UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom,
Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani.
Štev. 7.	V Ljubljani, 1. aprila 1883. 1.	XXIII. leto.
V
Ženska vzgoja.
(Spisuje Jos. Ciperle.)	„Dajte nam dobrih mater,
in svet bode dobil drugačno L	podobo".	Napoleon I.
Dober dan, gospod bralec! Dober dan, gospa oziroma gospodičina bralka! Dolgo se uže nisva videla, dolgo se uže nisva pogovarjala o pedagogičnih stvareh. Ali ti je bilo kaj hudo po meni? Kaj te vprašujem po tem! Posebno ti, lepa bralka, nimaš nobenega vzroka, da bi me hranila v dobrem spominu. Ali sem te kdaj hvalil? Ali nisem imel vedno česa grajati na tebi in tvojem spolu ? — Toda verjemi mi, govoril sem ti vedno le golo resnico. Upiral sem se vsemu, kar si počenjala, in kar ni bilo prilično tvojemu spolu. Tvojo zasluženo in nezasluženo čast in hvalo naj ti pojo pesniki in ljubimci, jaz sem prozajist.
čemu sem se upiral pretekla leta? Obsojal sem žensko emancipacijo. To je moja edina pregreha v tvojih lepih očeh. A tudi nekateri možje so mi šteli to v greh. Takrat sem stal sam na bojišči, sam sem napadal, sam se boril, sam se branil. Ali zdaj se čuti, da so jeli enako misliti uže tudi drugi.
Priča nam je, da je začela vlada zapirati razna ženska učiteljišča. Ti zavodi so ' bili v prvi vrsti gnjezda emancipacije. — Iz Ruskega je šlo vsako leto po več sto deklet v Švico na vseučilišče, da so se učila tam pravoslovja in zdravništva. Tudi tem učenja-kinjam zvoni uže mrtvaški zvonec, kajti nimajo kje uživati sadu svojega truday svoje učenosti in modrosti.
Zdaj prepuščam boj zoper emancipacijo drugim, ki so mogočniši in spretniši, nego sem jaz. Storil sem svojo dolžnost: svaril sem, upiral sem se. Več nisem mogel storiti.
Ali porečeš: Kdo te je klical spet trdovratni moralist? Kaj hočeš zopet? Ali nam nisi uže dovolj pridigoval? Pridiguj enkrat kaj možem! — Tako in enako čujem vas klicati, lepe bralke. Res, nikdo me ni klical, kar iz lastnega nagiba sem prijel za pero. Ali do zdaj sem pravil največ, kaj se ti ne spodobi; toda od zdaj bodem pisal tudi kaj bolj pozitivnega, namreč, kaj se ti spodobi. Nikari ne misli, da bom možem prizanesel kaj. Odkritosrčno ti povem, da smo mi v mnozih obzirih še slabeji, še manj vredni.
Pisal bodem, kako moraš vzgojati svoje hčere; ali tudi ti smeš kaj uporabiti za se. Kajti jaz bi te najraje videl tam, za kar si, da bi opravljala to, za kar te je odločil ■ modri stvarnik.
V ženskih rokah je človeški zarod. Ženske mu morejo največ koristiti, a tudi največ škodovati. Kdor hoče tedaj izboljšati človeštvo, mora začeti popravljati . pri ženskah.
2.
„Dajte nam tudi dobrih očetov"!
Pečal se bodern tedaj z žensko vzgojo, ali pisal, kako naj se vzgojajo ženske. Ne namerujem govoriti o tako imenovani babji vzgoji, ki nareja iz mož babe, ter rojene ženske le še bolj pobabi. Tudi ne o oni do zdaj še neimenovani vzgoji, ki nam nareja iz ženskih može.
Posebno razširjena dan danes je ona glasovita babja vzgoja, in širi se še od dne do dne. Kajti ni več otrok, ampak imamo le ljube otročiče; tudi ni več pedagogov, ampak žive samo še pedagogični možici. In poglejte te ljubeznjive otročiče! Kako nežni, kako mehki so! Zato bodo postali enkrat le možici, možicelji, moža kosiči in babjeki.
Kratko in dobro je karakteriziral moj ranjki in nepozabljivi oče zdanjo mladino. Mož ni bil učen, trdil je celo sam, da je nespameten, kakor vsak, kdor ni bogat. Kajti ljudje se uklanjajo le „zlat'mu Bogu", a na siromaka, in tudi na ideje njegove se ne ozirajo dosti. Toda tako ali tako, mož je imel v časih zelo dobre in zmiraj zdrave misli. Zajemal je vse iz življenja, in knjigam je bil hujši sovražnik, nego Rousseau sam.
„Poglej", — mi je dejal, — „poglej otroke, kaki so zdaj! Ne znajo moliti, ne znajo govoriti, ne znajo se igrati, ne znajo se smejati, ne znajo se celo jokati. Njih govorjenje je ali šepetanje ali kričanje, njih igre so ravsanje in pretepi, njih smeh je krohot, in njih jok je cvilenje in tulenje". — Gola resnica je to, dragi bralec. Mož ni pretiral. A prepričaj se sam!
Bridka je ta sodba, to je resnično. Toda oče moj jo je smel izreči. O njem lehko trdim to, kar poje rimski pesnik Horacij o svojem: „On je bil izmej vseh mojih učiteljev moj najzanesljivši in najzvestejši vodnik".
Da, on je bil dober oče. Oj, da bi ga bil ubogal vselej! — On se je rad pečal z menoj, rad me poučeval o tem, kar je dobro vedel: kajti trdil je on le to, o čemur je bil prepričan. Bila sva tudi bolj prijatelja. Lovila sva metulje, delala maline na vodah ter dolbla piščalke. To so bile prav preproste zabave; bila sva oba prav zadovoljna in srečna. In tako je bilo prav.
Ali ni treba misliti, da ni bil on tudi jako oster z menoj. Kaznoval me je tudi za vsak prestopek. Šibe ni varoval, ali čutil je udarce tudi sam. Pričajo to njegove solze. Jokal se je vselej tudi, kadar sem se jokal jaz vsled tepenja. Takrat pač še nisem znal ceniti teh solz, a zdaj vem njih pomen. Oj, teh solz ne preplačas z vsemi biseri sveta.
Moj oče je bil blag mož, bodi mu zemlja lehka!
Ali vsi očetje niste taki. Vi ste ali preostri, ali ste premehki. Vi ne znate družiti ostrosti z mehkostjo. Vi ste ali preučeni, ali prenevedni. Vi imate vse v glavi in v srci nič, ali nikjer nič.
Kako malo vas je, ki umete vladati svoje družine! Vi ste ali tirani svojih žen, ali ste pravi ljubeznjivi škerpetljeki. In kjer postanete podloga soproginemu škerpetlju in nje peti, tam „lehko noč" dobra vzgoja otroška! In škerpetljekov vas je kot listja in trave.
Ali zopet malo vas je, ki imate resno voljo vladati svojo družino. Kdo bode tudi zahajal mesto vas v gostilnice, kdo bode mesto vas politikoval pri poliči, kdo bode dajal vladi nezaupnice! Za to imate talent, pri poliči ste zmožni vladati države in narode; a doma gre vse narobe. Oj, vi ležnjivi politikarji! Poglejte svoje otroke! Učite jih moliti, govoriti, igrati se, smejati in jokati se. Če ne, padli bodete v jamo, katero ste kopali drugim. Dobili bodete od svojih lastnih otrok nezaupnico.	(Dalje sledi.)
Jezik.
(Spisal Franjo Gabršelt.)
(Dalje.)
Kitajska pisava je bila s početka najbolj prosta, vjemala se je z ono, katera rabi tu pa tam še dandanes onim osobam, katere se niso naučile pisati. Kitajci so namreč predmete z raznimi pojmi slikali. S časom se je število tacih slik tako pomnožilo in od prvotne podobe tako oddaljilo, da jih dandanes nič več ne moremo izpoznati kot podobe, razen če so nam znane vse stopnje, po katerih so se polagoma premenjavale. Te podobe pa so še vedno kar so s prva bile, namreč znamenja za predmete in v obče za pojme, torej ne kakor naše črke, znamenja za pojedine glase, iz katerih obstoji beseda t. j. izraz za pojem. Zato Kitajci še vedno zaznamujejo vsako besedo ali vsak pojem in torej, ker so njih besede jednozložne, vsak zlog s posebnim znamenjem, katero ni z glasom v nikakej zvezi. Njih jezik ima torej toliko znamenij brez vsake sorodnosti, kolikor besed z različnim pomenom. Ker pa se nahaja v njih jeziku ogromno število pojmov, rabi jim še črez 80.000 znamenij. To pa zelo obtežuje učenje čitanja, in uže čitati znati, velja pri Kitajcih za učenost.
V nekej meri nahaja se ta način zaznamenovanja tudi v hieroglifskem pismu starih Egipčanov. Tudi tu se večkrat izrazujejo cele besede s podobami; poleg tega pa so vpodobljena tudi znamenja za posamične črke. V jednem in istem stavku se merjajo besede izražene z jedno samo podobo s takimi besedami, katere so sestavljene iz črk; vender so se črke tudi kot besedne podobe rabile. Ta zmes in zaznamovanje jednega in istega pojma z raznimi znamenji je uzrok, da se hieroglifsko pismo tako težko tolmači.
