V e s t n i k. Ministerski predsednik grof Badeni v Ljubljani. Željno pričakovani gost, ministerski predsednik grof Badeni, se je rnudil dne 4. t. m. v ozidju našega mesta. LjubIjana je njemu na čast oblekla praznično obleko. Nebroj zastav je pričal iniaisterskemu predsedniku, da se je prebivalstvo stolnega mesta veselilo njegovega prihoda in da mu je hotelo na slovesen način izkazati svoje priznanje in svojo zahvalo za doslej izkazano naklonjenost in dobrohotnost. Ministerski predsednik je Ljubljani z dejanji dokazal svojo blagohotnost in zato se je vse prebivalstvo zjedinilo v to, da mu izrazi svojo hvaležnost. Pokazal je tudi, da inu je močno pri srcu tudi Ijudsko šolstvo. Obiskal je vzgledno zgtajeno prvo mestno deško petrazrednico na Ledini, kjer so ga pričakovali gg. okrajni šolski nadzornik prof. Levec, voditelj Maier in mestni nadinžener Duffe. Grof Badeni si je ogledal šolsko poslopje, telovadnico, nadučiteljevo pisarno, knjižnico, šolski vrt itd. Kazal je veliko zanimanje za rnestno ljudsko šolstvo in g. nadzornik Levec rau je moral natanko razložiti, kako je osnovano vse ljudsko šolstvo v Ljubljani, kakšni so učni vspehi in šolsko obiskovanje. Zlasti se je čudil, da ima Ljubljana več šolo-obiskujočih nego šolo-obveznih otrok. Zanimal se je tudi za uredbo tukajšnjih c. kr. vadnic in učiteljišč ter vprašal, koliko učiteljskih kandidatov je letos dovršilo učiteljišče in karn pojdejo v službo. Prof Levec mu je odgovoril, da večina učiteljskih kandidatov odide na Štajersko, ker so tam učitelji bolje plačani. Tudi šolsko poslopje in njega lepa oprava je naredila na ministerskega predsednika najboljši vtisek. Po četrturnern razgovoiu se je grof Badeni prijazno poslovil od navzočih gospodov. Ministerski ptedsednik si je ogledal tudi realko in gimnazijsko poslopje ter priznal nujno potrebo, da se čim prej zgradi novo gimnazijsko poslopje ter obljubil, da se bodo v tern srnislu kmalu storili potrebni koraki. Cesar Franc Jožefova ustanora za učiteljske sirote na Kranjskem: G. Josip Turk, nadučitelj v D. Logatcu, 2 gld. j g. Al. Pin, učitelj v D. Logatcu, 1 gld.; g. Viljem Gebauer, nadučitelj v Šmarjeti na Dolenjskem, za II. polovico t. 1. 1*80 gld.; gospod Traren Jožef, učitelj v Naklem, Bv spomin na njegovo štiridesetletno službovanje" 100 goldinarjeT. Vsa čast in slava uzornernu tovarišu, ki ima vedno*) odprte roke in srce za uboge učiteljske sirote! Bog mu povrni stotero! Tovariši! Kje tak je še rried nami? Vzgledujmo se nad njitn ter posnetnajmo gavsakposvojih močeh! V spodbudo bodi ta naš tovariš posebno vam, tovariši, ki do danes še niti vinarja niste darovali za ,,ustanovo" — za naše sirote. Res je, da so naše plače zelo nizke, vendar, kdor ima srce na pravem mestu, par novcev na leto že še utrpi. V tolažbo naj bodo vsakomur izmed nas svetopisemske besede: ^Blagor usmi ljenim, ker usmiljenje bodo dosegli! Gosp. Ivan Pokorn, učitelj v Horjulu za tekoče leto 2*40 gld.; gdč. Majer Marijana, učiteljica v Karpanu (Istra) za 1. polletje t. 1. 2*40 gld.; g. Levičnik Jožef, učitelj v Železnikih 1 g*ld. IJčiteljski konvikt: G. Franc Koy, trgovec v Travniku, nabral v mali družbi v Dragi 5 Kj g. Josip Petkovšek, učitelj v Velesovem, 2 K; čisti dohodek veselice učiteljstva Postojinske šole z dne 1. mal. srpana t. 1. 100 K. Bodi ta šola, ozirorna učiteljstvo v vzgled in posnemanje vsem večrazrednicam! G. Andrej Šest, c. ki*. okrajni šolski nadzornik v Krškern, nabral v dan okrajne konferencije v Krškem 29 K; gosp. Bernard Andoljšek, učitelj v Dtagi 10 K, katere je daroval č. g. Rade Vlašič, župnik v Prezidu; g. Miško Kosec, učitelj v Žabnici, nabral pri okrajni učiteljski konferenciji v Tržiču dne 29. mal. srpana 46 K; gdč. Kristina Schuller nabrala pri okrajni učiteljski konferenciji v Zasipu (radovljiški okraj) dne 30. mal. srpana 30 K; pri okrajni učiteljski konferenciji litijskega okraja seje nabralo 24 _ 40 h; (10 K je *) Kakoi* znano, je daroval ta vrli naš tovariš lansko leto za nkonvikta tudi 100 gld. daroval bl. g. M. Grill, c. kr. okrajni glavar v Litiji, ostali znesek je zložilo učiteljstvo litijskega okraja). Gosp. B. Andoljšek, šolski vodja v Dragi, 26 K, nabrane v veseli družbi v Dragi med prijatelji ljudskih učiteljev. Učiteljstvu je posebno naklonjen gospod Koy, trgovec v Travniku. Daroval je zopet 20 K. Srčna mu bvala, kakor tudi drugim darovalcem. Vivant sequentes! A. Praprotnikov spomenik: G. Jos. Petkovšek, učitelj v Velesovem, 1 K; g. Janez Saje, nadučitelj v Št. Jerneju, 2 K; slavno učiteljsko društvo Gornjegradskega okraja 4 K; g. Travnar Jožef, učitelj v Ljubljani, 10 K; g. Levičnik Jožef, učitelj v Železnikih 2 K. Občni zbor ^Vdovskega društva" bode dne 17. kimovca. Za spominsko ploščo Ivanu Tomšiču na Vinici so darovali: G. Ivan Mahkot, c. kr. vladni svetnik itd. v pok. v Ljubljani 10 K; g. Št. Lapajne c. kr. okr. komisar v Črnomlji 2 K; g. dr. Malerič, zdravnik v Črnomlji 2 K ; g. Anton Jersinovič, c. kr. okr. šol. nadzornik 2 K; o priliki okr. učit. konference v Grnomlji dne 8. mal. srpana 1896 darovali so gdčn. učiteljice in gg. učitelji vsak po 2 kroni: gdč. Roz. Glarici in A. Moos, učiteljici v Crnomlji; gdč. Vita Zupančič, učit. v Metliki; gdč. Irma Šigon, učit. v Semiču; gdč. Minka Gossler, učit. v