r azvidno, da je A v strija pr edsta v ljala »zadnja vr ata«, sk ozi k at er a so s s v ojimi agenti poljsk e v ojašk e ob v ešče v alne službe pr odr le v Zahodno Nemčijo. Go v oril je o k onkr etni oper aciji s skritim imenom »B ANK «, ki je bila vzposta v ljena leta 1953 v času ber linsk e krize in ki bi jo ob no vi krizi nadomestili z »O AZ O«. Agent Bank je delo v al od leta 1954 do 1960, k o so g a nadomestili. Za delo so lahk o r ekrutir ali le malo A v strijce v , in še t o le iz KP A v strije, ki pa so bili zaneslji vi. P osamezni pr ebežniki v sedemdesetih letih so po pr ebegu na Zahod pr ebegnili še napr ej, k ot npr . Egon, ki je na k oncu pr ebegnil v Južno Afrik o in tam delal za poljsk o v ojašk o ob v ešče v alno službo. Pr oti k oncu obr a vna v aneg a obdobja je k ot primer spr emenjenih r azmer na v edel zade v o »HERMES«, kjer je delo v al k ot ob v ešče v alec, hkr ati pa je bil lastnik a vt oličarsk e dela vnice, k ar je še sedaj. R e - f er ent se je spr aše v al, k ak šne inf ormacije je tak a oseba lahk o dajala. V zaključk u se je omejil na d v a vidik a zbir anja inf ormacij, k ot je r azvidno iz dok ument o v: Eno so bili r ekrutir ani por oče v alci o splošnem stanju na Zahodu, drugo pa je bilo spr emljanje tr go vine z or ožjem. Zadnji r ef er ent v t em panelu je bil P aul Schlief st einer iz A CIPSS Uni v erze v Gr adcu. Njego v a t ema je bila Tiskane izdaje o Avstriji in obveščevalni službi po 1945: kritično, politično, anekdotično in z odporom, a redko akademsko. Po - dal je pr eg led tisk anih izdaj na t emo a v strijskih ob v ešče v alnih služb, in t o tak o v ojašk e k ot policijsk e nar a v e. Pri t em je ugot o vil, da so njiho vi a vt orji v 50 % no vinarji, v 20 % zgodo vinarji, v 15 % pr a vniki, v 10 % pr eostali in le 5 % pr ed - sta v ljajo pr aktiki, t or ej bi v ši pripadniki ob v ešče v alnih služb. Našt el je nek aj na - slo v o v , pri čemer je za prv o označil knjigo iz leta 1981 z naslo v om Tajne službe . Šele let a 1990 je izšla prv a knjig a o gestapu v A v striji v času tr etjeg a r ajha. P o letu 1990 pa so se knjige nanašale bolj na delo v anje K GB na Zahodu. E dina r esna 520 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences znanstv ena knjig a je izšla leta 2008 o a v strijskih tajnih ob v ešče v alnih službah. Glede na t o, da je bil Dunaj mest o v ohuno v , v k at er em naj bi delo v alo v po v oj - nem obdobju pr ek o 7000 r azličnih ob v ešče v alce v r azličnih ob v ešče v alnih služb, je t em za pisanje v eč k ot do v olj. K er sem bila udeleženk a pr ejšnjeg a 10. sr ečanja na ist em mestu, sem v njego v em pr eg ledu tisk a pogr ešala omembo knjige Nevidna fronta , ki jo je k ot bi v ši oper ati v ec, ki je v času II. s v et o vne v ojne delo v al tu di na podr očju Jugosla - vije, napisal že leta 1951 dr . Wilhelm Hoettl pod pse v donimom W alt er Hagen. O njem je namr eč k ot o nacistu, ki je bil in ostal zv est s v oji ideji, pr ed 14 leti imel izvrst en r ef er at Oli v er Hem mer le iz Mannheima. Označil g a je k ot nacista, ki je t o postal že let a 1931, ur adno 1935. Int ernir an je bil d v e leti po k oncu v ojne, bil je priča na nürnberšk em pr ocesu in po njem je s v oje ob v ešče v alne izk ušnje delil mnogim ob v eš če v alnim službam – od fr ancosk e do izr aelskih. Bil je in ostal ena od si vih eminenc nacionalsocializma in k ot tak tudi idejni v odja desno usmerje - nih str ank v a v strijski politiki, takr at posebno Haiderja, do s v oje smrti. T r etji panel zgodaj zv ečer je imel naslo v Obveščevalne službe med hladno vojno I . Bila sta samo d v a r ef er enta zar adi pomanjk anja časa, saj je po v saki pr edsta vitvi sledila kr ajša r azpr a v a. A