Mnogo težje je klinasto pismo starih Babiloncev. Pri tem je vedno jedno in isto znamenje, klin, v besede ali v črke sestavljeno.
Hieroglifsko pismo prvotnih stanovalcev Mehikanskih, Aztekov, pa je še na nižjej stopnji od onega Egipčanov. To pismo ima določena prosta znamenja, s katerimi se označujejo pojmi o vodi, zemlji, o zraku, vetru, dnevu, in s katerimi se predočujejo: noč, polunoč, števila, dnevi in meseci solnčnega leta. S temi znamenji združili so slikarije, katere so razjasnovale ona znamenja; ali pa, da so znamenja razjasnila slikarije. Na takov način se je oboje vzajemno dopolnovalo. Imeli so tudi sveto pismo, kateremu pa so bili le njih duhovniki vešči; obsezalo je le podobe (brez dodanih znamenij v pojasnilo).
Razvijanju in sorodnosti pismen in torej tudi pismenih jezikov še na dalje slediti, bilo bi zelo zanimljivo, kajti vplivalo bi zelo na vlastno premišljevanje. Razvoj jezikov podaja nam marsikako pojasnilo v omiki narodov. Brez pismenega jezika nahajala bi se naša obrazevanost še v onem stanji, v kakeršnem je bila za časa ustnega izročila, kajti vsa naša znanost ne segala bi mnogo dalje, nego ona egiptskih duhovnikov pred 4000 leti. Brez jezika, brez pesniške umetnosti in brez pravočasne iznajdbe pisave in knjigotiskanja bila bi najboljša moč človeštva opešala in se uničila. Zato pa je ta napredek človeštva v resnici občudovanja vreden.
Ako ravno pa je pisanje in tiskanje knjig najbolj vplivalo na razvoj in ohranitev jezikov, vender se ozirom na nedostatna sredstva, katera so služila v pomnoževanje spisov, ne moremo zadosta načuditi, kako je bilo mogoče, da se je vsaj klasična literatura mogla ohraniti. Le premislimo, da so tedaj samo prepisovali in sicer se samimi velikimi začetnimi črkami, katere so bile vrhu tega še zelo vogljate in zvite. Pisali so na lesene ploče, katere so bile z voskom prevlečene, ali na živalske kože, katere so se sosebno v mestu Pergamos v malej Aziji dobro in pripravno izdelovale (od tod ime pergament); pisali pa so tudi na papir iz rastlin, kateri se je sosebno v Egiptu v to svrho pripravljal.
7*
Ta papir sicer ni bil podoben našemu, a svrha mu je bila ista, namreč ta, da se je nanj različna barva vtisnila in tako ohranila. Papir se je izdeloval iz lubja necega trstja, papyrus imenovanega; njegova vlakna so se na ravno pločo vzporedno položila, zmočila, stolkla in gladko zlikala; na to se je položil drug jednako tenak sklad vlaken in sicer tako, da so se vlakna prvega in druzega sklada križala; po vrhu pa se je položila še tretja vrsta vlaken, katera pa je bila vzporedna se spodnjo. Zdaj so se vsi trije skladi toliko časa tolkli, da so se v celoto sprijeli, in sok v vlaknih prouzročil je nerazrušljivost vlaken. Uže takrat so papir na debelo izdelovali, kakor pri nas po tovarnah, in v več ali manj velikih listih; vender se je moral večkrat, predno se je mogel rabiti, še stlačiti, zravnati in s plovcem zlikati.
Na to tvarino so torej poznejši pisatelji navadno pisali; nahaja se najčešče v gomilah starih Egipčanov, a zadnji čas vzprejeli so jo tudi Rimljani in Grki. Če ravno pa se je tvarina pisanja izboljšala, umetnost pomnoževanja je ostala še vedno na prvotnej stopnji, kajti tudi potem so opise le prepisovali. Na drugej strani pa najdemo, da uže tedaj boljše pomnoževanje knjig ni bilo neznano, kajti mej tem, ko so na Grškem in Italijanskem še vedno prepisovali, poznali so Kitajci užč tiskanje knjig, res da ne s premakljivimi črkami, vender pa s pločami.
Način Kitajskega pomnoževanja knjig je ta, da se spis lepo in čedno v knjigo napiše in tiskarju izroči. Ta ureže toliko lesenih ploč, kolikor ima knjiga strani. Na vsako pločo vpodobi dotično stran spisa, tako, da je vsaka ploča natančen snimek pisave, katera se nahaja na dotičnej strani spisa. Tole papirja v našem smislu Kitajci ne poznajo, njih pola je le dolga proga, tako visoka kot je knjiga in tako dolga, da se more dvojno število lesenih ploč na njej natisniti. Vmes ostanejo prazni prostori, kateri se porabijo za hrbet in za obrezo knjige: prva polovica prozaste kaže hrbet (ko se namreč listi v knjigo zlože), druga polovica pa predstavlja sprednjo stran (po naše obrezo), pa se ne razreže kakor pri nas, temveč ostane cela; prazne strani leže prosto ali zlepljene druga nad drugo. Tako nastane Kitajska knjiga iz mnogo tacih dvojnatih listov, ki so le na jednej strani tiskani. Ta metoda ima precejšnjo prednost pred našo, kajti ne da se tajiti, da se more knjiga s 500 stranmi v jednem dnevu v tisoč izstisih natisniti; k temu treba le 500 lesorezcev ob jednem. Ko bi tudi mi 500 stavcev nastavili, vender ne bi mogli kaj tacega na dan spraviti, kajti naše pisane strani se nikakor ne morejo v soglasje spraviti z našimi tiskanimi stranmi.
Kitajsko tiskanje je torej zelo podobno našemu stereotipnemu tisku. Kitajski spis ostane dalje časa na pločah natisnjen in more se na papir prenesti kadar koli je treba. Pri našem navadnem tiskanji pa se to ne more tako lehko zgoditi, ker bi to predrago bilo. Prednost našega knjigotiskanja je le ta, da nam ni treba ploč s toliko in toliko besedami, temuč da imamo posamične črke, katere se zlagajo v besede in potem v strani, s kratka, da imamo premakljive črke. To tiskanje je komaj 400 let staro, a uže tisoče let preje poznali so v Evropi vtiske pečatnikov v vosek in štempilj v kovine.
Vender se stavijo posameznikom tudi v tem napredku meje, da, večkrat še deležen ne more postati te pridobitve človeškega uma. V tem žalostnem stanji so sosebno gluho-nernci, katerim pomanjkanje sluha prouzročuje tudi nemstvo. Vsi tisti glušci, ki znajo govoriti, oglušeli so še le potem, ko so uže znali govoriti, ali pa, ko so uže več let vse svoje čute rabiti mogli. Ko bi bili oglušeli n. pr. pred 10. ali 12. letom, bili bi polagoma tudi dar govorjenja izgubili.
Več stoletij je minolo, predno se je izpoznal uzrok tej bolezni. Še le leta 1570. prišel je Španec Pedro del Ponce do izpoznanja, da je glavni vzrok tej bolezni pomanjkanje sluha. Vender je še dolgo trajalo, predno se je to izpoznanje popolnem ukore-
ninilo, kajti razširjeno je bilo mnenje, da ima gluhonemec govorila ravno tako mrtvo-udna kot slišala. A še dan danes se najde kak slepar, kateri trdi, da izvira nemstvo iz pogreška jezika, zaradi tega za dobro plačilo jezik izpodreže, t. j. prereže mišice, vezi in žile, ter bi na takov način bolnika v resnici obnemil, če ne bi uže nem bil.
Kot nadomestilo sluha in govora rabi gluhonemcem v prvej vrsti oko, a uče se tudi z rokami razne podobe delati, katerih vsaka pomeni kako črko. V kratkem času izurijo se tako spretno z rokami govoriti, da se moramo temu le čuditi. Kdor vidi par gluhonemcev sprehajaje se mej soboj govoriti, ne bode kmalu opazil, da je sredstvo, katero jima nadomešča navadni govor, nesovršeno, pomankljivo. Živahno, spretno in brzo gibanje njiju očij in rok priča zadosta o izurjenosti v tem načinu govorjenja.
Tudi slepci so za svet pridobljeni ali bolje, svet za nje, kajti dandanes imamo zavode tudi za slepce, v katerih se taki revčki različnih stvari uče, da, celo citati. Naša pismena ustvarjena so le za oko, ne pa za roko, a slepčevo pismo ne potrebuje nikake barve, da se more čitati. Slepec prebira pisavo s konci prstov, občuti obliko posameznih črk ter jo v svojih mislih ravno tako dobro uredi, kakor mi uredimo črke v besede, katere vidimo črne na belem pred soboj. Zato ne treba misliti, da se beseda samo z jednim pogledom čita, inače ne bi zapazili niti tiskarskega pogreška niti obrnene črke.	(Dalje prihodnjič.)
Govor grofa Belcredi-ja
pri splošni debati o šolski noveli v »ospodskej zbornici 19. febr. 188.1. 1.
(Dalje.)
Ker je namreč življenje drugačno, je tudi nazor o življenji drugačen. Te prošnje so pa take, da se dade govoriti tudi o drugih okolistavah, ker protestantje poudarjajo verstvo v šoli, in govore od zavoda, ki je tukaj važen, namreč o zasebnih šolah.