Podzemlji; gdč. Angela Divjak, učit. v Štrekljevcu; gdč. Magda Pezdirec, učit. v Dragatušu; g. Fran Šetina, šolski voditelj v Črnomlji; g. A. Kadunc, učitelj v Preloki; g. Fran Kenda, učitelj na Suhoru; g. Fran Gross, nadučitelj v Štrekljevcu; g. Janez Muren, učitelj v Drašičah; g. Fran Gregorač, šolski voditelj v Metliki; g. Rik. Megušar, nadučitelj v Podzemlji; g. Rud. Schiller in Fran Stefančič, učitelja v Crnomlji; g. Jos. Križnar, učitelj v Metliki; g. Fran Lovšin, nadučitelj na Vinici; g. Fran Zupančič, učitelj na Radovici; g. Mat. Bartel, nadučitelj v Semiču; gosp. Kristij Engelman, nadučitelj v Dragatušu; g. Fran Juvanc, učitelj na Vrhu; g. Josip Bergant, učitelj na Vinici; g. Iv. Zupanc, nadučitelj v Starem Trgu; g. Engelb. Kavčič, učitelj v Semiču; g. Tomo Bitenc, učitelj v Dragatušu; g. Janko Schweiger, mestni župan in trgovec v Črnomlji 2 K ; na dan okr. učit. konference ljubljanske okolice gdčn. učiteljice in gg. učitelji pri obedu nabral g. nadučitelj Ksav. Trošt skupno 25 K; g. Jan. Saje, nadučitelj v Št. Jarneji 2 K; g. Karol Trošt, učitelj v Št. Jarneji 1 K; g. Josip Levičnik, učitelj v Železnikih 2 K. — Gg. učitelji in gdčn. učiteljice naj se blagovolijo pri raznih sestankih spominjati pokojnika-pisatelja in pedagoga Tomšiča. Darove sprejema društveni blagajnik g. Kristij Engelman, nadučitelj v Dragatušu pri Črnomlji. Pedagogiški letnik. Pred nami leži šesti tečaj zbornika, kateri izdaja ,Pedagogiško društvo v Krškern1" in kateri zavzema v slovenski pedagogiški književnosti jako odlično, če ne najodličnejše mesto. Letošnji letnik se v vsakern oziru pridružuje dostojno vsem prejšnjim letnikom. Vsebina mu je naslednja: ^Frančišek Ser. Jamšek1", životopis s sliko, spisala I. Lapajne in I. Matko; BVažni spisi Jana Amosa Komenskega", spisal I. Ravnikar; ,Situvacijski črteži in risanje zemljevidov1' spisal I. Bezlaj ; ,Dopisovanje v meničnih zadevah* spisal dr. F. Romih; ^Pogled v kemijo in alkemijo", spisal I. B.; „0 lepopisji v ljudski šoli", spisal I. Rupnik; »So-li deška ročna dela potrebna ali ne, in kako jih je gojiti", spisal Fl. Rozman; jKolegijalnost", spisal Fr. Ivanc; BOzir po pedagogiškem polji na Slovenskern", spisal I. L.; BNova šolska klop in tabla", spisal Fl. Rozman; ^Donesek k strokovni terminologiji", spisal —a—; ^Zgodovinska črtica o hrvatskem šolstvu", spisal I. L.; BZaznamek priporočljivih šolarskih knjižic"; jZbirka gospodarskih, obrtnih in gospodinjskih računskih in merstvenih nalog"; ,Poročilo o delovanji ^Pedagogiškega društva od 1. 1892.—1896."; spisal I. Bezlaj; ,,Poziv". Priporočujemo ta zbornik prav toplo, želimo iskreno, da bi ,Pedagogiško društvo1' našlo v vseh narodnih krogih trdno zaslombo in dobilo zadostno podporo. Naznanilo. Predstojništvo uršulinskega samostana naznanja, da se bodo tudi letos obhajale duhovne vaje za učiteljice, in sicer od 8. do 12. kimovca. Gdčne. učiteljice so uljudno povabljene, da se jih v obilem številu udeležijo. Brezovica. Do 20. t. m. je razpisano drugo učno mesto na tukajšnji dvorazrednici. Ker opravlja sedaj službo orgljavca samouk, kateri pri vsi svoji dobri volji ne more zadostiti zahtevam cerkvenega petja, je želeti, da bi se za učiteljsko službo oglasili v orgljanju izurjeni učitelji. Čuje se, da se bode pri oddaji učiteljske službe, kolikor mogoče, oziralo v prvi vtsti na takega prosilca, kateri bi lahko prevzel tudi službo orgljavca. Ako smo prav poučeni, plača za orgljanje ni ravno majhna. Torej orgljanja vešči učitelji, podvizajte se! Umrl je v Idriji 5. t. m. zvečer učitelj g. Anton Levstek, ostavivši četvero nepreskrbljenih otrok in vdovo. Bil je marljiv učitelj in uzoren narodnjak. N. v m. p.! Obsojena ljudska šola. V 158. štev. ,Slov. Naroda" je neki »šolnik11 uspehe Ijudske šole tako grdo obsodil, da do danes kaj tacega še nikjer nismo čitali. Svet, ki kaj takega čita, bode mislil, da učitelji v šoli zgolj lenobo pasemo. Pisec uspehov ljudske šole ali ne pozna, ali jih pa poznati noče. S tako pisavo se ljudstvo, ki že itak ni posebno naklonjeno ljudski šoli, naravnost ščuje proti učiteljstvu, oziroma proti šoli. Cujmo, kaj piše ta najnovejši ,pedagog": ^Tudi najunetejši prijatelj sedanje ljudske šole mora priznati, da učni uspehi niso v nikakem razmerju z uspehi, kateri so se od te šole pričakovali, da so primerorna malenkostni. Zlasti učni uspehi na jednorazrednih in dvorazrednih šolah so neznatni Kar se je šolar naučil v šoli, to pozabi, kakor hitro zapusti šolsko klop. Povprek znajo tisti, ki so zvršili štirirazredno ljudsko šolo, jedva zadoslno pisati in čitati, obiskovalci dvorazrednic in jednoraziednic pa pozabijo navadno tudi še to. Celo v tistib dveh kronovinah, kjer je prebivalstvo — povprek sojeno — najbolj izobraženo, celo na Češkem in v Šleziji, se primeri pogostoma, da novaki, ko pridejo k vojakom, ne znajo niti svojega imena zapisati in ne znajo čitati, dasi so precej dolgo trgali hlače po šolskib klopeh." — Neki drugi slovenski list piše: ,Mi se nikdar ne bi upali tako obsoditi ljudske šole. Ta sodba je preostra." Mi tudi pravirno: ,Ta sodba je preostra, krivična in zlobna!" Ljubljanske razmere po potresu. Neugodne razmere je rodil in zapustil za Ljubljano in nekatere sloje prebivalstva lanski potres; mej