drian Haenni z Di stance Learning Uni v er - sity iz Š vice je pr edsta vil r ef er at Zahodne obveščevalne službe, papež in hladna vojna v vzhodni Evropi. Čudna zadeva La Commission pour l‘Eglise Persecutee . K omisija za Cer k e v za železno za v eso (dalje: K omisija) ali za tak o imeno v ane pr eg anjane cer kv e je bila oblik a delo v anja zahodnih ob v ešče v alnih služb, v odil - na sila v njej pa je bil v Š vici šef k at olišk eg a tisk a. Že v pet desetih letih je Violet , visoki pr edsta vnik fr ancosk eg a pr edsednik a de Gaulla, or g anizir al malo sk upi - no zar otnik o v , ki naj bi spodbudili boj pr oti k omunizmu in So vjetski zv ezi t er po v sej V zhodni E vr opi. Šlo je za psihološk o v ojsk o v anje, ki je bilo po v ezano z ob v ešče v alno oper acijo »P AX « in je bilo zelo dobr o financir ano. Delo je pot ek alo na tr eh r a vneh, in sicer k ot politična pr opag anda – t o je bilo delo K omisije k ot dobr odelne deja vnosti na so cialnem in duho vnem podr očju. Za osno v o delo v a - nja so si vzeli model delo v anja Kat olišk e ak cije pr ed v ojno v F r anciji in Belgiji. P ošiljali so denarna sr edstv a v ernim (primernim) dru žinam, od leta 1956 pa so izdajali mesečnik Odmev preganjanih , ki g a je ur ejal Luis Gauthier . P apež je pripor očal molit e v za tiho cer k e v (Silent Chur ch) tudi za R usijo, ki so jo pr e v edli v 19 jez ik o v in r azdelili na tisoče k opij. Of enzi vnejši prist op se je k azal z or g ani - zacijo v ersk eg a turizma in oddajanjem tajneg a r adia OM EG A, ki je od leta 1962 do 196 6 odda jal na kr atkih v alo vih v ruščini. V ersk a oskr ba je v ključe v ala tudi tihotapljenje S v etih pisem na V zhod. K omisija za pr eg anjano cer k e v je pripr a vi - la t er en za spr emembe r ežima v V zhodni E vr opi po vzo ru Kat olišk e ak cije in je upor abljala r eligijo k ot or ožje v pr otik omunističnem boju. Zadnji r ef er ent v t em sklopu je bil Igor Luk es iz F r ederic k S. P ar dee School of Global Studies iz Bost ona, ZD A. Naslo v njego v eg a r ef er ata je bil Kdo je ubil ge- neralnega sekretarja Roberta Slanskega? Stalin? CIA? . R obert Slansky , gener alni sekr etar KP Č SSR, je dolgo v eljal za eno od žrt e v Stalino vih po v ojnih čistk, k ot so bili: v Albaniji K oci Dzodza, na Madžarsk em Laszslo R ajk, v Bolg ariji T r ajče K o - st o v , na P oljsk em Vladisla v Gomulk a in v R omuniji Lucr etu P atr acs. Standar dne r azlage čistk so, da jih je Stalin upor abljal k ot instrument discipline; da čistk e časo vno so vpadajo s spopadom med Izr aelom in ar absk imi drža v ami. Čistk e so se dog ajale ob so vjetsk o-jugoslo v ansk em sporu, k o je Stalin mor al pok azati, da ne bo t oler ance za nobeno specifično pot v socializem , obenem pa imajo mo - čen ant isemitski poudar ek. Manj pa se je v edelo o četrt em f akt orju, ki bi lahk o po vzr očil smrt gener alneg a sekr etarja, t o je o akti vnosti amerišk e ob v ešče v alne or g anizacije C IA. P o njego v em mnenju je bila smrt R oberta Slansk eg a r ezultat k olizije tr eh f akt orje v . Na eni str ani je bila kv ek ersk a or g anizacija, k at er e član je bil tu di Henry Field, ki je bil hkr ati agent GR U (rusk e v ojašk e ob v ešče v alne službe), ki je ob ugr abitvi v Pr agi Madžar om pr edal imena 526 k omunist o v , ki jih je r ešil pr ed Hitlerjem, med drugim tudi Slansk eg a. Na drugi str ani je bila 521 Letnik 41 (2018), št. 2 CIIN A tajna or g anizacija OKA PI, ki jo je v odil gener al F r antišek Mor a v ec, šef dru - geg a od sek a gener alneg a štaba Češk e v ojsk e, ki je pr ebegnil na Zahod in v letih 1948–1955 v odil or g anizacijo, k at er e namen je bil spr emeniti r ežim na Češk em spet v demokr atično ur edit e v . Kmalu po zamenja vi na sekr etarsk em mestu je pr ejšnji gener alni sekr etar Gotw ald pr edal s v ojeg a prijat elja in naslednik a Slan - sk eg a Stalinu k ot domne vneg a zar otnik a in v ohuna, k ar v sek ak or ni bil, saj je v so drugo s v et o vno v ojno pr eži v el v SZ. Njego v e zadnje besede pr ed ek sek ucijo so bile »Hv ala. T o sem zaslužil!