Ko so se posvetovali o postavi, kar se tiče razmerja med cerkvijo in državo, poudarjala je vlada: naopačno je, ako se trdi, da hoče ona imeti šolski monopol, marveč si mnogo odrekuje, ker verskim zadrugam na voljo daje, da si ustanove zasebne šole z verskim značajem; v šolski postavi je res določba v 72. §., ki govori, da se tam, kjer so zasebne šole, ki zadostujejo krajnim potrebam, občine ne morejo siliti k napravi ljudske šole. No, gospoda moja, ne verjamem, da bi se bilo zgodilo kedaj kaj tacega, vsekako so bili le posamezni slučaji, da niso silili občine v napravo šol, iz tega vzroka, ker so bile tam verske šole. Vzrokov ni treba iskati daleč. Tista postava, ki je tako liberalna zarad naprave verskih šol, je tako uganila, da je to nemogoče; §. 3. pravi namreč, da je vsaka šola, katero je ustanovila država, dežela ali občina in jo vzdržuje, splošna ljudska šola. S tem so bile vse bivše tako imenovane trivijalne šole prištete splošnim ljudskim šolam, pozneje ustanovljene isto tako, in ker so po §. 62. drž. šolske postave občine zavezane, prevzeti vse stroške, ki so se s časom znatno zvišale in ker te šole slišijo večidel katolikom, je pač naravno, da so katolikom vzeli sredstva, poleg ljudskih šol, katere morajo vzdrževati, ustanovljati še posebnih šol. Postava je tedaj z veliko liberalnostjo dovolila pravico za napravo ljudskih šol, a pograbila je sredstva za zvrševanje teh pravic pod naslovom „splošnih ljudskih šol". Primeroma najdemo pri protestantih več zasebnih verskih šol, ki se še vzdržujejo do dandanes. To pride od tod, da se te šole vzdržujejo z velikimi žrtvami, podpira jih pa „Gustav-Adolf-Verein", tedaj inozemstvo, a tudi vlada je pogladila marsikatere grče pri postavi, ker so namreč protestantovske verske šole, ki so n. pr. knkor tukaj na Dunaji (v Ljubljani tudi do naj-
novejših časih) prejemale po več tisoč podpore od občin, a kljubu temu niso postale splošne ljudske šole, marveč imajo še tedaj svoj zasebni značaj.
Leta 1881. so superintendentje iz češkega in Gorenje - Avstrijskega vložili peticije, ki razpravljajo prav resno vprašanje. Pravijo namreč: naše šole so bile dosihmal cvetoče, a sedaj jih bodemo mogli razpustiti. Ljudstvo več ne more nositi dvojnega bremena, po eni strani za zasebne, po drugi strani pa za občne ljudske šole. So pa tukaj prav posebne razmere: na Gorenjem Avstrijskem ima župa po 10, da tudi po več občin, na Češkem jih ima po 40, 50, do 90 občin. Ako razpuste te verske šole, kako bode jeden sam poučeval v 10 — 50 šolah v veronauku.
To je nemogoče. K svoji župi tudi ne more sklicati vseh otrok, sicer zamude šolske ure po občnih ljudskih šolah in stariši so tam kaznovani. Po vseh teh mnogih šolah kake župe pa tudi ne morejo umestiti protestantovskega učitelja, kdo bi ga plačeval ? Postava pravi: Za veronauk skrbi verska občina. Stvar je resna, a v postavi ne vidim kacega pomočka.
V	tem je zopet nasprotje. Postava pravi: Vera je prvi nauk in prvi nalog šoli je versko-nravna vzgoja, postava sama je pa taka, da je to v imenovanem slučaji nemogoče.
češki protestantje mislijo, lehko bi bilo pomagati, ko bi se prenaredil §. 2. šolske postave, ki govori od doneskov za ljudsko šolo; naj jih oproste teh davkov, da bodo vzdrževali samo svoje verske šole. To pa je zmota. Prvič ne gre tukaj za §. 2., ki je samo posledica §. 3. šolske postave dne 25. maja 1868. 1., premeniti bi se imel tudi člen 10. postave o medverskih razmerah, ki je tudi v postavi 25. maja 1868.1., ker tam je izrečeno načelo, da mora za šolo skrbeti vsa šolska občina ne glede na veroizpovedanje posameznih občinarjev. Ta določba je pa tudi v direktni zvezi z naravo, s znakom šole, ki je pristopna vsakemu veroizpovedanju, in prenaredba v tem smislu, v kakoršnem žele to češki protestantje, je nemogoča, sicer bi se godila krivica katolikom in drugovercem, ker ti bi mogli splošno ljudsko šolo sami vzdrževati, in to bi jim kratilo pripomočkov, napraviti si verskih šol, kakoršne imajo protestantje.
Gorenj i-Avstrijski protestantje gredo pa še dalje ter pravijo: Ako nočejo odškodo-vati naše cerkve, ako hočejo ohraniti protestantovski verouk, ne ostaja drugega, nego da se izda postava, katera šole razglasi za verske. In to zahtevajo protestantje na Gorenjem Avstrijskem. Kar so zahtevali pred 15. leti verni katoliki, zahtevajo zdaj protestantje.
V	peticiji čeških protestantov se pa zopet nahaja izraz: nespamet je, ako se trdi, da je ljudska šola brezverska. Kakor vidite, gospoda, zala zmešnjava je to. Kaj pa je to verska šola? Ali so ljudje res zgubili jasen pomen v ti tako prosti in umljivi stvari? Verska šola je menda taka, kjer je vera, pozitivna (razodeta) vera središče vsega poučevanja, kjer so vsi drugi nauki s to pozitivno vero v soglasji, in kjer po vsem poučevanji veje verski duh, in prav zarad tega postane poučevanje versko-vzgojevalno.
Pravijo pa, šola je medverska (interkonfessionel), versko je namešana. Vender, gospoda moja, oba izraza sta neprava in rabijo ji zato, da pride vmes tudi besedica verska, in bi tako zadostilo tem, ki sami ne preudarjajo. Pod besedo „versko"-namešana šola, razumemo tako šolo, v katero morejo vstopiti tudi spoznavalci drugačnega veroizpovedanja. To je bilo pod bivšo, staro šolo tudi mogoče. Kjer so prostovoljno vstopili, niso jih odganjali, in če v kraji niso imeli šole tistega veroizpovedanja, so jih še celo sprejeti mogli. Zarad tega šola ni nehala biti verska. Medversko je toliko, kolikor mednarodno, pa je le kaj tacega, kar naznanja odnašaje in zvezo med veroizpo-vedanji kakor v drugem slučaji med narodi, in v tem ne moremo videti zveze med vero-izpovedanji, ker postava odločno zanikuje, ozirati se pri nauku na veroizpovedanja.
Ko so se posvetovali o postavi zarad razmere med šolo in cerkvijo, je poudarjal grof liechberg, kako nevarno je, ako se odpravi zveza med duhovnom in učiteljem in
kake bi bile posledice temu. Odgovoril mu je med pravoklici zbornice pokojni baron Hock, da se tega ni treba bati, ker že zarad gmotnih ozirov ni mogoče misliti na tako rušenje. Nu, gospoda moja, vi ste videli, koliko so se na to ozirali. Tačas je vlada, katero je zastopal vitez Hasner, pregovorila tehtne in pomenljive besede; vsak mora poznati, da so bile skozi in skozi resnične; rekla je namreč, da je odločno zoper dualizem v odgoji, tedaj proti temu, da bi učenik verouka in učitelj hodila vsak svojo pot pri poučevanji. To le bega, a ne vzgoja. Vlada je tudi poudarjala, da mora učitelj tudi versko vzgojevati. Rekla je dalje, da naprava, ki starišem ne daje poroštva za to, kar veri koristi, ni več liberalna, marveč vse kaj drugega. Da doseže ta smoter, da učitelj živi zmirom v soglasji z učenikom verouka, izrekla je vlada tačas načelo, da mora učitelj biti istega veroizpovedanja, kakor učenik veronauka, in da se ima §. G. postave 1. 1868., tako določiti, da vladi pripada veča oblast pri umeščenji učiteljev.
Ta §. 6., poudarjam to posebno in navlašč, ker vsa stvar je važna tudi zarad večine, ki se zdaj tirja za §. 48., ta §. 6. one postave, kakor je izišel iz poslaniške zbornice, ki je prva to postavo sklenila, v slavni zbor, glasil se je iz prvega, da zamore kdo postati učitelj „ne glede na versko izpovedanje". Grof Gleispach je nasvetoval tačas, naj se izpuste besede „ne glede na versko izpovedanje", in to je tudi toplo poudarjal minister pouka pl. Hasner, ki je glasoval za opuščenje tega zato, da bi vlada imela pri nameščenji učiteljev prosto roko.
Ta določba „ne glede na versko izpovedanje" ni mogla tedaj biti v notranji zvezi s členom III. osnovnih pravic, sicer bi ne bilo mogoče to določbo v podrobni postavi po previdnosti ali sprejeti ali izpustiti. Slavni zbor je tačas sklenil izpustiti te besede, poslaniška zbornica je temu pritrdila in zato paragraf te postave 1. 1868. nima zdaj teh besedi.