vserni sta pa najbolj občutna draginja in pomanjkanje manjših stanovanj v mestu in v predmestjih. Draga stanovanja, živila, kurjava, zvišanje najemščine i. dr. hudo tlačijo manj imovite kroge; da so pri tem najbolj prizadeti delavski krogi, mali uradniki, učiteljstvo, umeje se samo po sebi. S kom pa naj si pomagajo ti stanovi? Ali naj polovico svojega zaslužka in plače utaknejo v žep hišnih gospodarjev? Kdo sme to zahtevati? Tudi tujcev ni sedaj toliko k nam, marveč se ogibajo Ljubljane. Seveda, gospoda, ki živi v obilici vseh posvetnih dobrot, nirna pojma o pomanjkanju! Zdaj se sicer zida nekaj novih hiš, ki bodo jeseni dodelane, pa kdo pojde v take drage palače! Dve leti bodemo še najmanj trpeli pod nasledki potresa, toliko časa pa marsikateri služabnik te ali one vrste ne bode mogel zinagovati, temuč zabrede v dolgove. S kom jih pa potem plača! Lačen delati ne more, živ v grob tudi ne, ne pomaga mu pa nihče. To ni človekoljubno! Pametno. Neki dunajski učitelj je zaprl neko učenko meščanske šole zaradi slabega risanja. Njena mati pridrvi v šolo ter vpije proti učitelju: BVi nimate pravice zapirati rnojega otroka!" Na to priine deklico za roko ter jo odpelje domu. Učitelj jo je naznanil sodniji. Uporna žena je bila obsojena za to na pet gld., oziroma 24 ur zapora. Pestalozzijeva praunikinja. V Alt-Dietmans-u, Dolenja Avsttija, je stanovala skoraj 30 let prava praunikinja Pestalozzijeva. Te dni se je preselila v Švico, v njeni in Pestalozzijev rojstni kraj v Curich ter se naselila zopet v svoji in Pestalozzijevi rojstni hiši. Ne v (Jaliciji, ampak v Dolenji Avstriji, v nekem prijaznem trgu, imajo otroci telovadbo v skednju, šolo pa v gostilni. Ob delavnikih v šolski sobi, ozirorna gostilni, poučujejo otroke, ob nedeljah in praznikih pa pijanci popivajo. Poveljnikoro pismo. Poveljnik prostovoljnega gasilnega društva nekega belgijskega mesteca je poročal nedavno o nekem požaru tako-le: ,,Herr Praefect! Als gestern wie gevvohnlich gegen Abend die Nacht gekommen war und ich mich niedergelegt hatte, um im Schosse des Schlafes zu ruhen, wurde ich plotzlich geweckt durch Geschrei, vvelches nach Feuer rief. Da ich auf der Stelle errieth, dass es sich um ein Feuer handelte, welches brannte, erhob ich micb und bemerkte einen gliihenden Schein in der Richtung der Brauerei Sacabiere. Sogleich liess ich mit den Signalhornern Alarm blasen und vereinigte mich mit meinen Mannschaften, um uns nach der Brandstelle zu begeben. Dort angekommen, fiihlte ich das Bedurfnis, Appell abzuhalten und fand, dass wir alle vollzahlig waren. In diesem Augenblick verzehrten die Flammen das Hintertheil des Herrn Pignoufmann, vvelches imrner mit Stroh gefiillt ist. Ungliicklicherweise hatten wir in der Ubersttirzung der Eile unsere Spritzen vergessen und waren daher genothigt, das Wasser aus einer Pfiitze zu holen, welches sehr schlecht roch, wobei mir ubel wurde, und als es nichts mehr zu brennen gab, gieng das Feuer aus. Darauf habe ich raeine Mannschaften angeredet und dankte ihnen fiir den Muth, den sie bei dieser Gelegenheit gezeigt hatten, denn ohne dieselben vvaren die Frauen, die in dem Hause waren, heute zerstort. Wir haben dagegen den Tod eines der Unsrigen zu beklagen, u. zw. das Schwein von Franz, welches erschlagen worden ist, ohne dass es sagen konnte ,wie*. Ich bezeuge die Genauigkeit des Berichtes, indern ich zur Beglaubigung desselben mit mir zeichne Severe — Mejuste, commendan de Pond Pieds." Donesek k životopisu Andreja barona Čehovina, spisal Fr. Komatar. To je naslov silno zanimivemu spisu, kateri je prinesel 1. sešitek letošnjih ,Izvestij muzejskega društva za Kranjsko". V tem spisu g. Komatar podaje nekoliko podatkov, katere je nabral po dunajskih arhivih o junakovem življenju in vojevanju, posebno z ozirorn na nekatere pomote v Lebanovej knjižici .Andreas Freih. von Čehovin". Na podlagi teh natančnih in zanimivih podatkov bode kaj lahko spopolniti Lebanovo knjižico. Leban sarn je zvedel še mnogo zanimivega o slavljenem junaku, kar tudi priobči o priliki. Prav je, da se dotičniki trudijo, da pridejo tej stvari -do dna", in po pravici piše g. Komatar: .Težko je odločiti, kateri obeh slovenskih topničarskih častnikov, oslavivših se v različnih vojskah 18. in 19. stoletja, ima prednost: Vega ali Čehovin", — končno omenim še, da je predsednik goriškega veteranskega društva, učitelj in c. kr. stotnik Anton Jakobi nabral za Čehovinov spomenik doslej že nad 1800 goldinarjev! Čast tako vrlemu nabiratelju! Iz mestnega šolskega sveta. O seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega, ki se je vršila dne 9. inal. srpana t. 1., srno prejeli nastopno poročilo: Ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. Sklene se zopet redno objavljati izpiske iz sej, kot se godi to pri druzih šolskih oblastvih. Določi se, da bode itnel mestni šolski svet odslej redne seje vsako prvo sredo v inesecu. Na znanje se vzame, da bode mestni magislrat Ijudsko šolski inladeži v priliodnjem šolskern letu priredil za vežbališče in igrišče podturnski travnik nasproti prejšnjemu za to narnenjenemu, ki se uporablja zdaj na druge svrhe Prošnja mestnega kateheta M. Šarabona za dovolitev zakonite nagrade za čeznormalno število učnih ur pii veronauku v