«, k ar k aže na njego v o zv est obo k omunističnim idealom. P o v ečerji je imel izr aelski gener al Y ossi K uperw asser , bi v ši šef izr aelsk e ob v ešče v alne službe, na obr ambnem ministrstvu pr eda v anje z naslo v om Učenje kot generator napredka – izkušnje Izraelske obveščevalne službe . Na kr atk o je r azložil strukt ur o izr aelskih ob v ešče v alnih služb: AMAN , MOSS AD in SHAB AK, ki so bile v se v ezane dir ektno na pr edsednik a, v t em primeru najpr ej na Ben - -Guriona in nat o na Goldo Meir . Učili so se naj v eč iz napak in por azo v v v ojnah – k ot npr . leta 1973 – in iz t eg a nar edili tudi pr ogr am izobr aže v anja. V okviru t eg a pr ogr ama sedaj na ak ademski r a vni pr edajajo bi v ši oper ati v ci – tudi on – bodočim v odilnim dela v cem v ob v ešče v alnih službah. Pri t em si pomag ajo tudi z mednar odnimi izk ušnjami, k ar je po v od za sodelo v anje pri tak šnih oblik ah izmenja v e izk ušenj, k ot je ta v Gr adcu. V so bot o se je sr ečanje nadalje v alo najpr ej s f orumom mladih r azisk o v al - ce v . Na njem so se pr edsta vili dokt orski k andidati, ki se ukv arjajo s t emami ob - v ešče v alne pr oblematik e. Prv a se je pr edsta vila Dor a Gelo z Uni v erze v Zagr ebu oz. njene F ak ult et e za družbene v ede. Naslo v njene pr edsta vitv e je bil Osnovni problemi med obveščevalnimi sistemi in mediji v kontekstu zahtev po transparen- tnosti in potrebe po tajnosti . Ugota v ljala je, da se v medi jih širi k ultur a dezinf or - mir anja. Nast opajo pa tudi druge t eža v e, k ot na primer v r azmerjih s v obode me - dije v in cenzur e, v zak onodaji in implementaciji zak ono v oz. v tr anspar entnosti. P oja v »žvižg ače v « k aže, da sist em pušča na podr očju tajnih služb. P osta vila je le osno vne t eze ozir oma r azisk o v alna vpr ašanja in izzv ala r azpr a v o na t o t emo, ki je bila zelo ži v ahna. Naslednji je bil Constantin Hijzen z Uni v erze Le y den iz Nizozemsk e. Na - slo v njego v eg a prispe v k a je bil O tiktakanju bomb: zahodne obveščevalne službe proti političnemu nasilju in terorizmu . P oudar ek je bil na pr otit er orizmu k ot ob - v ešče v alni k ulturi. K ot primer je na v edel gibanje za su v er enost Moluk o v , ki je v se dem deset ih letih r azburilo nizozemsk o ja vnost s s v ojimi dejanji. Opozarja, da tudi bližajoči br e xit za V elik o Britanijo pomeni v elik o gr ožnjo t er orizma, po - t em k o so s t er orizmom na Se v ernem Irsk em uspešno opr a vili. Glede na v elik o št e vilo t er oris tičnih sk upin v sedemdesetih letih – od r dečih brig ad do RAF in IRE – so se po 9. 11. 2001 poja vili no vi naspr otniki – islamski t er orizem, ki pri - zade v a šk odo E vr opi. Če so pr ej za g la vneg a podpornik a le v eg a t er orizma imeli So vjetsk o zv ez o, zdaj t eg a za t er orizem v 21. st oletju ne bi mog li tr diti. P oleg sodelo v anja policije, pr a v osodja in drugih drža vnih or g ano v bi bilo tr eba bolj poznati k ultur ne, politične, socialne in druge ok oliščine , ki v odijo do t er orizma, saj se mu le tak o lahk o uspešno upir amo. V naslednjem panelu z naslo v om Obveščevalne službe in terorizem sta bila d v a r azpr a v lja v ca. P aul Madr ell z uni v erze Loug hor oug h iz V elik e Britanije je go v oril o Terorizmu v Srednji Evropi: Stasi kot mednarodna teroristična orga- nizacija 1950-1989 . K er je tudi ment or št e vilnim mladim r azisk o v alcem, je v s v ojem kr atk em izv lečk u samo opozoril na izsledk e, ki jih je obja vil v knjigi z enakim naslo v om. Njego v a osr ednja r azisk o v alna t ema je namr eč Stasi – nem - šk a drža vna v arnostna policija. Njeno akti vnost je ponazoril s posameznimi pri - meri. V prv em v alu so bile t o ugr abitv e in ek sek ucije posameznik o v iz Zahodne Nemčije, ki so tudi ur adno e videntir ane v ar hi vih. Drugi v al pa pr edsta v ljajo uboji pr ebežnik o v , ki pa pogost o niso dok umentir ani, r azen če so posamezniki pr eži v eli. V tr etjo sk upino akti vnosti pa sodi pomoč Stasija mednar odnim t e - 522 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences r orističnim or g anizacijam, k ot so bile PL O , FLP in druge ar absk e sk upine, k ot tudi deja vnost Car losa - Šak ala k ot mednar odneg a plačaneg a t er orista, ki je k ot eden r edkih k ončal v zapor u. Pri t em je se v eda omenil, da posamezni t er oristi iz sedem deset ih let zdaj – po pr estani zaporni k azni – se dijo celo v nemšk em ali e vr opsk em par lamentu. Gor an Akr ap iz inštitutas H y brid W arf ar e R esear ch Institut e iz Zagr eba je go v oril o Jugoslovanski državni varnosti in mednarodnem terorizmu – nem- ški RAF v Jugoslaviji . Go v oril je o ar etaciji 5-član sk e tak o imeno v ane »zagr ebšk e sk upine«, sk upine RAF na zagr ebšk em letališču 11. maja 1978, ki so jih ar etir ali pr ed polet om Zagr eb–P ariz in mor ali tak oj izr očiti v ojaški ob v ešče v alni službi K OS, saj so bili na zv ezi z beogr ajskim Inštitut om za v arnost . P o nek ajmesečnem bi v anju v Beogr adu in zasliše v anjih so jih no v embr a k ot s v obodne tr ansporti - r ali v Jemen. Med drugim je omenil, da sta se v t em času v Zagr ebu tajno r edno sr eče v ala Mar k us W olf, šef vzhodnonemšk e ob v ešče v aln e službe, oddelk a za tu - jino, in Gabrielle Gust iz BND t er si izmenje v ala inf ormacije. V ar hi vih v Zagr ebu so tudi podatki o obsojenem Nemcu Wisniew sk em, ki so g a leta 1981 zar adi t er orizma obsodili na d v ojno dosmrtno k azen, a je bil leta 1999 izpuščen. P o obeh r ef er atih se je r azvila ži v ahna r azpr a v a. V popoldansk em delu se je začel panel »Ob v ešče v alne službe v hladni v ojni II«. Prvi je nast opil upok ojeni višji analitik in nacionalni k oor dinat or za pr otit er orizem Nizozemsk e Cees Wiebes. V s v ojem prispe v k u Madžarska vstaja 1956: 3000 madžarskih beguncev je pobegnilo na Nizozemsko in odgovor nizo- zemske obveščevalne skupnosti – zgodovinski pristop je posk usil s pomočjo zgo - do vine odgo v oriti na vpr ašanja, ki so ob v elik em prili vu begunce v v E vr opo še danes aktualna. K er so ar hi vi odprti in na v oljo r azisk o v alcem, je na podlagi t eg a ugota v ljal, k ak o so begunce spr ejeli, spr emljali demonstr acije, ki jih je pr oti njim v odila KP pod vpli v om K GB, in se pri t em obrnili na CIO pr ek ambasade ZD A, k ar je bil a osno v a za k asnejše plodno sodelo v anje ob v ešče v alnih služb. Od 3000 so jih 100 še enkr at pr eg ledali, od t eh je bilo 23 v zv ezi s K GB. T e sezname so upor abljali še k asneje. Za vrnit e v se je odločilo 605 begunce v , pr eostali so ostali na Nizozemsk em ali se od tam r azselili. Naslednji r ef er ent je bil Iv an Barić z zagr ebšk e Ak ademije za obr ambo. Go v oril je o Konfliktu med Jugoslavijo in Kominformom v deklasificiranih poro- čilih CIE (1949-1954). Obdobje Informbiroja . Najpr ej je pr edsta vil članice K o - minf orma, njego v nastanek in sedež, ki se je po sporu iz Beogr ada pr emaknil v Bu k ar ešt o. K er so za osno v o njego v eg a prispe v k a služila deklasificir ana po - r očila CIE, dost opna na s v