Leta 1869. posvetovali so se o ljudski šolski postavi, tedaj zopet o podrobni postavi; v §. 48. nahajamo tiste besede, ki so bile zbrisane iz prejšnje postave leto poprej in zdaj se tam glasi, da vsak lehko učitelj postane ne gledč na versko izpovedanje. Te besede so bile sprejete tudi tukaj v tem slavnem zboru, in nahajamo jih v šolski postavi, a zopet poudarjam v podrobni postavi, in sprejemaje te besede v postavo, niso nikakor naglaševali tega, da bi postava 1. 1867. v osnovnih pravicah državljanov tega zahtevala.
Ako iz teh besed, katere je vlada tačas govorila, posledice izpeljujem, in se vprašam, ali je mogoče, kadar se §. 6. razlaga tako, da je s prosto izvolitvijo učitelja, ogniti se vsacega prepira s cerkvijo, moram to odločno zanikati. Zmota je v tem, da so spregledali, da je uže §. 2. v svojem drugem odstavku in §. 3. šolske postave 1. 1868. odpravil verski znak šole, ker v §. 2., odstavku 2. se pravi: Vse poučevanje, izvzemši v verouku, je nezavisno od cerkvenega vpliva ali verske družbe, in na to pride §. 3., ki govori iz ravno tega vzroka, da ima vsak otrok ne glede na versko izpovedanje, naj bo katolik, protestant ali jud, pravico biti pri nauku v isti šoli. No, gospoda moja, če je ves nauk nezavisen od cerkvenega vpliva, se to vender pravi, da je nezavisen od vsake positivne vere; ko bi bil namreč od nje zavisen, bi mogla imeti cerkev ali verska družba vpliv do nje, ker le ona je poklicana čuvati nad verskim naukom, da ostane nepopačen. Ako je pa poučevanje nezavisno od vsake positivne vere, mora pa vender zaviseti od česa, to pa ne more kaj drugega biti, nego veda; a veda gre uže več let za gmotnim pravcem. Recimo, učitelj verouka, ki pa sicer nima vplivati na druge nauke, marveč ostaja pri svoji stroki, pripoveduje otrokom o stvarjenji sveta, drugo uro potem pa uči učitelj, da je snov večna. Kaj pride iz tega? Ali je vse delovanje verskega učitelja zaman, ali pa so otroci tako zbegani, da sami ne vedo, komu bi vrjeli.
Zmotnjava pa gotovo ne vzgaja. — Oporekali mi boste, tega učitelj ne sme povedati. Vsekako ne bi imel povedati, ali v prvi vrsti bi mu postava ne smela dovoliti, da bi kaj tacega povedal (prav resnično na desni), in da postava to dovoli, o tem ni dvouma.
Le berite §.3., v katerem stoji, da ima učitelj poučevati, kar je vedeti naj bolj vrednega, vender učitelju se ne more v greh šteti, ako se bode držal naj slavnejših mož v vednosti. Kako upanje nam pa potem ostane ? Drugo ne, nego prava razumnost, prav takt pri učiteljih.
No, gospoda moja! Kaj nam gre misliti o šolski napravi, ki zavisi od tega, da 27.000 učiteljev in učiteljic vselej pravo zadene, da ima namreč pravi takt — (veselost na desni) — ravno ta lastnost se redko kje med ljudmi nahaja. Učitelj verouka poučuje po 2 uri na teden, ali po večem po nekaterih škofijah po 3 ure, ljudski učitelj pa po 25—26 ur na teden. Očitno je vender, kdo ima več vpliva do odgoje? Ako pravijo, ne samo učenik verouka, tudi učitelj mora versko vzgojevati, prašam vender: kako more to storiti, ako ima tudi voljo za to, ko postava zahteva, poučevanje mora biti nezavisno od cerkve? Ako tudi opustim to: kako če začeti, ko pred njim sedé učenci raznih iz-povedanj, ko se veroizpovedanje od veroizpovedanja loči? Ali ima rabiti v namen vzgojevanja načela kake positivne vere? Potem vstreže tem, a unim se zameri, ki so tudi navzoči, tega ne sme storiti, vse učence mora versko vzgojevati. Kaj mu preostaja drugega, nego rabiti versko modrovanje, drugega pripomočka nima. Ako so otroci razumeli to modrovanje, vzel jim je positivno vero. O tem se nikar ne motimo.
Po naših postavah je šola v načelu brezverska, in nemogoče je v nji vzgojevati versko - nravno. Ako me zdaj vprašate, kakšen sem zdaj napram postavi in kako si mislim, da bode mogoče zboljšati to, kadar čas pride in bodo duhovi bolj pripravljeni to sprejeti, kakor dan danes, odgovarjam:
Držim se načela, da se mora tem, ki so v prvi vrsti udeleženi, dovoliti nekaka prostost, kakó uravnati šolstvo. Dal bi tedaj prostost o določevanji občini, okraji, deželi, kratko malo temu, ki šolo ustanovi in jo vzdržuje. Prostost bi mu dal v ti meri, ko ima država samo izreči, da se mora poučevati in kaj se mora poučevati? Ako udeleženci sami zadosté tem zahtevam, potem država nima povoda, da bi še kaj napravljala in ukazovala. Ako se ne zvrši, kar država zahteva, potem je ona opravičena, da pomagaje vstopi, in če nastane med državo in družino ali občino razdor, je kriva temu poslednja.
Ne imel bi nič zoper to, — ker v načelu nisem zoper osemletno šolsko dolžnost, le temu nasprotujem, da so se bremena, s tem sklenjena, navalile občinam, ne da bi one imele korist o tem — tudi bi ne imel nič zoper to, da se udeležencem daje prostost za uravnanje, kakor se to godi po nekaterih deželah, n. pr. na Švicarskem pri šolah prve in druge vrste, ali na Saškem, kjer so priproste srednje in višje ljudske šole, tudi nič zoper to, da se čas šolanja podaljša, kakor je na Saškem, kjer imajo srednje šole 91etno, a više lOletno šolsko dolžnost.
Se vé, da bi se moglo to tako uravnati, kakor je na Saškem, da otroci ubožnih starišev, ako v kraji ni priproste ljudske šole, tudi na višji ali srednji (ljudski) prej dovrSé svoj čas za poučevanje. Na ravno tem stališči sem tudi gledé vere, kdor ustanovi šolo in pripomore k njeni vzdržavi, mora imeti pravico, da prosto odločuje o tem. Kajti politika ne sme imeti pred sabo le smotra in cilja, mora tudi poskušati, katero pot ima nastopiti, da pride do svojega cilja. Načelo mora biti skoz in skoz pravo, pa se bode vspešno razvilo le tam, kjer se resnica, ki v dejanje spodbada, živo spoznava. Tako spoznanje se ne dá ukazati, mora pričenjati, mora se vzbuditi. Naj smo še tako mrzli do vere, spoznati vender moramo, da z ozirom na otročjo starost učencev, z ozirom na njihove razmere v vsakdanjem življenji, v katerih se nahajajo, mora šolska vzgoja biti
jednotera. To pa je nemogoče, ako šolsko poučevanje ni jednotero; vesoljno poučevanje mora imeti središče, in ker je ljudska šola vzgojišče, za vzgojo pa je človeku, ker je tako ustvarjen in nihče tega spremeniti ne more, vera prvo in naj potrebnejše, ne more biti drugega središča pri poučevanju v ljudski šoli, nego vera. (Dobro na desnici.) Postavodajalci se tudi nikakor niso bali, da bi bilo razumnosti na kvar, ako šola postane verska. Kako bi sicer dali verskim šolam pravico javnosti, in to pa daje postava, ker pripušča take šole, ako le zvrše stavljene pogoje, potem je privatna šola v isti vrsti z javnimi, kar se tiče nje izvršetka. Vse postopanje zoper versko šolo se da le s tem razlagati, da v današnjih časih preoblada le besednost, država mora biti do vseh vero-izpovedanj vnemama, ljudska šola je državna naprava, tedaj mora šola biti brezverska. V Nemčiji, kjer so si v vzgled stavili ljudsko šolo, so bili ti vzgledi verski; na Pruskem, Virtemberškem, Saškem in Badenskem so bile šole verske, in so še dan danes. Sicer so tudi v teh državah sprejeli pouk o rečnih predmetih med ljudsko poučevanje, a nikdar niso prezirali velike važnosti positivne vere pri ljudski vzgoji.
Knjiga Slovenska
v
dobah XYI. XYII veka.
8.	Peter Pavel Vergerij (Vergerius) rojen v Kopru 1.1498, učil se na Laškem, potem na Nemškem, bil poročnik tu in tam v državnih in cerkvenih poslih, naposled škof Modruški in Koperski 1. 1536—49, postal protestant, odstavljen 1. 1549, gre v Wittenberg, priljubi se Krištofu vojvodu Virtemberškemu, tako tudi baronu H. Ungnadu, ktera sta po njem upala vspešno razširjevati novoverstvo po Istri in med Italijane. Vergerij se soznani s Truberjem, začne delovati, pisari na vse strani, vzlasti posvetnim veljakom, potuje po češkem, Poljskem, Kranjskem, Koroškem, pobira novcev v natiskovanje jugoslovanskih knjig, a — pokaže se skoro, da hoče le on na čelu biti, imeti slavo, drugi pa naj delajo in se trudijo, in — spre se s Truberjem 1. 1557.