tekočem šolskem letu se predloži priporočilno deželneinu šolskemu svetu; istotako prošnja nekega mestnega učitelja in neke mestne učiteljice za podporo, ter prošnja nekega pornožnega mestnega učitelja za nakazilo remuneracije mej počitnicami. Mestni učiteljici Agnezi Zupanovi se prizna III. službena starostna doklada v znesku 50 gld. s 1. dnein rožnika t. 1. Glede prošenj šolskih vodstev za dovolitev podpore za uravnavo šolskih vrtov iz subvencij ministerstva za bogočastje in pouk in iz normalnošolskega zaklada pro 1896 se predlože dež. šolskemu svetu dotični nasveti. Določi se, da bodi v šoli na Baiju v prihodnje popoludne pred sv. Rešnjini Telesom radi piipiav za udeležbo pri trnovski procesiji pouka prosto. Poroeilo okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca o nadzorovanju mestne dekliške osenimzrednice, zasebne notranje dekliške ljudske in ineščan^ke šole pri Uršulinkah, zasebne deške štirirazrednice v Marijaniiču in zasebne dekliške štirirazrednice v Lichtenthurnovem sirotišču ter poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Baltazarja Knapitscha o nadzorovanju zasebne notranje dekliške meščanske šole pri Uršulinkah za šolsko leto I895./96. se vzaine na znanje in se sklene, da je vsa poročila predložiti dež. šolskemu svetu v odobrenje. Sprejmo se tudi vsi nasveti, katere sta nadzornika-poroeevalca predlagala o tej priliki kot naročila in navodila dotičnim šolskitn vodstvom. Fran Josipora mestna višja dekliška šola v Ljubljani. Kar so vsi rodoljubi že dolgo želeli, izpolni se v kratkem: dne 1. listopada t. 1. otvori se višja dekliška v Ljubljani. Štatut tega za vse Slovence velevažnega zavoda odobren je bil v seji občinskega sveta dne 26. vinotoka 1894. 1. Ker pa ta štatut vis. c. kr. deželnemu šolskernu svetu ni povsem ugajal, ga je občinski svet dne <iJ2. mal. srpana t. 1. v smislu želje vis. c. kr. dež. šol. svet spremenil. Lep.še in trajnejše, kakor odpreti našemu ženstvu vire splošne višje šolske izobražbe, ne inore bela Ljubljana jioslaviti slavnega jubileja našega premilega viadarja! S posebno gorkim čutotn se inoramo pa spominjati pri tej priliki tudi slovenskega mecena g. Josipa Gorupa, ki je prvi z besedo in še bolj z veledušnim dejanjein navdušil tukajšnje narodne kroge za delo v ta natnen. Občinski svet je v tajni seji dne 22. mal. srpana imenoval odgovornim provizornim ravnateljeni mestne višje dekliške šole za dobo jednega leta c. kr. giinn. profesorja v Ljubljani, gospoda dra. Lovro Požarja. Služba definitivne učiteljice (nadzorovalne dame) bode v kratkem razpisana. Ta učiteljica bo učila neniščino v I. razredu, poteni pa ženska ročna dela in kak manjši predinet (gospodinjstvo, lepopisje.) Plača: 600 gld., aktivitetna doklada 200 gld. in piavica do pet petletnic po 50 gld. Stalno bode nameščen tudi izvrsten meščanski učitelj raatematično - prirodopisne stroke s plačo 80(J gld., z aktivitetno doklado 200 gld. in petimi petletnicami po 100 gld. ^Pripravniški dom". Dijak, katerekoli šole že, je navadno revež; primanjkuje mu dobre in zdrave hrane, reda, zdravega stanovanja, prepotrebnega nadzorstva in še marsikaj. Če je isti sin bogatib starišev, no, temu se še ne godi tako slabo, vendar pa gotovo ne tako dobro, kakor pa v očetovi hiši ali tudi v dobro uravnanem zavodu. Saj verno, kakošna so dijaška stanovanja v Ljubljani. S tern kruhom se bavijo navadno revne ženice, ki najamejo v ta namen slaba, nezdrava, večinoma pritlična ali podstrešna stanovanja. In hrano imajo pa naši dijaki čestokrat tako slabo, da bi še živini ne dišala. Seveda, za sestradanega dijaka je pa vse dobro! Nahaja se v Ljubljani res tudi nekaj dobrih stanovanj, ali ta so zelo draga in le dijakom prav premožnih starišev pristopna. Kdor pozna razmere ljubljanskega dijaštva, nam mora pritegniti, da so izmed vseh največji reveži učiteljisčniki. Le-U so po večini sinovi ubožnih starišev, ki ne inorejo za-nje plačevati dragega stanovanja in dobre, zdrave brane. In koliko je med njimi tudi takih, ki se sami vzdržujejo z instrukcijami ali pa jih podpirajo dobri ljudje; poleg svojih Mudij se morajo torej težko boriti tudi za vsakdanji kruh — za obstanek! Ni čuda, da marsikdo teh revežev brez lastne krivde obnemore poprej, predno dovrši svoje študije, ali se pa tudi za vselej zgubi ter uniči svojo bodočnost. To bi se pa gotovo ne zgodilo, ko bi imel isti, dobro stanovanje, dobro hrano, dobro nadzorstvo! Da bi se prišlo tem dijaškim nezgodarn v okom, se je ustanovilo v Ljubljani društvo .Pripravniški dom11, kojega namen smo povedali v zadnji številki našga lista. Ce se ne motimo, sta ustanovitelja BPripravniškega doma" gg. ravnatelj Franc Hubad in profesor A. Kržič. Dne 20. mal. srpana je bil prvi občni zbor .Pripravniškega doma". Govorilo in tudi pisalo se je, da .Pripravniški dom" v istini nirna vzvišenega namena, pomagati revnim učiteljiščnikom, ampak razdvojiti ljudsko učiteljstvo v dva tabora. Ta govorica in pisava je dala povod uredniku našega lista, da se je udeležil občnega zbora ter se prepričal, koliko je resnice na tein. Iz nagovora društvenega predsednika, g. ravnatelja Fr Hubada in iz poročila tajnikovega, g. prof. A. Kržiča, smo posneli, da iraata gg. ustanovitelja sama res najboljši in najblažji naraen s