et o vnem spletu, je v njih zasledil sprv a nezaupanje v r esničnost spor a, k asneje pa se v eda podpor o ZD A, saj so s t em nalet eli na lu - knjo v naspr otnik o vi mr eži. P o omembi Goleg a ot ok a in ustano vitvi pr otik omin - f ormsk eg a k omit eja leta 19 49 iz ubežnik o v so se odno si med Jugosla vijo in SZ normalizir ali po smrti Stalin a l. 1953 oz. po prihodu Nikit e Hruščo v a na mest o partijsk eg a šef a v SZ. Zadnja v t em delu je bila Daniela Richt er o v a z Uni v erze W arwick, V elik a Britanija. Go v orila je o Komunistični Čehoslovaški, revolucionarjih in teroristih: raziskava o državnih razmerjih z nevarnimi nedržavnimi dejavniki . Šlo je za r az - merje med Č SSR in PL O , ki se je začelo že leta 1965 s pr edhodnik om Jaserja Ar af ata. Leta 1970 je bil pr edsta vnik PL O spr ejet celo pri češk em pr edsednik u. V oz adju je šlo se v eda za tr go vino z or ožjem, k ar je bil obojestr anski int er es. V do k umentih se se v eda ne omenja or ožje, ampak »specialni mat erial«. V t em primeru je bila Č SSR le marioneta SZ oz. njene ob v ešče v alne službe K GB v zv ezi s PL O . Zadnji panel v sobot o je imel naslo v Razvoj obveščevalne službe v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi po hladni vojni . Sesta v ljala sta g a d v a r ef er enta. Prvi je bil Michael V aseck a iz Br atisla v a Int ernational School of Liber al Art iz Slo v ašk e. V s v ojem prispe v k u je go v oril o Obveščevalnih službah in antisemitiz- mu v procesu modernizacije Centralne Evrope po letu 1989 . Pri t em je orisal anti - 523 Letnik 41 (2018), št. 2 semitsk e mit e v zv ezi s por eklom T omaša Garrigua Masary k a, antisemitizem na Slo v ašk em v času II. s v et o vne v ojne, k o je bila Hitlerje v sat elit , antisemitizem v času Č SSR, o čemer priča tu di af er a Slansky , t er vpr ašanje, ali so bili pobudniki »pr ašk e pomladi« leta 1968 r ef ormisti ali sionisti. P o »žametni r e v oluciji«, ki je pod V acla v om Ha v lom spr emenila značaj Češk e (in jo ločila od Slo v ašk e), je bil antisemitiz em še hujši. P o njego vi oceni je današnji r ežim na Slo v ašk em že pr a v neof ašističen, k ar gr e z r ok o v r oki z antisemitizmom. K ot je že v začetk u poudaril, se sr ečujemo s k oncem liber alizma v Sr ednji E vr opi, k ar se vidi tudi po ostrih napadih na Geor gea Sor osa in institucije, ki jih financir a za r azv oj li - ber alne demokr acije. John No mink os z inštituta RIE A S iz A t en je pr edsta vil Obveščevalne službe in nestabilnost v jugovzhodni Evropi: organizirani kriminal in ilegalne imigracije . Go v oril je o položaju v Gr čiji in E vr opi v zv ezi z zadnjimi v elikimi v alo vi ileg al - nih migr acij, ki so najbolj prizadeli Gr čijo, kjer je na posameznih ot okih št e vilo migr ant o v že v ečje od št e vila stalnih pr ebi v alce v . Aktualnih št e vilk nima, leta 2009 pa je bil o od 1.800.000 migr ant o v leg alizir anih 600.000. V pr ašanje v ar - nosti E vr ope ne mor e biti samo na plečih ene od drža v , ki pač slučajno meji na območja, od k oder se ljudje izseljujejo. Dan se je zakl jučil s še d v ema dogodk oma. F r ancisk o Vir gili je v imenu družbe Digital R esour ces T a y lor in F r ancis, ki tudi izdaj a g lasilo IIHA Journal of Intelligence Studies , pr edsta vil pr ojekt Cold War Eastern Europe , ki pr edsta v lja digitalizacijo ar hi v skih dok ument o v . Z v ečer je bil za člane IIHA r edni letni članski sestanek. Zadnji dan, v nedeljo, sta bila d v a panela. Prvi, panel VII, je imel naslo v Spregled in odgovornost: Nove perspektive in zgodovinska odkritja. V njem so se pr edsta vili štirje dokt orski k andidati, prvi trije z Uni v erze W arwick iz V elik e Britanije. Prv a je nast opila Melina