P. P. Vergerij v svojih dopisih mnogo pripoveduje o svojem književnem delovanji, o bibliji slovanski itd., vendar se med prelagatelji ali prevoditelji sam nikjer ne imenuje. Njegova je pač „Ena Molitou tih Kersčenikou, kir so sa volo te praue Vere Viesusa Cristusa pregnani" v besedi laški: Orazione de perseguitati e forusciti per lo Evan-gelio e per Giesu Cristo", a. 1555 — da si je vprav po slovenskem ali kranjskem predgovoru Truberjevem podpisan. Tako se nahaja njegov podpis tudi v „Ta Euangeli Svetiga Mateuža 1555": vaši služabniki inu bratie V. T. = Vergerius.Truber; v „Catechismus 1. 1555: Ty vaši Služabniki inu Bratie N. V. T." — Kolikor toliko je torej sodeloval pri omenjenih knjigah. S Truberjem sta se kasneje spravila tako, da mu je o smrti njegovi bil na strani tolažnik — 4. okt. 1565 v Tubingi, kjer je bil na stroške vojvoda Krištofa slovesno pokopan.
9.	Han's s Mannel (Hannes Manlius, Mandelc), purgar inv puhdrukar (civis et typographus) v Ljubljani, roj. ako ne na Kranjskem, vsaj na Primorskem. Kedar je po smrti barona Ungnada in vojvoda Virtemberškega tiskarjenje protestanških knjig slovanskih na Nemškem propadalo, pridobi si Hans Mannel v Ljubljani dotično pravico in vstanovi tiskarno, kjer je 1. 1575 „drukana" bila prva knjiga slovenska „Jesus Sirach v Lublani skuzi Joannesa Mandelc a", kteri je za nemškim predgovorom tiskan: „Laybach. Hanss Mannel, Burger und Buchdrucker daselbst". Bil je nekoliko i sam pisatelj. Tiskale so se pri njem listine in knjige latinske, nemške in slovenske. Mej temi so razun vže
imenovane: „Passion 1. 1576, Postilla 1578, Biblie .. perui deil 1. 1578, Kersčanske leipe molitve 1579, Ta celi Catechismus . . 1579, Salomonove pripuvisti 1580 itd." — L. 1582 umaknil se je iz dežele na Ogersko, kjer sta mu bila podpornika grof Batthiany in grof Erdödy, da je tiskaril na pr. v Kiseku (1584), v Eberovem in v Varaždinu (1587—1590), v Seču (Schütz 1. 1593), ter je na Ogerskem menda tudi zamrl.
Nam Slovencem jako znamenita je vže zarad tedanje vzajemnosti knjižica: Kronika vezda (sada) znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom po D. Antolu Pope Vramcze Kanouniku Zagrebechkom. Psal. 118. Domine gressus meos dirige. Stampane v Lublane po Iuane Mani i ne, leto 1578. L. 65. — Po latinskem predgovoru, v katerem delce svoje (Illyrica lingua) poklanja „Reverendis ... Statibus ac Ordinibus Regni Sclauoniae . . Dominis patrouis . . Deditiss: seruitor ac sacellanus, podpisan je: Anthon: Vramecz D. Philosophiae (1. 1567 str. 63: Ouo vreme ia iezem v Rime Doctorem poztal) E. Z. Canonicus ac Parochus in Rain etc. — črke so mu: z — z; ž = s; s =: z, sz, ss; š = s, fs, ss; c = cz; č = ch; šč = sch. —
„Perva doba ovoga szvieta dersij do Potopa vodenoga, druga od pouodnoga potopa do Abrahama, tretia do Dauida Kralia i Proroka, cheterta do voze Babilonzke, peta od voze ietia ali presesztia Babilonzkoga do naroda gozpod: Jesusa Christusa, sezta . . po-chineze od porogenia Kristuseua zvelichitela i Mefsiasa prauoga, i dersij i bude do zkonzania ouoga szveta . . Vzakomv ki bvde oue knige chtel . . . akobi kai nassel kaibi bilo nezlosno pizano ali vgresseno, nepzuite prožim V. M. nego zuoim razumom pobolsai i popraui, ar nie tako muder chlouek, kakobi nehotechi neugressil, i Dazte zdraui. —
I. Na zachetke z nistara ztuori Bogh Nebo, Zemlu, morie i vsza vunih ka iezu. Adam i Eua nai perua Chloueka bezta ztuoriena. Adam rodi Kaina i Abela. Abel bese ouchi paztir nai perui, A Kain tesak ... VI. 33. Kristus Muku ie szterpel v Ierusaleme pod Poncziusem Pilatusem, razpet, vmerl gore ie treti den zmertuih ztal i po cheterdezeti dnij, gore ie na Nebeza zasztopil, onde zedi Bogu oczu na deznisze. — 373. Huni ali Vogri iz Szitie ouo vreme naiperule iezu v Panoniu . . v Panonie iezu ztali na iednom dele Zlouenij a v drugom Nemczi . . 429. Szueti Hieronim Doctor zlouen, ouo vreme vmre v Betleheme . . vnoge knige diachkim iezikom popiza, i Glagolzku knigu i Pizmo on naide i zpraui . . 744. Huni ali Vogri velika vnosina drugoch v Pannoniu ali Zlouenzku zemlu iezu dosli . . . 928. Heneti kize Zloueni imenuiu pobieni iezu ouo vreme na Niemczeh . . 1488. Ouo Leto Staiar i Kranzky orzag od Matiasa mira szu prožili . . 1542. Ferdinandus Kral vchini na Horuateh i na Szlouenieh Bana kneza Miklouusa Zrinzkoga . . 1545. Miklouusa Zrinszkoga Bana Szlouenszkoga (Slavoniae) . . Turczi razbisse i poro-bisse dozta. Opet na Kraincze, pole Iarnechko, oberh Koztanieuicze poleg vode Kerke, Turczi porobise i odpelafse dozta liudi . . 1564. Draskouich Iurai na Zagrebechku Bis-kupiu doide na Szlouenie. Ouo leto dopusztize pod duoim oblichiem od Pape pricheschati i ludem preprosztim . . 1567. Gozp: Peter Erdeudi Szlouenzki, Dalmatzie i Horuatzki Ban etc . . . 1573. Kmeti na Szlouenieh vztali i zdignulizuze bili proti szuoie Gozpode, i Plemenitim liudem, kotere poszekosse obeszisse, pomorisse i Oztale napokornozt dope-lasse . . . 1576. Gozp: Baikhart Auerspergar poztaulen be Kranzke zemle ali Orzaga Kapitan v Lublane . . 1578. Gozpodin Christof Vngnad Szlobodni Gozpodin i Baro v Soneku, Span i Knez Varosdinzke i Zagorzke megie, vechnik i tonachnik Czezaroue szuetlozti, Dalmatinzkim, Horuatzkim i Szlouenzkim Banom, Bogu vzamogochemu na diku i hvalu, pozta . . . Staiarzka, Korotanzka i Krainzka Orzaska Gozpoda, z Karolom Ilerczegom za volo obranbe oneh gradou, ki iezu na Kraine proti Turkom, v Pruku varase poleg Mure, v Zprauische i tonache iezu bili ouo vreme". —
Zgodovina prve petletne službene doklade slovenskega učitelja.
(Doživel in opisal učitelj L jut. — Resnična dogodba z izmišljenimi imeni.)
(Konec.)