BPripravniškirn dotnom" in dokler bode to društvo sledilo nepristransko temu blagemu namenu, bode rodilo res blagodejen sad. Če bi pa kedo imel namen s .Piipravniškim doraom" razdvojiti Ijudsko učiteljstvo, mu skoraj labko že danes povemo, da se mu to gotovo ne posreči, ker se ljudski učitelji dandanes že toliko zavedamo svojega stanovskega poklica, da se v strankarske namene ne damo več voditi — posebno od take stranke ne, ki je na podstavi svojega prograina načelna nasprotnica Ijudske šole, ozirorna ljudskih učiteljev. V društvo ,,Pripravniški dom" je do sedaj vpisanih posebno veliko č. dubovnikov, nekaj tudi takih, katerih do sedaj nismo nikdar našli rned dobrolniki in prijatelji ljudskih učiteljev. Svojih dobrotnikov in piijateljev smo učitelji od srca veseli, to pa le tistib, ki se pri vsakej priliki kot take pokažejo in kdor podpira .Pripravniški dom." v vseh druzih naših težnjah nas pa prezira, ta ni naš prijatelj in tudi s ,,Pripravniškim doinom" nima tistega blagega namena, kakoršnega imata v mislih gg. ustanovitelja. Učitelji imamo nmogo potreb, rnnogo teženj. Našili nizkih plač niti ne oinenimo danes; v mislih imamo sarno .učiteljski konvikt". Poldrugo leto je temu, kar smo ustanovili ,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani." Društvo inia preblag, prevzvišen namen: skrbeti za učiteljske sirote in otroke, skrbeti za njihovo duševno in lelesno vzgojo ter jiin pomagati do koščeka vsakdanjega kruha. Ali prav tu dobivamo od č. duhovščine premalo podpore. Do danes je nabranih za .konvikt" okroglih 3500 kron; k tej svoti so prispevali č. duhovniki nekaj nad 150 kron! Blizo polovice teh dohodkov smo zložili učitelji sami, dobro polovico smo pa nabrali pri pristaših narodne stranke, katera nain prav s tem kaže, da nam je naklonjena. Odkrito povemo, da smo pričakovali od č. duhovščine z ozirom na nje ugodne gmotne raztnere več podpore — posebno glede na namen, ki ga ima -konvikt" in že zaradi namena samega bi moial rnarsikdo odpreti svojo roko, tudi če nam sicer ni naklonjen. Naj narn pa nihče ne zarneri, da govorimo odkrito. To smo imeli že nekaj časa na srci, čakali smo le ugodne piilike. Kdor je torej naš resnični prijatelj, podpiraj učiteljstvo v vseh njegovih težnjah, kolikor mu je to mogoče; kdor pa podpira samo ^Pripravniški dom11, sicer pa ljudskega učitelja prezira, ta ninia tistega blagega namena s BPripravniškirn domom", kakoršnega ima v mislih društveni predsednik. ,Pripravniškemu dorau" bode gotovo tudi v korist, če se njega društveniki pri volitvi odbora i. t. d., kolikor največ ozirajo na profesorje z učiteljišča, na vadniške in ljudske učitelje, ter na znane prijatelje Ijudskih učiteljev, kajti le-ti jedini poznajo potrebe učiteljiščnikov in ljudskih učiteljev. Potem bi gotovo nihče ne mogel misliti, da iina društvo strankarski namen. Nekam nenaravno se nam zdi tudi, da bode ,Pripravniški dom" pod nadzorstvom knezoškofijskega oidinaiijata. Po našem mnenji bi se spodobilo nadzorstvo učiteljskemu zboru, ozirotna ravnateljstvu učiteljišča, koje pripravnike in njihove razmere najbolje pozna, ker jih na podstavi zakonov in ministerskih ukazov za učiteljišča tudi poznati mora. V Gelovcu imajo učiteljiščniki tudi svoj .dom", ki je pa pod nadzorstvom t. č. deželnega šolskega nadzornika. Zato rnislimo, da bi ,Pripravniški dom" bolje uspeval, ko bi bilo nadzorstvo v rokah učiteljskega zbora, oziroma ravnateljstva učiteljišča ali pa deželnega šolskega nadzorstva, oziroma deželnega šolskega sveta. Stalni šolski nadzorniki. Vlada misli na to, da se namesto dosedanjih začasnih okrajnih šolskih nadzornikov nastavijo po vseh kronovinah stalni. Poskus s takimi nad- zorniki v Galiciji se je dobro obnesel. Stalni okrajni šolski nadzorniki bodo uradniki 8. činovnega razreda. Vlada bode deželnim zborom morda že v prihodnjem zasedanji predložila predlogo, da se v tem oziru pretnene zakoni o šolskem nadzorstvu. Najbolj bi bilo pripoiočati, da se na taka mesta imenujejo starejši zaslužnejši ljudski učitelji, ki imajo dovelj praktične izkušnje za sabo. S tako uredbo bi imeli ljudski učitelji tudi več veselja do poklica, ker bi imeli vsaj nekaj upanja na boljšo službo. Slavoj in Ljudmila. iMilosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živalih. Slovenski mladini nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. I. del. — To je naslov 19. snopiču ^Knjižnice za mladino". Nekateri otroci imajo posebno veselje, trpinčiti nedolžne živali. Znano je pa, da tako veselje upliva jako nevarno na otroško srce ia čut in dokazano je tudi, da taki otroci pozneje tudi nimajo nič usmiljenja do svojega bližnjega, — da še celo do svojih starišev ne. Kdor torej z živino grdo ravna, kaže divje srce in iz milosrčnosti do živali izvira tudi milosrčnost do človeka. Namen te knjige je torej, vzbuditi v otrocih čut milosrčnosti do živali in bilo bi želeti, da se ta zvezek ,,Knjižiea za mladino" kar najvec mogoče razširja ined slovensko mladino. Sicer pa tudi vse druge zvezke »Knj. za ml." kar najtopleje priporočamo. Mladinski spisi so najboljše samostojne vzgojevalno sredstvo in kakor bodemo vzgojili mladino, tak bode prihodnji rod. Šolski nauki čestokrat prezgodaj izpuhte iz glave, to pa, kar bode zapisano v rKnj. za rnl.1*, bode bral otrok lahko večkrat, tudi še kot mladenič ali mož — kot dekle, ali žena. Na ta način se bodo lepi nauki, ki so zbrani v rKnj. za ml." ukoreninili v srcih naših učencev in učenk. Na ta način si bodemo vzgojili tudi rod, ki bode znal ljudskega učitelja ceniti bolje, kakor ga pa ceni današnji nehvaležni svet. Zato se kar ne moremo prečuditi brezbrižnosti nekaterih tovarišev, ki nečejo spoznati važnosti ,Knj. za ml.