Dobson z r ef er at om Zapuščenost, sleparija ali prevara: krik »žvižgačev« in njihove sledi v obveščevalni skupnosti. Na primeru E d w ar da Sno w dna je posta vila s v ojo t ezo, da so mnogi »žvižg ači« najpr ej na na - pak e opozarjali s v ojo ob v ešče v alno or g anizacijo. K er pa na kritik e dolgo ni bilo odgo v or a oz. so jih sk ušali zatr eti in onemogočiti, so se obrnili na ja vnost , da bi jo opozorili na ne v arnosti, ki družbi pr etijo zar adi pr etir aneg a nadzor a. P o njenem mnenju gr e t or ej za visok omor alne osebnosti, današnje Don Kihot e, za k at er e bi si mor ala ob v ešče v alna sk upnost vzeti čas in jim prisluhniti v sk upno dobr o. Naslednja je bila Sar ah Main w aring, kript ologinja, ki pr a v tak o pripr a v lja dokt or at na Uni v erzi W arwick. Njen prispe v ek je imel naslo v Kontroliranje izvo- za tehnologije za nadzor nad kibernetskim prostorom – od prekooceank in TTP do RIP . Opozorila je, k ak o pomemben je bil med hladno v ojno nadzor nad str at ešk o t ehnologijo, saj je V arša v ski pakt zaostajal za Nat om v t ehnološk em smislu. K er je do r azv oja t ehnologije v ZD A prišlo s pomočjo v lade – pr edhodnik int erneta ARP ABET je bil r azvit k ot v ojašk o in diplomatsk o or od je –, je jasno, da so ZD A želele, da ostanejo spoznanja le v njiho vi upor abi. S širi tvijo kibernetsk eg a pr o - st or a in no vimi t ekmeci pr ed v sem iz azijsk eg a pr ost or a je še v edno potr ebno, da tudi v t em pr ost oru v eljajo nek ak šna pr a vila za v se. K t emu pripomor e domač sist em poimeno v anja, ob v ez na upor aba Lessingo v e k od e, hier ar hična struktur a or g anizir anosti in poziti vna načela, k ar po v eča učink o vit ost . V zaključk u se je vpr ašala, ali je kibernetični pr ost or r es tak o anar hičen in nek ontr olir an, k ot se nek at erim zdi. Jason Dymd yiuk je pr edsta vil Razmerje med NSA in tiskom v času po Chur- chevem komiteju v ZDA. F r ank Chur ch je bil senat or , ki je pr edsedo v al k omit e - ju za nadzor ob v ešče v alnih deja vnosti in odbor se imenuje po njem. Šlo je za mnoge akti vnosti v osemde setih letih, do k at erih se je dok opal tisk in obja vil določene skri vne podatk e o deja vnostih NS A v tujini v letih 1981–1988. Oba dir ekt orja, ki sta v t em času v odila NS A, sta se odločila za t ožbo pr oti tisk u, a so t ožbe padle zar adi 1. člena amerišk e usta v e, ki zagota v lja pr a vico ja vnosti do ob v eščenosti. V nadaljnjih akti vnostih je bila NS A pr e vidnejša, a do ob v eščanja 524 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences ja vnosti je v seeno prišlo, k ot je že pok azala pr ejšnja r ef er entk a. Jules Gaspar d, ki s v oj dokt or at pripr a v lja na Uni v erzi v Dublinu na Irsk em, je v r ef er atu obr a v - na v al Avtobiografija kot zanesljivost? Novi spomini CIE in javni obraz obvešče- valne skupnosti . Spr ašuje se , ali so a vt obiogr afije v odilnih mož CIE, ki izhajajo v zadnjem času, namenjene zgolj pr omociji in zado v oljitvi lastneg a eg a, ki je bil prizadet ob zamenja v ah funk cij. Ali imajo v logo v političnih igricah med demo - kr ati in r epublik anci? V v sak em primeru jih je tr eba jemati z r ezerv o, saj zar adi še v edno prisotne cenzur e tudi znotr aj agencije niso najzaneslji v ejši vir , poleg t eg a pa je za v ečjo pr odajo tr eba pogost o prilagoditi v sebino. V zaklju čk u je t eze dokt or ando v k omentir al njiho v ment or Chris Mor an, ki je hkr ati ur ednik JIS. V si so opozorili na pomen nadzor a nad deja vnostjo ob - v ešče v alnih služb, ki je nujen, da ne pride do izr oditv e iz demokr acije v diktatu - r o. P o prispe v kih se je r azvila ži v ahna polemik a. Zadnji panel je imel naslo v Deljenje in zbiranje