št. los f Minili način t sitnili (bili tttiMtitnh M 15. iullia 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Irhaja, tzvaeinfi poodeljek, vuk dan tiutlirip f- edmfttvo: cBc» —■ \siSkega it 20, L nadstropje- Dopari saj m pr uredcifi pisma k ne »prejemajo, rokopisi je »r — Oc 'Vi- ^iiln n Pr«f. F. Per«. — Lastnik (fckaraa Bfeji^f^ A tiskarne fferočnfaa maša za mesec L —, 3 mmoc L ^— L —' Za inozemstvo m—dan 3 Ur v»fc — upravo «. 11-3*. DINOST Posamezne številk« v Trata In okoEci po 20 cent — Oglasi ■« rsčanajo v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgov©«* in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahval«, poslanice in vabila po L !■—, oglasi denarnih zev odo* i po L 1—. Mak oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2-— Oflasl1 naročnina in reklamacije se poiatjajo izključno sprav* Edinosti, v Trsta, uttoa sv. Frančiftka Asiikcfla štev. 20. I. nad--Telefon oradnittv« in uprave 11-37 za i sv i Sporazum v JniosMI Država Srbov, Hrvatov ki Slovencev je opisala te dni dva znamenita dogodluiv -vojo mlado zgodovino. Sklenila je dm dogovora velike pomembnosti za nje bodočnost. Prvi dogodek, H ga imamo v nadih, se nanaša na nje bodoče razmere do sosednje kraljevine Italije, zaključek konference v Firenci; drugi pa je likvidacija hrvatsko-srbskega spora. Prvi se torej tiče razmerja napram vnanjemu svetu, drugi pa nje notranjega državnega življemija. O dogovorih v Firenci nimamo še, dokler ne bo objavljeno njih besedilo, podlage za 4 rek kake sodbe. Za danes pripominjamo le da bo ime! dosežem sporazum za naš na--d v Italiji drugačno in širšo pomembnost, nege za naše sopiemenjake v njih narodni državi. Ali v dobrem, ali v slabem smislu — o tem si danes, kakor rečeno, ne moremo usvajati še nikake sodbe. Na si ' seolemenjaki v Jugoslaviji bodo v Firenci eni sporazum presojali v prvi vrsti z v gospodarskih interesov toliko držaje, kolikor nje pridobitnih krogov: poljedelskih, industri jalnih in trgovskih. Za tukajšnji narod naš pa bo pomemben s širšega vidika: z ozirom na ves njegov položaj k si narodne manjšine. Za nas je vetiko vprašanje, ali bo v Firenci doseženi sporazum imel za posledico kako zboljšanje ne le v gospodarskem, marveč tudi v narodno-političnem, socijalnem in kulturnem pogledu. Drugače in konkretnejše moremo govoriti o drugem dogodku v življenju jugo-sl o venske države. Naše včerajšnje poročilo govK>ri v pozitivnem smislu o likvidaciji hrvatsko-sTbskega spora kot dovršeni stvari. Saj je že tu vnaqji znak za to: ogromna večina hrvatske .parlamentarne delegacije je skupno z -večino skupščine, z narodnim blokom, odobrila vnanjo politiko vlade. Že bližnji dnevi utegnejo rinesti sestavo nove radikalno-radičevske vlade. Vprašanje bi bilo le še to, ali samostojni demokrati, drugi manjši sestavni del dosedanje vladne večine, ostanejo tudi v novi kombinaciji. Prjišio je kaker je maralo priti in čemer smo bili mi uverjeni od prvega začetka srbsko-hrvatskega spora. Ker sicer ne bi bilo nobene logike, nobenega razumevanja za dejstvo, ki sta ga ustvarila: zgodovinski razvoj in velika svetovna vojna in ki ga ne bo mogla, vsaj za dogledne