* ter iste duševno in gniotno podpirati. Naravnost sramotno je za nas, da ima to prekoristno podjetje komaj 500 naročnikov, ko bi jih prav lahko imelo 2000, ko bi spolnilo vse slovensko učiteljstvo svojo stanovsko in narodno dolžnost. Zdrarnimo se torej, tovariši, ter združimo svoje moči v ,Knjižnici za rnladino", da vsaj z novim letom ne bode nobene šole in tudi nobene narodne družine na Slovenskem, ki bi ne bila naročena na »Knj. za ml." Potomci naši bodo potem s ponosom kazali na nas ter nas blagiovali in blagoslovjali, da smo jim s pomočjo ,,Knj. za ml." vzgojili šoli in učiteljstvu prijazen rod! Na delo tedaj ! Če pa priporočamo tako toplo ^Knj. za ml.B, naj nas nihče napačno ne ume, da bi prav tako zelo ne bili tudi vneti za ^Vrtec". Tudi ta res izvrstno urejevani list prinaša slovenski mladini obilo prelepih naukov in glede na zasluge, katere ima za naš narod ,,Vrtec" za sabo, bi bilo jako nehvaležno od vsacega izmed nas, kdor bi ne podpiral in razširjal tudi tega lista med našim narodom, tembolj, ker je čisti dohodek namenjen preblagemu namenu, kakor čitamo to v številki z dne 1. t. m. Cim več dobrega beriva bode dobivala naša mladina v roke, tem bolje bode za njo. Ta namen ima tudi ,,Knj. za ml." in vsled tega naj nihče ne misli, da bi bila ,Knj. za ml." konkurenčno podjetje .Vrtcu", ne, ravno nasprotno; ,,Knjižnica za tnladino" ^Vrtec" le podpira, ker sam ,,Vrtec* donaša naši mladini prernalo beriva. Da pa mi ^Knj. za ml." večkrat omenjamo v našem listu kakor ,Vrtec", delamo to zaradi tega, ker je BKnj. za inl." še mlado podjetje, koje se bojuje še za obstanek a Vrtec stoji pa že na trdnih tleh, katera mu je ustvaril rajnki Tomšič. Dalje je »Knj. za ml." učiteljsko podjetje in srno zato tudi moralično prisiljeni in dolžni to podjetje podpirati in priporcčati, kajti, če bi zaradi slabe podpore prenehala ,Knj. za ml.", bi to ne bilo posebno eastno za slovensko učiteljstvo. Pri tem ne gledamo tudi prav nič na osebe urednikov; mi obadva spoštujemo, ker iinata obadva dober namen in sta obadva domačina — Slovenca. Učitelj in občinski tajnik. Dež. šolski svet goriški je ukazal, da odslej ne srae nobeden učitelj več službovati kot občinski tajnik in da se morajo tej službi do 31. grudna odpovedati vsi tisti učitelji, kateri jo zdaj odpravljajo. Slabo plačanim učiteljem se je s tem vzel postranski zaslužek, kateri so toliko bolj potrebovali, ker so slabo plačani, pa tudi malim občinani se ni s tern izkazala nikaka usluga. Prva učiteljica telovadbe v Avstriji. Te dni je v Gradcu pred posebno komisijo položila izpit iz telovadbe učiteljica na tržašketn liceju Lidija Cossutta (Košuta). Pridobila si je s tem izpitom vsposobljenje za poučevanje v telovadbi na višjih dekliških šolah in učiteljiščih za ženske. Doslej ni bilo v vsej Avstriji še nobene izprašane učiteljice za telovadbo. Maščevanje učencero. Iz Žemuna poročajo: I. Milosevič, učenec IV. razreda na tukajšnjem gimnaziju, je napadel v šolskem poslopju profesorja fizike Josipa Šaha z revolverjem v roki. Hotel ga je ustreliti v glavo, toda na vso srečo se revolver ni sprožil. Besni dečak je na to skočil na profesorja, udarši ga parkrat z vso silo z revolverjem po glavi. Učenca so zaprli. Pravi, da se je hotel rnaščevati na profesorju, ker mu je razsodil nezadostni vspeh v fiziki. — Pfeiferjev predlog1 — agitacijsko sredstvo. Nihče ne dvomi, da so imeli naši konservativci zgolj agitacijske namene s Pfeiferjevim predlogom o uvedenji poludnevnega pouka na kranjskib ljudskih šolah. To potrjujejo tudi naslednje številke. Glasom zadnjega statističnega izkaza iz 1. 1890. je bilo na Kranjskein 321 ljudskib šol in sicer je bil celodnevni pouk na 69 šolah, največ v mestih in trgih, poldnevni na 231 šolah, poldnevni in celodnevni na 21 šolah, torej je bilo skoro na 4/s vseh šol uveden poldnevni pouk. Te številke so jasen dokaz, kako prazne in brezsrniselne so bile Pfeiferjeve tožbe! Dnevni razpored VIII. glavne skupščine .Zaveze" v Opatiji: Prvi dan: 19. kolovoza. U 9^2 sata u jutro: Doček gostova na kolodvoru Matulje. Pozdrav od predsjedničtva učitelj. družtva i od strane občine Kastav. U lO1/,: Dolazak u Opatiju, te sastanak u nZorin domu". Pozdrav od strane pripomočnog odbora i od strane občine Volosko. Tuj če biti naznačeni stanovi. U ll1/.