Prične se zdaj 2. del te zgodovine, ki se je vršila v Kerkonskem okraji. Poglavar v tem okraji tudi ni bil poseben prijatelj Slovencem. Učitelj Ljut se je vender tudi tukaj upal vložiti prošnjo za prvo petletno službeno doklado. Okrajni glavar mu je sicer to odsvetoval, a prosilec se je nadejal, da bodo drugi šolski svetovalci milostljivejši. Prošnja, vložena koncem 1878. 1., čakati je morala '/a leta, predno je prišla na dnevni red pri seji. Ali kakor jo je nevoljno predsednik postavil v razgovor, tako rad jo je zopet odložil, ko je videl, da je njegova opozocija zoper prvo petletno službeno doklado učitelja L ju t a tako vspešna, da si svetovalci ne upajo vse moči porabiti, braniti postavno zagotovljeno službeno doklado. Učitelj Ljut je pač moral zopet 4 mesece čakati. Meseca septembra 1879. 1. vender pride zopet na dnevni red pri seji okrajnega šolskega sveta Kerkonskega, kateri je imel sam pravico, pripoznati temu učitelju prvo petletno službeno doklado. Velika večina svetovalcev je rekla: Dajmo mu jo! In res, koj bi jo bil dobil, in morebiti še zaostali del, od 1. 1876. počenši, ako bi bil temu tudi predsednik pritrdil. Toda poslednjemu se je zdel sklep nepostaven, in ustavil ga je. Moral je torej deželni šolski svet razsojevati. Ta je vender tako razsodil, kakor si je učitelj Ljut želel; pripoznana mu je bila po dolgem moledovanji prva petletna službena doklada — toda v nijedni seji ni bil določen obrok, od katerega počenši naj se mu nakaže ta prva doklada. Ker se je to pripustilo posameznim uradnim osobam, zgodilo se je, da se mu je odmerila mesto od 1876. 1. še le od 1879. 1. dalje, torej je bil za 3 leta prikrajšan. Po obstoječih postavah si je učitelj Ljut to prikrajšanje razlagal za nepo-stavno, kajti tolmačil si je to za kazen, katere pa nikakor zaslužil ni. — Radi tega je prosil okrajni šolski svet, naj se mu še za prikrajšana tri leta nakaže prva petletna službena deklada, kar bi znašalo lepo svoto 180 gold. in kar bi mu dalo pravico, da prosi 3 leta prej za drugo petletno službeno doklado. Prošnja je prišla kmalu pred sejo okrajnega šolskega svetovalstva v Kerkonskem, in ta je hotel stvar tako rešiti, da bi se učitelju Ljutu pripoznala prva petletna službena doklada vsaj za tisto leto, katero je služil v tem okraji, tako, da bi bil torej samo za 2 leti prikrajšan. Večina svetovalcev je tudi tako ukrenila, a predsednik je drugače zasukal. Njemu je bil ta sklep, ki bi bil slovenskemu učitelju koristil, zopet nepostaven, in ustavil ga je. O tem pa ni poročal na višje mesto, kakor to zakon veleva; marveč položil je neljubo zadevo za kacih 7 mesecev „ad acta". Ker se je pa učitelj Ljut zopet začel zanimati za stanje svoje prošnje ter vložil novo moblenico, prišla je stvar zopet pred sejo. A predsednik je svetovalcem stvar tako tolmačil, kakor bi bil učitelj Ljut rekurz zamudil, a tega pa ni povedal, da on ni bil ustavljenega sklepa v razsodbo predložil. Na to neresnično pripovedanje ni mogel okrajni šolski svet ugodnega sklepa storiri. Učitelj Ljut se je potem pritoževal na dež. šolski svet — a brezvspešno — pritožil se je še celo na naučno ministerstvo, a tudi zaman. Deželni šolski svet je rekel, da se ugovor zavrže na predlog okrajnega šolskega sveta iz vzrokov, od poslednjega navedenih, a ministerstvo je reklo, da je zoper ugovor iz razlogov, navedenih od deželnega šolskega sveta. — Zdaj je odprta še ena sama pot — pritožba pri upravnem sodišči na Dunaji. Ta pot pa utegne dosta stati, kajti treba je stvar izročiti Dunajskemu odvetniku.
Iz te zgodbice in iz mnogo druzih slučajev, ki so se v časnikih zastran kvinkvenij učiteljskih že priobčili, razvidi se jasno, da se ne dajo rade popolne petletne službene doklade, in da se dela nekaterim učiteljem tisoč in tisoč ovir v tej zadevi. Če bi učitelj
Ljut naštel še, koliko prošenj, pritožeb in druzih vlog je vložil radi 1. petletne službene doklade raznim krajem, koliko potov in stroškov je radi tega imel, koliko pisarije je v tej zadevi sploh bilo — ne bi dokončal te zgodbe še tako hitro. — Menil je stvar tirati še do državnega upravnega sodišča. Ker pa se kaže, da se bode slovenskim nčiteljem vsaj v eni deželi morebiti vender le sčasoma bolje godilo, opustil je za zdaj ta korak. Drugim pa bi nikakor ne svetoval, da odjenjajo prej, dokler imajo le še malo upanja, da zmagajo s svojo pravično stvarjo. Terkajte — in bode se vam odprlo!
Poziv
k vdeležitvi razstave izdelkov hišne obrtnije, ženskih del, starinarstva in kulturnozgodovinskih predmetov, katera se bo priredila povodom «OOletne deželne svečanosti
v Ljubljani.
Da se z navzočnostjo Nj. c. kr. apost. Veličanstva cesarja Franca Josipa poveličana slovesnost 600letnega pripadanja Kranjske k deželam habsburške krone vredno obhaja, je za to slavnost voljeni odbor sklenil napraviti tudi razstavo v manjši meri.
Ta razstava naj bi kazala nekak splošeu obris najvažnejših izdelkov hišne obrtnije, ženskih ročnih del in kolikor mogoče tudi posameznosti iz kulturno - zgodovinskega raz-vitka, posebno iz prazgodovinske, pa tudi iz poznejših dob, če imajo zanimljive predmete, ki se ali v deželi nahajajo, ali pa na-njo nanašajo.
To podjetje se zamore vredno izvršiti le pod tem pogojem, da se ga resno po-primejo vsi oni, ki imajo take za rastavo primerne predmete, ali jih pa zamorejo do takrat napraviti. Posebno dobro došle bi bile podpisanemu odbor snovi domače ročne umetnije, ki bi lehko napravljale okusen splošen obraz.
Zanimljivih starin, kulturno-zgodovinskih predmetov, ki so s Kranjsko v kaki zvezi, predmetov cerkvene umetnije, je gotovo marsikaj v zasebni lasti, kar bi bilo vredno, da se pri tej slovesni priliki na splošen ogled postavi.
Uljudno se tedaj naprosijo vsi domoljubi, visokočastita duhovščina, vse vplivne osebe, občine društva, zastopi, domače časnikarstvo, da delajo z združenimi močmi na to, da bi podajala nameravana deželna razstava, če tudi le v manjši meri, podučen obraz hišne obrtnije, ženskih del na Kranjskem in kulturne zgodovine dežele v teku stoletij.
Kranjska hranilnica je dala na razpolaganje za to potrebne sobane v zgornji realki.
Splošna določila za oglasila in udeležitev se bodo objavila na koncu tega poziva.
Naj bi sodelovali vsi sinovi kranjske dežele, naj bi sodelovale zlasti kranjske gospe pri tem, da bi se priredila tu le v splošnem obrisu načrtana razstava, ki bi se vpletla med one slavnosti, s katerimi hoče dežela kranjska živo izražati svojo neomahljivo zvestobo in udanost do Najv. cesarske hiše, svoje veselje nad navzočnostjo našega preljubega cesarja.
V Ljubljani, v dan 14. marcija 1883.	Slavnostni odbor.
Splošna določila.
1. Povodom šeststoletnice zedinjenja Kranjske s habsburško Najv. vladarsko hišo bo priredila kranjska dežela razstavo:
a) kranjske hišne obrtnije;
h) ženskih ročnih del;
c) prazgodovinskih, starinskih in kulturno-zgodovinskih predmetov.
2.	K udeležitvi se vabijo lastniki, oziroma izdelovalci onih predmetov, ki pripadajo zgoraj navedenim oddelkom razstave.
3.	O sprejemu predmetov odločuje odbor.
4.	Mestnina se ne plačuje, pač mora pa stroške za prevaženje plačati razstavljalec. Odbor bo v razstavo poslane reči brezplačno vzprejel, izložil, razstavil in brž, ko bo razstave konec, zopet složil. On pripusti mize in omare, kolikor jih sploh ima, brezplačno v porabo.
5.	Za nadzorovanje in snaženje razstavljenih predlogov skrbi odbor brezplačno. Odbor bo plačal tudi zavarovalne stroške proti ognji za razpostavljene reči in bo kolikor mogoče skrbno na to gledal, da se predmeti obvarujejo pred kterokoli si bodi poškodbo.
6.	Stvarem, katere so na prodaj, naj se prida kupna cena.
7.	Razstava se začne 11. julija 1883. in konča koncem julija 1883. leta.
8.	Oglasila -se vzprejemajo do konca aprila 1883. leta. Vsak razstavljalec dobi na njegovo ime glaseče se potrjilo, s katerim naj pride v teku osmih dni po sklepu razstave po razstavljene predmete, sicer se mu bodo potem na njegovo odgovornost in na njegove stroške vračali.
9.	Oglasila vzprejema vsak dan ud razstavnega odbora, trgovske in obrtne zbornice tajnik g. Ivan Murni k v Ljubljani. Pismena oglasila se tudi lehko pošiljajo pod napisom : „Razstavni odbor v Ljubljani".
10.	Razstavni predmeti naj se pošiljajo razstavnemu odboru od 15. maja 1883 do 15. junija 1883. 1.
Ka jiževaaost.
—	Izgledi bogoljubnih otrok lz vseh časov krščanstva, I., II. in III. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. — Ti izgledi (ponatisi iz „Zgodnje Danice", I. del uzé v drugem natisu) so dobro berilo za našo mladino in prava pomoč, da ostane dobra, čedalje boljša, in nikoli ne slabša. Priporočamo jih posebno tistim vzgojnikom, ki jim je pri srcu pravi pobožni duh in se zanimajo za versko vzgojo otrok. — Prodaja jih gospod pisatelj sam (Kongresni trg, štev. 16) in tudi „katoliška bukvama" po 30 in 40 kr.
—	Narodne biblioteke 2. snopič („Kranjska čbelica", druge bukvice) je ravnokar prišel na
svetlo.
—	Učitelj u Jabnkovcu. Pripoviedka za mladež, napisao (v hrvatskem jeziku) Josip Klobučar. Sa 32 slike. U Zagrebu. Nakladom hrv. ped.-knjiž. sbora. 1883. (Stane 45 kr.) Obseg tej mični knjižici je: Šetnja u Jabukovac. Pripoviedanje učitelja Ljubojeviča. Naš napredak. Radostna promjena. Što smo se dalje učili? Prolječe na selu. Zločin. Učiteljeva radost. Kakva radnja takva plača. Ljetno veselje i jesenski blagoslov. Vočnjak i cjepilnjak u jeseni. Posljednje vrieme kod učitelja. Naš razstanak. Jabukovac od sada in učitelj mu. — Priporočamo jo vsem učiteljem in učencem, ki so zmožni hrvatskega jezika.