čase, spremeniti nobena sila. Pa tudi ne razumevanja za realne koristi države in nje poedinih delov toliko na isrbski kolikor na hrvatski strani. Vprašanje je bilo vendar kaj enostavno: ali je za konsolidacijo države, nje varnost in bodočnost potrebno, da se rana hrvatsko-srbskega spora zaceli?! Zanikovati to potrebo si ni upal nikdo. Čim pa je priznana ta potreba, je bilo prvo in veliko vprašanje: kdo naj v imenu Hrvatov sklene ta sporazum? Tudi na to vprašanje je odgovor enostaven, na dlani in podan sam po sebi: s stranko, ki je danes parlamentarna zastopnica hrvat- Prelom med radifevci in zajednicarji Zaupnica Stjepan« Radiću — Radikalni klali celotno sporazum — Kralj v Beogradu da se zajednicarji odstranijo. Tedaj so zajedmčarji in par radičevcev zapustili dvorano. Prelom med radićevci in zajednicarji je torej popola. Zajedmčarji in radićevski disidenti največje za sestanke kluba narodne radikalne stranke in racHćevskega kluba. Na sestanku Seljačkega kluba je prtšAo do popolnega preloma med radićevci in zajedmčarji. Seja je pričela ob 10. uri; navzočnih je bilo 39 poslancev radičevcev in nekaj zajedmčarjev. Pavle Radić je na seji zahteval, asj k hib izreče zaupnico Stjepanu Radiću. Pavle Radić ni dal glede pogajanj z radikali nikakega pojasnila; tudi glede vlade RR ni omenil niti besedice. Tedaj so zajednicarji protestirali proti samovoljnemu postopanju Pavla Radića ter zahtevali pojasnila glede sporazuma z radikali. Poleg tega so zajedmčarji protestirali proti izjavi Pavla Radića v narodni skupščini, da Seljački klub priznava vidov-dansko ustavo. Pavle Radič je vztrajal pri zahtevi zaupnice Stjepanu Radiću in ni hotel podati nikakih izjav o pogojih sporazuma. Večina poslancev je glasovalo! za zaupnico; proti so glasovali zajednicarji in nekaj radičevcev ter poslanec Krajac. Tedaj je Pavle Radić pozval zajedmčarje in one r-adičevce, ki so glasovali proti zaupnici, naj zapustijo dvorano. Zajedničar dr. Lorković je vprašal, ali pomeni to izključitev iz Seljaškega kluba. Pavle Radić ni hotel odgovoriti ter je vnovič zahteval, Krim je menda sklenil poizkusiti nov pohod na glavno mesto Maroka. Vendar pa so njegova prizadevanja v tej smeri že v naprej obsojena na neuspeh. Francozi eo namreč koncentrirali jedro svojih sil severno od Fesa, kjer razpolaga general Billotte z vsemi sredstvi, ki so potrebna za zavrnitev Abd-el-Krimovih turisti se je nahajal tudi poslanec in bivii minister Micalacu, vodilni član kmetske stranke, kateremu sta odvzela zlato uro in 2000 lejev gotovine. Eden izmed ropar* jev je knel nato na oropance ognje vil govor, v katerem jim je orisal žalosten položaj roparjev, ki jih sili, da posegajo po takih sredstvih. Roparja sta se nato še napadov. Pri prvih poizkusih za zavzetje: kake pol ure zabavala z oropanci ter jim obeh cest, ki vodita iz Fesa proti seveiu, vrnila manjše denarne zneske za nadalje- je že imel Abd-el-Krrm kakih sto mrtvih, vanje potovanja. Orožniki in vojaštvo za- IstočasriS z začetkom operacij proti Fesu sledtutejo pobegla roparja, ki sta nekaj je Abd-el-Krim skušal odvrniti združitev meseci po umoru straže v jetnišnici po- francosko- španskih