-" Sjednica upravnog odbora u čitaonici. U 1 sat poslie podne: Vježbe pjevanja u pučkoj učioni. U 3 sata: Sjednica delegacija u prednjoj dvorani BZore". U 5 sata: Sjednica odsjeka u pučkoj učioni. U (i1/^ sata: Vježbe pjevanja u pučkoj učioni. U 9 sata: Koncert s plesoni u nZorin domu". Drugi dan: 20. kolovoza: U 7 sata u jutro: Sastanak u kavani .Seitz". U 8 sata: Svečana sv. misa u hrvatskom jeziku u crkvi sv. Jakova. Pjeva mješoviti sbor družtva ^Lovor" uz pratnju orkestra. U 10 sata: Glavno sborovanje u ,,Zorin domu". U 2^2 sata poslie podne: Skupni objedBanket. U 6 sata: Razstanak onih, koji odlaze večernjim vlakom. Treči dan: 21. kolovoza. Izlet po moru okolo otoka Krka u Senj, a odavle po mogučnosti u Bakar, na Rieku, gdje če se rnoči izkrcati oni koji odlaze brzim vlakom i natrag u Opatiju. Vabilo. Učiteljsko družtvo kotara Volosko, priredjuje prigodom sborovanja ,,Zaveze učiteljskih družtev" u Opatiji 19. kolovoza 1896 koncert s plesom u prostorijah ,Zore", na koji se p. n. Vaše gospodstvo sa cienjenom obitelju najuljudnije pozivlje. Iz naklonosti do družtva sudjeluje pjevačko družtvo BLovor" iz Opatije i ,djački istarski tamburaški sbor". Kod pojedinih točaka koncerta, kdo i za vrieme plesa svirati če kupaližtva glazba. Ulaznina po osobi 2 K., po obitelj 3 K. Početak točno na 9 sata u večer. Razpored: 1. Geslo: Dr. G. Ipavec: BZavezna", pjeva sbor jednoglasno uz pratnju orkestra. 2. ,,Slavjanska ouvertura", od Titla, svira glazba. 3. ^Slovenac i Hrvat", od F. S. Vilhara, mužki sbor. 4. ^Sve za domovinu", koračnica od V. G. Broža, igra tamburaški sbor. 5. ,Lahku noč" od V. Lisinskoga. Pjeva maleni mješoviti sbor, uz pratnju orkestra. 6. Potpourri hrv. pjesama. od V. G. Broža. Tamburanje. 7. -Dalmatinski šajkaš", od Strohra. Duet uz pratnju orkestra. 8. ,Molitva rnornara", od V. G. Broža. Solo brač. 9. .Predobri Bože", od M. Brajše-Rašan. Istarska hymna Pjeva sbor. 10. ,U sladkoj sanji", valcer od V. G. Broža. Tamburanje. 11. ,,Na Nehaju gradu", od V. Klaiča. Pjeva sbor. 12. Prizor i duet iz opere ,,Zrinski", od Iv. pl. Zajca. Glazba. Učitelj občinski — tajnik. Tržaška ,,Edinost" piše: Sklep deželnega šolskega sveta goriškega, glasom katerega bode počenši s prihodnjim letom prepovedano učiteljem opravljati posle občinskega tajnika, vzbudil je veliko vzgledavanja in v učiteljskih krogih žalostno iznenadenje. Zato nismo hoteli odreči prostora nekemu učitelju, ki je pred par dnevi dal duška svoji ogorčenosti s pozivorn do učiteljiščnikov, naj se izogibljejo deželi goriški, oziroma do starišev, naj ne pošiljajo svojih sinov na učiteljišče. Oni pojav sicer opravičene ogorčenosti smo natisnili brez pripomnje, dasi se ne strinjamo ž njitn. Danes seveda moramo povedati i mi svojo. Kraj vsega poštevanja res nevšečnega položenja učiteljstva po Goriškem, se vendar obračamo do učiteljev in učiteljiščnikov rodoljubnim pozivom: vstrajajte! Poslušajte glas rodoljubnega srca, ki vam pravi, da narod brez šole nima bodočnosti. Dežela treba učiteljev, narod treba vzgojevalcev mladine! Saj vidite, da se na vse zadnje vendar le vse zanitna za vaše vprašanje in da iinate tudi toplih zagovornikov na vseh straneh. In kjer je zanirnanje, gotovo ne izostane tudi — pomoč. Naraenoma smo postavili ta sestavek med politiške vesti, kajti dozdeva se nam, da gori omenjeni sklep deželnega šolskega sveta ni brez političnega ukusa. Svoje mnenje opiramo na dejstvo, da so nam znane izjave raznih uradnih oseb, da so le učitelji poslovenili naše občinske urade. Kakor je sicer neslana taka trditev, tako značilna je za naše razmere. Kajti priča nain, da še niso izumrli tisti birokratski čudaki iz dobe najhujše germanizacije, ki rnenijo, da najprimerneji jezik za uradovanje je oni, kojega ljudstvo ne razume. In kdor uraduje tako, da ga ljudstvo lahko razume, ta je po njih mnenju prekucuh, ki hoče prekopicniti ,,die bestehende Ordnung". Nočemo trditi, ali jako mogoče je, da so na sklep deželnega šolskega sveta uplivali tudi taki krogi, ki vidijo pred seboj le učitelje — ,,poslovenjevalce" obcinskih uradov. Proti takim vplivom moramo reagovati najodločneje in na čelo tej reakciji se morajo postaviti naši poslanci. Učiteljstvu in občinam so dolžni naši poslanci, da posežejo tu vmes. Radi uvažujemo trditev dež. šolskega sveta, da šoli treba celega moža. I nii bi želeli, da bi se učitelj bavil le s šolo. Toda vse se mora vršiti logično in po naravni stvari: najprej treba ustvariti možnost, da bode učitelj mogel živeti brez postranskih zaslužkov, in potem odtegnite jim v božjein imenu vse take zaslužke. Ne pozabite vendar, da tudi učitelj irna svoj želodec in želodec je — siten in neizprosen gost. Pametna beseda za kadilce. Berolinski znanstveni časnik za zdravnike je nedavno prinesel daljši rlanek o kajenju tobaka. Med drugim pravi: Bolezni vsled kajenja se rnnožijo čedalje tem bolj. Nikotin (strup, ki se nahaja v tobaku) vpliva na človeško telo jako škodljivo; posebno človeškemu očesu je diin iz tobaka jako škodljiv, kajti obsega 7 stotink nikotina. iMnožica tobaka, katero rnore ali sme zdravi kadilec vsak dan pokaditi, brez strabu za svoje zdravje, je 20 gramov. Smodka tako velika, kakor je naša ,,Kuba" vaga 6—7 grainov; iz tega sledi, da na dan tri smodke pokaditi ne škoduje. So pa kadilci, kateri na dan pokadijo tudi 130 gramov tobaka. Kadilci cigaret pokadijo na dan 50—70 gramov. Razume se samo ob sebi, da čim več nikotina ima smodka ali tobak v sebi, tetn bolj škoduje. Očesne bolezni pri kadilcib javljajo se še le začenši s 40 leti. Čuden otrok. V šlesvig-holštanjskih inestih kažejo čudno dete Deklica Ivana Schmidt je bila rojena dne 2. sušca 1889. Pri rojstvu je bila popolnoina navadne velikosti in tehtala 7 funtov. Čez pol leta je začela čudno rasti, in po dveh letih je tehtala že 90 funtov. Zdaj, ko je 7 let stara, tehta 169 funtov, okoli prsij pa je 110 cm. široka. Tudi je nenavadno rnočna, tako, da očeta lahko vzdiguje. Okrajna učiteljska konferenca za šolski okraj ,,Rudolfovo" vršila se bode 30. kimovca t. 1. ob 9. uri predpoldne v prostorih dekliške šole v Rudolfovem. Razun navadnih točk so na dnevnem redu naslednja vprašanja: 1. Kakšno bodi vedenje učiteljevo, da bode v vzgled šolski mladini in sploh šolski občini. Poročevalce določi žreb. 2. Risanje brez stigem. Poročevalec g. Friderik Pebani. 