—	,,Jour -fixe"-marš za glasovir, vglasbil in slavnemu literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. Tako je imé prav mikavni skladbi, ki je prav lehko sestavljena in nas spominja na naše domače napeve. To tudi po vnanji obliki lepo delo založila je „Glasbena Matica". Cena ji je 40 kr., in se dobiva pri „Glasbeni Matici" in tudi pri G i on t i ni-ju v Ljubljani. — Vsem igralcem na klavirji jo priporočamo.
—	Fisanke in risanke — izdal in založil I. Lapajne v Krškem. Ta naš tovariš ima že nekaj let to šolsko blago v zalogi; začel se je s tem pečati radi tega, ker knjigarji in drugi trgovci niso hoteli izdajati pisnih in risalnih sešitkov s slovenskimi napisi. Ne vemo, ali se je našemu sodrugu to zelô izplačalo, ali pa so slovenski učitelji po takem blagu marljivejše popraševali, ko so v poslednjem času tudi drugi izdali vse polno pisnih in risalnih zvezkov z našo besedo na čelu, n. pr. Musil in Greiner v Beči, Grubbauer v Linci, Winiker in Telkl v Pragi, Pretten-hofer v Gradci. Vsi ti založniki imajo na izbéro tega blaga, in sicer na izbéro z ozirom na kvaliteto
papirja in liniature ter z ozirom na ceno. To velja pa tudi o pisankah in risankah našega sodruga v Krškem. V nekaterih pisankah (100 kosov 1 gld. 10 ki.) in risankah (100 kosov 3 gld.) je papir vse hvale vreden; v drugih je papir tudi trden, in v nekojih tudi gladek, vender ne posebno dober. Cena (100 kosom 80 kr.) pa je tako nizka, da more učitelj ali trgovec take pisanke po en krajcar otrokom prodajati. Za revne otroke je to gotovo korist. Pa za nekatero pisanje, zlasti za računanje, se take pisanke lehko brez izjeme povsod rabijo. Mi torej s trdnim prepričanjem priporočujemo šolsko blago gospoda ravnatelja Lapajne-ta v Krškem, moramo pa radi objektivnosti dostaviti, da „Narodna šola" v Ljubljani isto tako ali pa še na cenejši način rada preskrbljuje slovenske šole z najrazličnejšimi šolskimi pripomočki. — Slovenski učitelji, kateri umo, kaj je „svoji k svojim", bodo vedeli, kaj jim je storiti.
© © ^ i © i»
Iz Šinarije pri Jelšah. Naše učiteljsko društvo, ki šteje zdaj po pristopu 11 učiteljev Rogaškega okraja 23 rednih udov, imelo je 1. marcija prvo letošnje zborovanje. — Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje naznanita se dva dopisa: a) dopis »cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva« za spodnji Štajer; b) dopis gospoda Nerat-a v zadevi »Popotnika«. Po tem pride na vrsto izprememba društvenih pravil. Po novih pravilih, ki se v slovenščini pisana pošljejo visokemu c. kr. namestništvu v potrdilo, imenovalo se bode naše društvo: »Učiteljsko društvo za Šmarijski in Rogački okraj«. Ko se odobri račun preteklega leta, prične se volitev novega odbora. Izvoljeni so gospodje: Jurkovič, nadučitelj v Šmariji, predsednik; Škrabl, nadučitelj v Sv. Križi pri Slatini, podpredsednik; Šumer, nadučitelj pri Sv. Vidu, denarničar in arhivar; zapisnikarja sta gospoda: Porekar in Šetinec; odbornika, gospoda: Vezja k in BI en k. — Društvo goji tudi petje. Pevcev je 16, pevovodja gospod Jurkovič. Društvo si je naročilo dva lista: »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika«. Prihodnje zborovanje bode 5. aprila. Govorila bosta: Gospod Jurkovič »o petji po številkah« in gospod Flis »o astro-nomičnem zemljepisji v ljudski šoli z učnim poskusom«.	Šetinec.
Iz Krškega. Omenil sem v »Uč. Tov.«, da bi rad s pomočjo svojih tovarišev v tem okraji izdal pomožno in poučno knjižico »Opis Krškega okrajnega glavarstva« v zemljepisnem in zgodovinskem obziru. V ta namen sem lani razposlal sledečo okrožnico na šolska vodstva. Priobčujem jo še v cenjenem našem »Tov.«, in to radi tega, ker jo je morda kateri gg. tovarišev izgubil ali založil — kar si razlagam za vzrok molčanja — in ker utegne morebiti ta okrožnica še druge č. čitatelje »Tov.« zanimati. Glasi se:
»V smislu sklepa lanske okrajne učiteljske konference nameraval je odbor okrajne učiteljske knjižnice s pomočjo svoje blagajnice in s potrebnim privoljenjem si. c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva izdati »opis okrajnega glavarstva Krškega« v krajepisnem in zgodovinskem obziru. Ker omenjeni odbor tega sklepa sam izpeljati ne more, zato prosi podpisani si. šolsko vodstvo, da bi mu pomagalo pri tem velevažnem podjetji, kajti taka knjižica bi jako dobro služila učiteljem in učencem pri domovinskem nauku v šoli, ona bila bi primerna osobito za domačo rabo, za učiteljsko in šolarsko knjižnico, za šolska darila in bila bi všeč vsem uka-željnim prebivalcem tega okraja, kateri hrepene po natančnem spoznanji svojih najbližnjih domačih krajev.
Da se pa ta knjižica more vsaj toliko temeljito spisati, kolikor se od vsake dobre popularne knjižice zahtevati sme, zato potrebuje podpisani v prvi vrsti duševne podpore vseh učiteljev v okraji pri opisovanji domačih (šolskih, farnih) občin. V ta namen prosi podpisani, da bi vsako šolsko vodstvo, katero najbolje pozna svoj šolski kraj, nam do l.januvarja 1883.1. svojo občino opisati in se pri tem nekako po nižje priobčenih prašanjih ravnati blagovolilo. Pa tudi vsak drug samostalen opis bode dobro došel.
Knjižica utegne obsegati 40 — 60 strani in bode imela morebiti tudi zemljevid *) Krškega okrajnega glavarstva ter stala kakih 20 — 30 kr. Izdala se bode s pomočjo okrajne učiteljske bukvarnice, ali pa, ako se tej tega ne dovoli, s pomočjo šolskih listov, ali se pa opis priobči v šolskem poročilu Krških šol 1. 1883. Potem se bodo pa še posebni odtiski priskrbeli in nekaj iztisov vsaki šoli brezplačno poslalo.
Vprašanja, a) Za zemljepisni del. 1. Katere šole so v župljanski občini? — 2. Koliko ljudi šteje župljanska občina? — 3. Koliko ljudi šteje šolska občina? (Številke naj se vzem<5
*) Utegne preveč stati.	Pis,
samo iz ljudskega popisa od leta 1880. Ako ni to mogoče, naj se raje opuste.) — 4. Koliko je za šolo ugodne mladine? — 5. Koliko je za šolo obiskajoče mladine? — 6. Kateri hribi (gore) so v šolski občini? — 7. Katere reke, rečice, potoki, glavni in stranski, teko skozi občino ali ob meji šolske občine? Njih izvir, namera in izliv? — 8. Katere stoječe vode (ribniki), podzemeljska jezera so v šolski občini? — 9. V kakem razmerji so v občini njive, vinogradi, travniki, gozdi, pašniki, neobdelana tla? — 10. S čem se ljudstvo peča še razen kmetovanja? — 11. Kakšno je ljudsko materijelno blagostanje? — 12. Stan živine (po ljudskem popisu). — 13. Omika ljudstva (po ljudskem popisu), namreč znanje čitanja in pisanja. — 14. Število mest, trgov vasi (krajev) v šolski občini? — 15. Ime posameznih mest, trgov, vasi, (krajev). — 16. Pri vsakem kraji naj se blagovoli navesti: 1. število ljudi (po ljudskem popisu od 1. 1880), 2. število in imena cerkva, 3. število in imena gradov in graščin; 4. kakove spominke in druge mogoče znamenitosti.
b) Za zgodovinski del. 1. Starost cerkva in ime prvega župnika. — 2. Imena župnikov ali duhovnih pomočnikov, kateri so se o čem odlikovali. (Naj se o tem uporabljuje cerkvena kronika.) — 3. Starost šole (ali šols. poslopja) in ime prvega učitelja. — 4. Imena druzih odličnih učiteljev. — 5. Eazširjevanje šole in odlični šolski dobrotniki. (Naj se uporabljuje šolska kronika.) — 6. Važne zgodovinske notice o mestu, trgu, vasi in znameniti zgodovinski spominki. 7. Važne zgodovinske osebe, ki so se v šolski občini porodile, ondi delovale ali umrle. — 8. Starost gradov v šolski občini. — 9. Zgodovinske notice v gradovih, o njih prvih ali odličnih posestnikih, o bojih, katere so prestali i. t. d. — 10. Podrtine in razvaline gradov ali cerkva v šolski občini ter zgodovinske notice o njih. — Druge važne zgodovinske notice o šolskem kraji in njegovi okolici i. t. d. *)	I. Lapajne.