obveščevalnih informacij v času krize . Prv a je pr eds ta vila s v oj r ef er at pr of esorica A vi v a Guttman s King‘s Collegea v Londonu z naslo v om Politične razsežnosti deljenja obveščevalnih in- formacij . Osr ednja t ema t eg a prispe v k a je bila, k ak o so zahodne ob v ešče v alne službe pog lobile sodelo v anje z izr aelsk o ob v ešče v alno službo. T a je zaznala, da Gadafi pripr a v lja napade v E vr opi, in je o t em ob v estila druge ob v ešče v al - ne službe. Viri o t em so odprti, saj je bil leta 1969 ustano v ljen Bernski klub, ki še deluje in v njego v em okviru »Kilo v att«, ustano v ljen leta 1971, ki združuje ob v ešče v alne or g anizacije 18 drža v od A v strije in A v str alije do ZD A in njiho v g la vni namen je pr epr eče v ati palestinski t er orizem. Gr e t or ej za pr otit er oristič - no or g anizacijo. V pripr a v ah napado v v E vr opi naj bi Libija zbir ala inf ormacije o nožni h tar čah, r ekrutir ala no v e člane, urila t er orist e in or g anizir ala tr ansport or ožja. Do Gadafija sta v odi la napada in ugr abitvi letal v letu 1973 (ugr abit e v letala KLM iz Amst er dama v T okio no v embr a 1973 in napad na rimsk o letališče Fiumicino decembr a 1973). Oba napada naj bi or g anizir ala ar absk a nacionalna mladinsk a or g anizacija za os v obodit e v P alestine. Bilo je 28 mrtvih in 20 r anje - nih. Pri pr epr eče v anju napa do v in tudi seznanjanju ja vnosti sta bila najakti vnej - ša britansk a MI5 in izr aelski MOSS AD . V zaključk u akti vnosti je Gadafi izgubil zaupanje med zahodnimi drža v ami, ar abskimi sosedi in celo med P alestinci. Njego vi podporniki so se odmaknili od njeg a. Drugi je go v or il Ephr aim Lapid z uni v erze Bar Ilan iz Izr aela. Go v oril je o Obveščevalnem trikotniku med Izraelom, Turčijo in Iranom 1959–1979 . K ot nek - danji brig adni gener al je ob sedemdesetletnici ustano vitv e drža v e Izr ael go v oril o prvih 30 letih njeneg a obst oja. K o so Ar abci izgubili prv o v ojno, so se zakleli, da bodo nar ed ili še drugi udar in tak o je bil Izr ael 30 let obkr ožen s pot encialno gr ožnjo. Izr ael je k ot zelo majhna drža v a isk al za v eznik e. V prv em kr ogu so jih isk ali med krščanskimi manjšinami, k ot so bili K ur di v T ur čiji, mar oniti v Liba - nonu ipd. V Ir ak u, Libanonu, Siriji in Sudanu so isk ali za v eznik e med kristjani, saj judo v tam ni bilo. Str at eški k oncept je izdelal pr emier Ben-Gurion, Mossad pa je bil le izv ajalec t e politik e in je bil zadolžen za stik e z v semi ob v ešče v alnimi or g anizacijami. Drugi, v ečji kr og so pr edsta v ljale near ab sk e drža v e, ki pa so bile muslimansk e – k ot T ur čija in Ir an. Obe drža vi sta bili zelo pr ozahodno orientir a - ni in z njima je Izr ael ustv aril str at eški trik otnik. V njem je bilo zelo pomembno sodelo v anje med ob v ešče v alnimi službami, saj so v si imeli podobne int er ese. Int er es T ur čije in Ir ana je bil oslabiti Sirijo in Ir ak, k er sta bila pr ozahodno ori - entir ana. T akr at Izr ael ni bil tak o zelo po v ezan z ZD A k ot danes. V obeh drža v ah so imeli v ojašk e atašeje in obr atno in deleg ati Mossada so šli d v akr at letno na sestanek v seh tr eh drža v , ki je bil v edno v drugi drža vi. V zaključk u je ugota v ljal, da je so delo v anje s partnerji ob v ešče v alnih služb zelo dobr o, če so pr of esionalci in ohr anijo ose bne stik e, četudi se politične r azmer e spr emenijo. K o so se r ežimi v T ur čiji in Ir anu spr emeni li, sodelo v anje ni bilo v eč mogoče, saj so po spr e - membi r ežima pr ekinili stik e z Izr aelom. Zadnja r ef er entk a v t em panelu in na pos v et o v anju je bila Natalija T ele - 525 Letnik 41 (2018), št. 2 pne v a z Uni v