3. Kako je klasifikovati nravnost učencev? Poročevalec g. Franc Koncilija. Pozir! ,,Pedagogiško društvo" je z izdajo 6. letnika dopolnilo 10. leto svojega obstanka. Slovensko učiteljstvo se ozre lahko z zadovoljstvom na prvo desetletje tega društva, kajti društveno delovanje niso pohvalno priznale samo višje šolske gosposke, ainpak društvene knjige so bile tudi pri predlanski učni razstavi v Gorici odlikovane. Pri tej priliki izreka odbor vsem dosedanjim podpornikom in sodelovalceni svojo najtoplejšo zahvalo ter jih prosi še daljne naklonjenosti. Odbor ima sicer že nekaj gradiva nabranega za pribodnjo knjigo, ki izide po novem letu, vendar se mu bode jako vstreglo z novimi spisi pedagogiško-didaktiške vsebine. Društvo pa potrebuje tudi še obilne ginotne podpore, da bode moglo poravnati vse tiskovne stroške ter založiti kako novo knjigo. Najbolje nain bi se vstreglo z obilnim naročevanjem do sedaj še ne razpečanih društvenih knjig. Zato uljudno vabimo slovensko učiteljstvo in razumništvo, naj seže po teb knjigah ter društvu pripomore do boljšega gmotnega stanja, ki je potrebno k daljnernu vspešnetnu delovanju. Ob jednein pa prosirno, naj ostanejo tudi vsi dosedanji člani društvu zvesti; naše gg. profesorje in čč. dubovščino pa še posebej najuljudneje vabimo, naj pripomorejo društvu s pristopom in sodelovanjem do tega, da bode ,,Pedagagiško društvo" ustrezalo popolnoma ljudskemu in srednjemu šolstvu slovenskega naroda! V Krškem, meseca mal. srpana 1896. Odbor. Promocija. Na dunajskein vseučilišči je bil dne 27. m. m. promoviran doktorjem med. univ. naš rojak iz Borovnice in solrudnik našemu listu, gospod Ivan B o r š t n i k. Cestitamo! V proslavo petdesetletnice Tladanja našeg-a cesarja. Ker je poslanska zbornica te dni vsprejela zakonsko osnovo, s kojo se osvobojajo kolekovine in neposrednjih pristojbin spisi za snovanje ustanov in določanje darov v učne, dobrodelne in človekoljubne namene, povodorn petdesetletnice Njegovega Veličanstva našega cesarja in kralja, vspodbuja dunajski dopisnik ,,Naše Sloge'", tudi naše občine, naj s prhnernimi ustanovami proslave to dinastiško slavnost. Najpotrebneje bi bilo, da se take ustanove določijo za učne svrbe. Tako naše občine najlepše prošlavijo omenjeni dogodek in zajedno store rodoljuben čin. Zlasti občine po Istri naj bi ustanovile po jedno ali dve ustanovi — kakor jim že dopuščajo finančne sile — za sirornašne dijake hrvatske ali slovenske narodnosti, obiskujoče srednje šole, ali pa naj bi dovolile primerne svote ,,Bratovščini hrvatskib ljudi v Istri", ali ,,Diužbi sv. Cirila in Metoda za Istro". Vsakdo ve, kako britko nam primanjkuje izobiaženih ljudij po naši Istri, ali koliko je širom vse Istre nadarjenih mladičev, ki ne morejo v nadaljnje nauke, ker so — siroinašni. Le tetn mladičem naj bi segle pod roko naše občine. S tern bi se prišlo polagoma v okoin velikemu nedostatku primanjkovanja inteligence, naraslo bi število razumništva in bojevnikov. So- glasuje popolnoma s tem nasvetom dunajskega dopisnika ,,Naše Sloge", pozivljamo torej naše občine, naj na tak plemenit način proslave petdesetletnico Nj. Veličanstva. Lirske in epske poezije. Napisal A. Aškerc. Slovensko občinstvo je že davno želelo, da bi pesnik priredil zbirko svojih v posamičnih letnikib ,,Ljubljanskega Zvona" izišlih pesinij. Sedaj se je ta želja povsem nepričakovano izpolnila. V zalogi ljubljanske knjigotržnice Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Ramberg je izšla zbirka Aškerčevih pesrnij naslovljena ,,Lirske in epske poezije". V tej knjigi je Aškerc zbral 82 pesniških biserov, 82 umotvorov, kateri spadajo mej najkrasnejše proizvode slovenske književnosti in katerim sodi častno mesto v svetovni literaturi. Pesnik je te pesmi razvrstil na štiri skupine, naslovljene ,,Razni motivi", ,,Iz popotnega dnevnika", ,,Iz pesmarice neznanega siroinaka" in ,,Balade, legende, romance". Unanja oblika te nove zbirke A«kereevih pesmij je jako lepa in dostojna tega našega dičnega pesnika. Papir je lep, tisek eleganten, vezava ukusna in kar nič preobložena z zlatom, cena primerna. (Broširan izvod 1 gld. 30 kr., s posto 5 kr. več, vezan 2 gld., s pošto 10 kr. več.) Naj bi slovensko učiteljstvo pridno segalo po tej krasni zbirki pesniških umotvorov. Zahvala. Preblagorodni gospod Mib. Sl.are, krajni šolski nadzornik in grašdak v Vel. Mengši daroval je tudi letos 15 gld. v ta nainen, da so bili odličnjaki koncem šolskega leta s primernimi knjižicami obdarovani. Ker podpisano vodstvo ni izdalo letnega poročila, se imenovanenm dobrotniku v imenu obdarovancev tem potom najtopleje zahvaljuje. Vodstvo trirazrednice v Mengši, dne 7. vel. srpana 1896. L. Letnar, voditelj.