Iz Celja. Vabilo. »Celjsko učiteljsko društvo« imelo bode v dan 5. aprila t. 1. svoje četrto mesečno zborovanje v Celjskej okoliškej šoli. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »O razvoji čuvstva za naravo«, govori g. J. Lopa n. 4. »O telovadbi«, govori g. T. Brez ovni k. 5. Poročila in nasveti. Začetek ob 11. uri predpoludne.	Odbor.
Iz Preske. Na Veliko saboto blagoslovila se je tu nova šolska zastava, katero je tukajšnji šoli preskrbel naš marljivi krajni šolski svet za 80 gold. Blagoslovil jo je omenjeni dan pred procesijo k vstajenju kanonik in ud deželnega šolskega sveta preč. gosp. dr. Leonh. Klofutar. Učenci so šli tedaj ta dan prvikrat ž njo s sprevodom k vstajenju.
Iz Ljubljane. Presvetli cesar pride v Ljubljano v dan 10.julija 1.1.
—	Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v dan 1. marcija 1.1. Dovoljuje se naprava enorazrednice v Zgornjih Pirničah z plačo III. reda. — Reši se pritožba kranjskega deželnega odbora o plači za stanarino nekemu šolskemu voditelju v Krškem okraji. — Pritožba šolskega voditeljstva o razdelitvi ur za krščanski nauk se zavrže. — Obravnava o napravi dvorazredne dekliške šole v Kranji, oddaja se s potrebnimi nasveti kranjskemu deželnemu odboru. — Učiteljska služba na enorazrednici pri sv. Gregoriji se od 1. jan. 1884 postavi iz četrtega v tretji plačilni razred. — Učitelj (v Blagovici) dene se v pokoj ter se daje priznanica njegovemu vspešnemu delovanju. — Dedičem nekega ljudskega učitelja dovoli se četrtletna plača za pogreb. — Prošnja, da bi se ustanovni denar, ki se je vzprejel, ne vrnil, se ne usliši. Tri učit. službe se stalno postavijo. — Vzprejme se odpovedanje službi učiteljice (v Velikih Laščah). — Ljudski učitelj prestavi se iz službenih obzirov na drugo mesto. — Poroča se višjemu mestu o novosestavljeni učni knjigi. — Razreši se več prošenj za nagrade in denarne pomoči.
—	Hranilnica ljubljanska je v občnem zboru 8. dne t. m. privolila naslednje darove, ter dobi: 1. Ubožni zavod tukaj 2350 gold. 2. Odsek gospa za obleko šolskim otrokom v čitalnici 200 gold. 3. Varušnica malih otrok v Ljubljani za božično drevo 200 gold. 4. Ubožni učenci gimnazije v Ljubljani 200 gold. 5. V Kranji 50 gold. 6. V Kočevji 100 gold. 7. V Rudolfovem 100 gold. 8. Na realki v Ljubljani 200 gold. 9. Ubožni učenci na učiteljišči v Ljubljani 100 gold. 10. I. mestna šola v Ljubljani 150 gold. 11. II. mestna šola v Ljubljani 250 gold. 12. a) »Narodna šola« 200 gold., b) »Schulpfennig« 200 gold. 13. Nunska dekliška šola 200 gold. 14. Nunska dekliška šola v Loki 100 gold. 15. Evangeljska šola tukaj 350 gold. 16. Deška ljudska šola v Rudolfovem 100 gold. 17. Dekliška ljudska šola v Rudolfovem 50 gold. 18. Podkovijska šola tukaj 100 gold. 19. Dekliška mestna šola tukaj 100 gold. 20. Dekliško učiteljišče tukaj 100 gold. 21. Učenke na dekliški šoli v Kočevji 50 gold. 22. Učenci (kranjski) meščanske šole v Krškem 50 gold. 23. Učenci na mahu ljubljanskem 50 gold. 24. Obrtnijska
*) Želeti bi bilo, naj bi si po tem in enakem načrtu vsaki šolski okraj preskrbel in napravil tak opis svojega okraja.	Uredn.
pripravnica na I. in II. mestni šoli vsaki po 50 gold. 100 gold. 25. Godbena šola filharmonične družbe 200 gold. 26. Filharmonična družba za piskalno šolo 600 gold. 27. Glasbena Matica 50 gold. 28. Za vzdrževanje varušnice malih otrok 200 gold. 29. Bolniško podporno društvo tukaj 100 gold. 30. Požarna straža tukaj 500 gold. 31. Elizabetina bolnica 200 gold. 32. Ozdravljenci zapustivši bolnišnice 200 gold. 33. Dijaki na vseučilišči v Gradci iz Kranjskega 100 gold. 34. Blagajna ubogih delalcev in invalidov 100 gold. 35. Podporno društvo tiskarjev 50 gold. 36. Delalsko izobraževalno društvo 50 gold. 37. Gledališče tukaj za 1. 1882/3 450 gold. 38. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov 50 gold. 39. Vincencijevemu društvu za hiralnico 200 gold. 40. Za deško zavetišče 200 gold. 41. Za deško sirotišče 300 gold. 42. Za hišno opravo v deškem sirotišči 300 gold. 43. Za dekliško sirotišče 200 gold. 44. Vincencijeva konferenca pri sv. Jakobu 100 gold. 45. Zdravniško društvo na Kranjskem kot dodatek k Loschnerjevi ustanovi 200 gold. 46. Kranjski deželni muzej za iskanje prazgodovinskih stvari 200 gold. 47. Čebelarsko društvo 50 gold. 48. Patriotična pomožna družba gospej v podporo onemoglih vojakov, njih sirot itd. 300 gold. 49. Patriotična deželna pomožna družba v podporo invalidov itd. 300 gold. 50. Tukajšnje posojilno in hranilno društvo donesek k založni 200 gold. 51. Strokovna šola za rezbarije v Kočevji 500 gold. 52. Kranjsko ribiško društvo 50 gold.
53.	Družba gospej krščanske ljubezni v podporo revnim družinam in za dekliško zavetišče 200 gold.
54.	Predstojništvo mestne fare B. D. M. O. za cerkvene namene 300 gold. 55. Arhiv za domo-vinoznanstvo 50 gold. Vsega skupaj 13.590 gold.
—	Javna zalivala. Visokočastiti gospodje profesorji Franjo Wiesthaler, Andrej Senekovič in Franjo Šuklje osnovali so meseca marcija t. 1. na korist društvu »Narodna šola« tri javna predavanja, ki so donesla: kosmatega dohodka 128 gold. 60 kr.; po odbitih troških v znesku 20 gold. 20 kr. preostalo je čistega dohodka 108 gold. 40 kr., katerega je podpisani odbor dne 21. marcija vzprejel. Za to blago podporo, naklonjeno po omenjenih gospodov profesorjev trudaljubivem požrtvovanji, za mnogobrojno udeležbo slavnega občinstva in za prijazno dovoljenje velecenjenega čitalničnega odbora, da se je v ta namen društvena dvorana brezplačno rabila, izrekamo najprisrčnišo zahvalo za znatno podporo. Slava!
F. Stegnar,	M. Močnik,
načelnik.	tajnik. _
—	Javna zahvala. Slavna kranjska hranilnica je v občnem zboru dne 8. marcija t. 1. visokodušno odredila »Narodnej šoli« 200 gold. podpore. Blagotvornemu zavodu izrekamo v imenu odbora za ta milosrčni čin najtoplejšo zahvalo. Bog povrni stotero!
F. Stegnar,	M. Močnik,
načelnik.	blagajnik in tajnik.
—	Zgradba za i z o b r až e v al ni co učiteljev in učiteljic v Ljubljani bode stala 159.849 gold. 24 kr. (kakor je razpisan proračun za manjšavno dražbo za 9. t. m.).
—	Presvetli cesar daroval je občini Dovje na Gorenjskem in občini Vrbovo pri II. Bistrici vsakej po 200 gold. in zdaj v Srednji vasi na Kočevskem 50 gold. za zgradbo nove šole.
—	Umrl je milostljivi Goriški knezonadškof Andrej Gollmajer 17. preteč. m. Ranjki škof bil je prvih deset let tudi vrli podpornik »Učiteljskemu Tovarišu« s tem, da je po več iztisov naročil in plačeval za učitelje v Goriškem okraji. Bog mu daj večni raj !
—	Umrl je tudi stari slovenski pevec č. gospod Jožef Hašnik, župnik pri sv. Juriji ob južnej železnici. Pokopali so ga 8.-preteč, m. ravno na njegov rojstni dan (721etni god). Blag- mu spomin!
—	Ped. znanstveno predavanje 27. t. m. v Ljubljani je zaradi slabega vremena izostalo. Poletni čas bodo ta predavanja prenehala. Odb«rova seja Slovenskega učit. društva bode v četrtek 5. t. m. (v društveni sobi) ob 2. popoludne. Mej drugimi obravnavami je na dnevnem redu tudi letošnja »slavnost o šeststol etnici«.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na enorazrednici v Blagovici učiteljeva služba s 450 gold. letne plače in s stanovanjem, za trdno, ali začasno. — Prošnje okr. šol. svetu v Kamenik do 20. t. m. — Na enorazrednici v Osilnici učit. služba s 450 gold. letne plače in s stanovanjem se bode tukaj začasno oddala. — Prošnje okr. šol. svetu v Kočevji do 15. t. m.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik J. B. Milic.