čet v okraju Loukos, begntla iz zaporov, kar se mu pa ni posrečilo. Anger^tein osemkrat obsojen na smrt LIMRURG, 14. Sinoči ob 19. uri je bila razglašena sodba o osemkratnem morilcu : Angersteinu. Obtoženec je bil radi umora Ilove ChanMflinove obtožBe proti sovjetski vladi LONDON, 14. Sinoči se je o priliki neke v osmih slučajih obsojen osemkrat na smrt interpelacije v doljnji zbornici zopet raz- in na dosmrtno izgubo vseh državljanskih pravljalo o angleško-ruskih odnošaiih. Mi- pravic. Morilna orodja so bila zaplenjena, nister za zunanje stvari Chamberlain ;e Stroške postopanja nosi obsojenec. Anger-izjavil, da ne more reči, da so sovjetska stein je obsodbo« sprejel pripravljen. Izjavil obla»stva lojalno izvršila obveze angleško- je, da je mogoče njegovo dejanje plačati ruskega dogovora, in to predvsem z ozi- samo s krvjo. rom na propagando m druga sovražna de- Zelo zanimive so bile izjave izvedenca ob prihodu bo Pašić podal Prva intervencija za Radića ZAGR£B, 14. Tu se mudi bivši minister pravde, narodni poslanec dr. Laza Marko vić. Govori se sicer, da je prispel popolnoma privatno, zatrjuje pa se obenem, da se mudi radi ustavitve kazenskega postopanja proti Radiću oziroma, da obtožnica ne bi bila sestavljena na podlagi zakona za zaščito države. sti napram Rusiji Upor v francoski vrooi mornarici? skupnega bivanja z obtožencem in da je zato navezan samo na posredne utise izjav (Morsko delovno pogodbu 15. avgusta praznik novinarjev RIM, 14. Udruženje italijanskih novinarjev sporoča: Te dni se je sestala komisija, imenovana od Zveze izdajateljev listov in Udruženja italijanskih novinarjev, da uredi besedilo nove novinarske delovne pogodbe. Izdajatelje so zastopali: Eugenio 3al-zan, Carlo Dumiani in Ettore Silvestri; novinarje pa Giuseppe Meoni, Raffaello Mesti in Fausto Bono. Komisija je včeraj končala delo ter podpisala novo pogodbo, ki stopi v veljavo 1. oktobra. Komisija je določila, da morajo biti do 31. julija končana dela krajevnih komisij za isestavo profesijonističnih aktov, ki bodo morali vsebovarti imena vseh novinarjev, ki imajo pravico do uporabe nove pogodbe. Komisija je končno odredila, da poteče čas za vlaganje rekurzov na osrednji odbor v Rimu dne 15. avgusta. Zveza izdajateljev Irsbofv je izdala naslednje poročilo: Vodstvu Zveze se ni posrečilo pregovoriti comm. Eugerrio Bal-zan-a, da bi umaknil svojo ostavko na predsedstvo Zveze. Radi tega je bil soglasno izvoljen za predsednika gen. comm. Giuseppe Pelli-ssero, upravitelj lista «Gaz-zetta del Popolo». Podpredsednik gr. uff. Ferdinando Mele, svetnik Cario Damiani vprašanje svečeniških draghtjskih doklacL V Sloveniji dobe 14 Dm dnevno, škofi 7000, nadškofi 10.000, patrijarh Dimitrije pa 11. tisoč Db mesečno. Finančni minister Sto-jadinović je naglašal, da bat radi teh izdatkov potrebno še večje š teden je v državnem gospodarstvu. Slecfila je razprava o pravoslavnih svečenikih, ki nimajo zadostne kvalifikacije in je poslanec Ilija Mi-hajlović zahteval pri tej priliki redukcijo svečenikov, češ da jih je preveč. Plenarna seja finančnega odbora, ki bi se morala vršiti jutri, je radi šefe radikalnega kluba preložena na pojutrišnjem ob 9. dopoldne. DTM i* t - - r» • j raznih prič. Pravi motivi Angersteinovih f f*0™ lZ^Par,Za< da i zločinov izvirajo iz podzavesti Po njego- tamošnji bsti skrajne lev.ee javljajo o upo- vem mnenFU • Ang^rstein psihopatičen ru vojaštva na francoskih vojnih ladjah. f A • t .. •• t Upor je izbruhnil na oklopnicah < Colbert>>, l?