erze W arwick, ki je pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Agent SEKRE- TAR: ČSSR in Afrika ter vloga HUMINT v hladni vojni . Šlo je za bi v še portug alsk e k olonije Mozambik, Angolo in druge t er njiho v o pr otik olonialno gibanje v letih 1961–1975. Č SSR se je s s v ojo podpor o Amilharja Cabr ala, ki so g a v odili pod imenom SEKR ET AR, vmešala na zaht e v o SZ v času Nikit e Hruščo v a. K er je izde - lo v ala or ožje, je r abila no v o tržišče in t o se je odpr lo v Afriki pri os v obodilnih gibanjih tudi v G vineji Bissauu in na Zelenortsk em ot očju. K ot študent ek onomi - je v Lizboni je bil Cabr al eden od najbolj izobr aženih afriških v odit elje v . Sodelo - v anje se je pr ekinilo leta 1968. Češk oslo v ašk a je bila v Afri ki v sek ak or bolj prisotna, k ot smo v edeli do sedaj. P o mnenju r ef er entk e pa je Cabr al sodelo v al le t olik o, k olik or je hot el in k olik or je bilo v k orist njego v e drža v e ali gibanja neu vrščenih. K onf er enca se je zaključila z zaključnimi ugot o vitv ami in po v abilom ude - ležencem, da se udeležijo naslednje k onf er ence, ki bo pot ek ala v Nemčiji. Ljuba Dornik Šubelj 28. mednarodni arhivski raziskovalni tabor – Nemzetközi levéltári kutatótábor Bogojina (Slovenija) in Rédics (Madžarska), 22.–27. junija 2018 Junija 2018 je P okr ajinski ar hi v Maribor or g anizir al že 28. mednarodni arhivski raziskovalni tabor zapo vrstjo. K er je bil lani or g anizir an v nek danji Že - lezni županiji v Pr ekmurju, je bila let os na vrsti ena od nek danjih zalskih v asi. Odločili smo se, da bo t o Bogojina. Pr ed v sem tamk ajšnja cer k e v in zgodo vina, po v ezana z njo, sta nas pr epričali za Bogojino. Soor g anizat or je bil Madžarski nacionalni ar hi v županije Zala iz Zalaegerszeg a, ki nas je popeljal v obmejni kr aj R édics. K er je bilo že lansk o sodelo v anje z Gimnazijo Ljut omer zelo uspešno, smo tudi let os na tabor po v abili tamk ajšnje dijak e. T r em dijak om sta se pridružila še d v a iz Gimnazije Mursk a Sobota in en dijak Sr ednje zdr a v stv ene šole Mursk a Sobota. Let ošnji tabor se je ur adno začel v Bogojini, v K ulturnem domu Jožef a K ošiča. Na vzo če sta pozdr a vila župan občine Bogojina, gospod Alojz Gla v ač, in Csaba Káli, namestnik dir ekt orja ar hi v a iz Zalaegersze g a. Gospod Jože V ugri - nec pa nam je na kr atk o pr edsta vil bog at o zgodo vino Bogojine in po v edal nek aj anek dot , prisluhnili smo tudi zbor čk u Z v ončki. Ob t ej priložnosti bi se r ada za - h v alila županu občine, gospodu Gla v aču, in gospodu Mihi Z v eru, dir ekt orju TIC Mor a v sk e T oplice, ki sta pomag ala pri or g anizaciji tabo r a in ob v eščanju Bogo - jinčano v . Bogojina je ena izmed najslik o vit ejših v asi v Pr ekmurju. T u sta se r odi - la pisat elj in etnolog Jožef K ošič, ki je znan po s v ojem delo v anju v slo v ensk em P or abju, t er mariborski šk of Jožef Smej. Se v eda pa ne mor emo mimo cer kv e Gospodo v eg a vnebohoda, ki jo je zasno v al ar hit ekt Jože Plečnik. Iz k at er e k oli smeri bomo prispeli v Bogojino, bomo najpr ej uzr li bogojinsk o cer k e v s poseb - nim zv onik om in pr esenetlji v e bele barv e. Zanimi v a je zgodo vina no v e cer kv e, ki seg a v let o 1924. K o je na po v abilo župnik a Iv ana Baše v Bogojino prispel Pleč - nik, se je ob pog ledu na star o gotsk o cer kvico iz 14. st oletja odločil, da t e ne bo podr l, ampak jo bo v gr adil v no v o cer k e v . P osebnost v cer kvi je lončeno okr asje na str opu, ki so g a izdelali domači lončarji. Prv e tri dni smo pr eži v eli v Bogojini. R azdeljeni v d v e sk upini smo »pr eče - sali« v as po dolgem in počez . Ugot o vili smo, da je bilo v pr et eklosti v v asi že zelo