^ An^rst&m, }e bl.1 PH izvrševanju ___.t _ n . pr» i t ' zločinov sicer izredno miren, toda v njem >-- kier n !I10r l povzročila skrb radi b„k-z.ni n|e!<„ve zen!" Sttt- ^TJL L!rM|em' V?* ,na Brezdvomno je imel načrt umoriti svojo, Va^a^ r S.H fessi?dolgo priprav,ien'toda ,e v pod vel je za bombardiranje Ajdira, ki ga niso T j . t^i. hoteli izpolniti, čemur so se pridružili tudi . ^vedenec profesor Recke je pobijal Her- mornarji Oklopnica je morala zapustiti; ^[gova izvajanja ravno tako izvedenec rifanskio obrežje in se vrniti v Tanger, Poskusen atentat na postajo za francoska letala v Maroku PARIZ, 14. Listom brzo javlja jo iz Časa-blance, da so nekateri vstaši ponovno skušali sežgati postajo za francoska letala v Maroku. Jahrmarcker. Prof. Herberger ije šzjavij1, da temeljijo njegovi podatki samo na izjavah, ker ni imel priložnosti, da bi natančno preiskal obtoženca. Ncbenih angleških čet v Tangerju LONDON, 14. Chamberlain je sinoči ! potrdil v dolnji zbornici, da ne namerava _ , . „ „„i angleška vlada odjw>slati v Tanger nobenih Romantičen roparski napad v Rumumj: i čet; izdani bodo le ukrepi za policijo v BUKAREŠT, 12. V četrtek dopoldne sta ustavila znana rumunska roparja Mon-ceanu in Nomescu z revolverji na cesti v letovišče Ulcano osebni avtomobil z 18 teritorijalnih vodah Tangerja. Strah pred riemiri na Portugalskem LIZBONA, 14. Po mestu so se nenado-petniki. Roparja, ki sta bi^ oblečena v J ma razširili glasovi o novih neredih v me- Af>n>rMln VA i i n it ~ it ~i _i__• i- i __ r» i! • i i - - t , LJUBLJANA, 13. „Na severnem gorskem obrobju Bohinjskega jezera so v nedeljo _ _ o __________________ odkrili člani Društva za raziskovanje jam orožniške uniforme, sta prisilila turiste, da stu. Policija je takoj preiskala mesto, a je silno zanimivo in zeio poučno jamo «Vo- so jim izročili vrednosti in gotovino. Med ugotovila, da vlada popoln mir. dk», iz katere bruhajo za večjih nalivov ogromne množine vode. »kega dela ujedinjenega naroda. S tem ^ generalni tajnik Cesare RivoK ostanejo dejstvom te računal modri sedanji glavar I SVi(yj6m mestu> vlade m skupščinske večine m zasnoval ,e j Vodstvo Zveze smatra za koristno, da pogajanja z 'radicevci ter ph dovedel do vse izdaiatelje, da ®e bo letos v srečnega uspeha. Naj je že kdo občudovalec Nikole Pašića ali pa njegov oolitični nasprotnik, mora priznati, da je uspehe svoje državniške karijere z likvidacijo srbsko-hrvatskeg?. spora ovenčal z — največjim, s iolikim, da mu morajo podrediti vsak strankarski ali osebni interes vsi, ki res želijo državi srečno m varno bodočnost. Kajti zgolj narodno ujedinjenje bi bilo le pol dela, če se mu ne pridruži tudi idejno smislu sporazuma s prizadetimi organizacijami vpeljal nov praznik «ferragosto», glede katerega se bodo morali izpolniti vsi predpisi kakor glede nedelj. Imenovanje borznih agentov za tržaško borzo RIM, 14. S kr. ukazoan od 5, julija 1925. so bili imenovani za tržaško borzo nasi£d- 1« . . ,. S * nji borzni agenti: Polacco Leone, Streli ujedinjenje z ozirom na temelje, na katerih ! jJ^t._____\a._j_h. rv:__._ naj varno sloni ustroj države! Sreča za državi in posebej še tudi za Hrvate je, da so se njih zakoniti zastopniki po petletnem tavanju v temi utopij in neizjx>*nji-vih nad izvili na luč spoznanja — resničnosti in neodpravljivih dejstev. Ako bi hoteli rekriminirati, bi govorili, kako vse drugače bi bilo že danes v Jugoslaviji, če bi se brk> to zgodilo že pred petimi leti. Vprašanje, ki zanima v veliki meri, je sedaj: na kaka pota krene zastopstvo slo*-venskega dela države? Nočemu mu nari- Nataniele, Zavagna Mardello, Dinotn Gio-vanni, Michelstadter Giorgio, Carlomagno Lucio, Villi Antonio, Petronio Luigi, Fon-zari Sebastiano. Imenavanje borznega agenta g. Bolaftio Adriano je preklicano in ise na njegovo mesto imenuje g. De Hoebert Silvio. Izvoz in uvoe v meseca junija RIM, 14. V preteklem mesecu je znašal uvoz 2704,1 milijonov Kr, izvoz 1661,5 t. j. za 624,9 in 436,6 večji kakor v istem mesecu lanskega leta. V maju je uvoz nara- njati nobenih nasvetov. Nimamo pravice stel za 895,2 in izvoz za 338,8. V primeri za to. Le skromno in nemerodajno mnenje ' * " ~ naj izjavimo! V interesu Slovencev bo, če začnejo z modrim in srn o tren im računanjem z novim položajem, ki bo neizbežna posledica srbsko-hrvatskega sporazuma. Značajnost, doslednost, ponos, zvestoba do s tem mesecem se je uvoz zboljsal za 270.3 in izvoz za 97,8. Znatno znižanje izvoznih carin BEOGRAD, 14. Ekonomsko finančni komitet ministrov je sklenil danes veliko Dogovor na Kitajskem sklenjen med Angino, Ameriko in Japonsko LONDON, 14. Japonska, Združene države in Anglija so se sporazumele za skupno politiko na Kitajskem. Razprave med temi tremi vladami so se namieč zaključile s sklenitvijo dogevora, ki precHtavlja v bistvu — kakor brzojavtja?jo «Daily Expres-$u» iz Tokija — zmago japonske politike. Anglija je dovohla, da se incident od 31. maja, v katerem je bik> od angleške policije v Shanghaju ubitih več kitajskih demonstrantov, predloži v razpravljanje nepristranskemu sodišču, afcoravno zna to poslednje izreči kak idtor proti angleškim oblastvom ter povzročiti odstranitev nekaterih funkcijonarjev. V tem bo dobila Kitajska gotovo zadoščenje. Z druge strani pa ne zahteva Amerika sklicanja konference za proučevanje vprašanja privilegijev tujcev v Kini. Japonska se je izrekla odločno proti tej konferenci, ker smatra, da bi odprava pri vilegijev v Kini pomenila izgon Japoncev iz države Anglija, Združene države in Japonska so uvidele nevarnost, da bi Kitajska znala obnoviti navadno špekulacijo med ljubosumnimi vlastmi, in so se tedaj požurile pri sklepanju sporazuma, kar bo tudi zajezilo boljševiški vpirv na Kitajskem. Podrobnosti tega sporazuma ostanejo tajne. Medtem je ameriiki minister za zunanje stvari Kellog izjavil, da tvori temelj politike Združenih držav v Kini točno, izvrševanje obvez, sprejetih 'napram Kitajski na washingtonski konferenci. Zadoščenje kitajske vlade LONDON, 14. Preiskovalna komisija di- DNEVNI VESTI Kn] je z zakonom o omejitvi obmejne lastnine? Ta zakon je našim čitateljem znan. To je oni kr. odlok-zakon, s katerim je bilo lansko leto odrejeno, da se v novih pokrajinah ne more izvesti nikaka sprememba na zemljiški lastnini brez predhodnega dovoljenja pristojnih prefektov. Odlok je vzbudil takoj med Slovani in Italijani splošen odpor, ker so pomenile njegove določbe velik gospodarski udarec za kmetijstvo novih pokrajin, zakaj omejitev lastnine bi morala imeti za posledico tudi znatno omejitev vrednosti zemljišč. Spričo enodušnega odpora prizadetega prebivalstva obeh narodnosti se je vlada premislila m je s posebno okrožnico ustavila izvrševanje omenjenega odloka. Od tedaj se o tem odloku m več mno^o slišalo. Sedaj kupiti ali prodati kak ko« zemljišča, sezidati ali podreti kako siavbo itd., prositi za tozadevno dovoljenje kr. prefekture. Tako je ostala lanska akcija za dosego odprave omenjenega odloka pravzaprav popolnoma brezuspešna, zakaj tudi po gornjih olajšavah bo nepremična lastnina v največjem delu novih pokrajin omejena, ker bodo smeli lastniki razpolagati z njo le z znanjem politične in vojaške oblasti. Pri vsem tem pa bi bilo zelo umestno, ako bi oblastvo razložilo, kako se bo gori-omenjena okrožnica izvrševala, da bi si bili na jasnem ne samo državni pravdnik, sodniki in uradniki, ampak tudi lastniki prizadetih zemljišč. Nova manifestacija opozicije načel, rodo- in domoljubje — to vse so i znižanje izvoznih carin, posebno za les in P}j>mafc^tega zbora v Pekingu, katera je lepe stvari in gorje, kjer jih ni! Toda lesne izdelke. Dosedanje tarife bodo zni- blla odP°®lana v Shanghay, da ugotovi od- potrebna je tudi pravilna taktika, ki se žane za 50 odst. Znatno bo znižana tudi radidogodkov od 31. maja, ko prilagođuje resničnemu položaju. Naj je izvozna carina na živo živino, za seno pa L®i3?T^!* množ»c«» dijakov, je bo carina sploh ukinjena kdo še tako značajen, dosleden in zavero-van v veljavnost svojih idej — z glavo skoezi zid vendar ne more! Naše včerajšnje poročilo omenja, da je tudi v radikalnih krogih ljudi, ki niso za-ckw>ljm z doseženim sporazumom. Verujemo. Dostaviti bi se moralo še, da jih je tudi med dosedanjimi pristaši in zavezniki Pavla Radica ki je vodil pogajanja s rVsicem. Čuditi bi se morali celo, če ne bi balo tako. Povsem naravno je, če se ne morejo vsi kar naenkrat prilagoditi taki spremembi, ki je takorekoč črez noč napravila križ preko vse njihove tradicijo-nalne politične koncepcije. Ekstrature, ki jih plešejo sedaj ti življi, pa ne morejo nič utesniti pomembnosti velikega dogodka, ki s« ga mora iz srca radovati, kdor misli na potrebe države in nje bodočnost. Le eno željo morajo še imeti vsi resnični Dri- Draginjske doklade za duhovnike in škofe v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. Na predlog zastopnika ministra pravde dr. Žerjava je ministrski svet podpisal uredbo, s katero je omogočen zvaničnikom prehod v tretjo uradniško kategorijo, ako so izpolnili potrebne pogoje. Zvečer je bila seja večine finančnega odbora, na kateri je bilo definitivno rešeno Opozicija v italijanskem parlamentu, ki fea ptrj'^f i tamkajšnje preture" «Trža*ka prefektura ^TaTna ^ta^kT?™^' katre'n,^ sporoča potom prizivnega sodišča v Trstu, da je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se ima obustava izvrševanja kr. odloka-zakona od 23. maja 1924., št. 1122 glede režima obmejne lastnine izvajati tako, da ne bodo oškodovani upravičeni interesi države. Potrebno je torej, da vojaška in civilna ohlastva opravljajo brez zavzela stališče napram nedavno zaključenemu procesu proti sen. De Bono, bivšemu glavnemu ravnatelju javne varnosti To Kstino, ki bo izražala mnenje opozicije glede procesa, pripravlja poseben odbor opozicijonalnih strank. V njej se bo _ po dosedanjih poročilih — zopet naglasilo takoimenovano moralno vprašanje, t. j. odlašanja ugotovitve in darje* privolitve, vprašanje ali ^ ne zahtcvaH ozirf do javne ki jih predvideva omenjem odlok, pn „orale da sedanja ,vbda odst,pi ^ ^ n1 II flolralai*« niitn t -_^ —___t__ 1 čemer pa naj se izogibljejo uradnega po- biK nekateri njeni bivši sotrudSkf^^dom umora pesi. Matteott" . . . j . . j , j - j prora i tirani V opoz . op z,aan:l® 1, ^ aeja-, nagJa^ ^ je patek proces^ De Bono to stopanja kakor postopanja radi prestop- unK)ra p^,, Matteottija več aK mani kom-vzpostav^Pr^ga stanja, po- promUirani. v opozicijonr.Imh krogih se nja, ki jih omenja navedeni odlok. V zvezi! ---i . - , , , ^ s tem naj. Vaše gospodstvo sporoči podre- i ^ 56 Vsled te^a4 nanf1^ V.« - j - . opozicip potreba, da zavzame v tem Dojenim sodnikom in uradnikom vsebino te •' _ . , ,.rr Xožnice v svrho, da se omejitve laMnin- st^hSće,.V. ta ske pravice, ki jih dolo^a^ "l. Z, 6. in 7. ^ ^^ #» . «tma. v - - zemljiške! • ' *jj namenih opozicije ob- vpisejo v jatelji jugoslovenske države: to namreč, da sporazum naj ne bo samo med strankami, v strankarske namene, aH v prilog tega aH onega režima, marveč državen, ki naj dovede do konsolidacije države in zagotovi nje srečen politični, gospodarski in kulturni razvoj. zaključila svoje delo ter se izrekla za raz-rešenje od službe predsednika municipal-nega sveta v Shanghayju. ki je Američan, ter načelnika policije. Po zadnjih vesteh, ki jih je prejela agencija «Central News»! morajo angleški državljani izprazniti tudi; Honan, kjer ima svoj sedež »sindikat pre-mogo kopov. Mongolska vlada je poslala v Peking noto, v kateri pozivlje Kitajce na odpor proti tujcem ter ponuja kitajski vladi sklenitev kitajsko-mongolske zveze. minm mtotm h M Francoska fronta ustaljena PARIZ, 14. Sodeč po novi taktiki Abd-el-Krimovih čet so se Rifanci odrekli poizkusu za odločilni sunek proti Tazi, kier so se vrgli z vso silo orati Fesu. Abd-el- omenjenega odloka, knjige.» Ako smo gornjo okrožnico prav razumeli, je odlok o omejitvi obmejne lastnine zopet oživel in vlada se torej ni odločila, da ga nadomesti z novim odlokom, ki bi vseboval enake določbe za vse obmejne pokrajkie, kakor se je govorilo tedaj, ko je bil odlok, o katerem je govor, obustavljen. Pač pa pomeni gornja okrožnica — Slovenske ulice v RSmu. Pišejo nam: Rim se bo polagoma poslovenil, ali vsaj en njegov okraj. Že *edaj ima en celi okraj slovenske ulice, t. j. ulice, ki so bile imenovane po naših krajih. Tako imamo n. pr. kraško ce--sto, ulico Sv. Valentina, Krnsko ulico, Sveto-gorsko ulico, VodiŠko ulico, OsUvsko ulicij in morda še kako drugo. Seveda so vsi ti na- j » t. ^ - j « IL ji t . . , v italijanskem jeziku, toda slovanska ne- delno ublažitev določb odloka, m sicer v. varnost je spaka, pred katero se nikoli dovolj toliko, da imajo dajati politična in vojaška | ne varuješ! Videant consules.....! oblastva dovoljenje glede isrpremembe lastnine (prodaje, kupovanja, zidanja, podiranja itd), medtem ko določa odlok, da so imeli na pr. prefekti pravico odreči dovoljenje, ne da bi morali navesti razlogov za zavrnitev prošnje. Razen te olajšave pa se bo odlok, sodeč po gornji okrožnici, izvajal v polnem obsegu, tako da mora potemtakem vsakdo, ki hoče v določenih krajih novih nokraiin Druitv — S« D. Adria. Danes važna od borova seja ob 20. uri. Prosi se točnost. — Pevski zbor Glasbene Malice v Trstu bo imel jutri zvečer, ob 8. uri pevsko vajo v dvorani Del. Konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Ker se bo vršil pred vajo važen pomenek, so vabljeni vsi, ki so se udeleževali dosedanjih vaj, da pridejo prav gotovo in točno. •EDINOST* V Trstu, dne 15. julija 1925. SPORT — Tekma bazene med družino S. L Ilirija gani našli cek> zbirko razno vrstnjji predmetov, svilenih šalov, finih žepnih robcev, kravat, _________________svilenih ženskih nogavic, igrač, raznih drobil I-jnKlfoT^, ja družino S. D. Adrije ki se bo nari7 * Gropuso se je sprva zagovarjal, da odigrala v nedeljo dne 12. t m. na 'igrišču S* so H Pameti njegova zasebna last, končno D. Adria v ul. Calvola, bo gotovo ena najzani- i Pa )c moral Poznati, da jih je deloma ukradel mivejsih tekem te viste. Družina Ilirije je ena !poštnih zavojev. Ker so policijski organi najmočnejših drnžin v Sloveniji. Ni dvoma, da j tckom preiskave wtakn.li tudi bodalo m naba-kodo imeh Adriaš'te težko stališče proti tako ! san revolver, se bo moral Gropuso, ki je bil fzvežbani druž ni samo za obrambo. odveden v zapor, zagovarjati tudi radi Bedeče ta Ilirije je sestavljena iz gospodičen; ! voljene »oš*!* orožja. Jermol S. Vider Pavla, Vidov Mara, Oman Zaplemfea ^uiiikUiMKsg* blaga ----,--r ------— Anica, Petan Vida, Bernik Fanči, Koch Val. vega izvora, i e dni je pohcija zvedela, da hra- | so bite iaro£ene bistriškemi odseku udru-Prirsek Mili ni a sestri Amali a in Berta Bisia, prva stanu- ! ženja vojnih pohabljence*. Poudarjal je tudi, v ulici Milano št. 25, druga na Prošeku, i kako so v preteklih zgodovinskih bojih ita-v svojih stanovanjih večjo količino raznovrst- lifanski dobrovoljci vedno hitel* na pomoč Ju-nega manufakturnega blaga, do katerega da go&lovenom v njihovih borbah za osvoboditev sta prišli nepoštenim potom. Z namenom, da i izpod turškega jarma. Govornik je konečno po asnijo vso stvar, so polic, organi predvče- prešel na sedamo dobo ter podčrtal težnje rajfcn itr« 'zvršili v njunih stanovanjih natančno 1 sedanje vlade za vzpostavitev reda in miru preiskavo, ki je imela presenetljiv yspeh. Na- in prozeba. «1? sc več ducatov srak:, robcev, pigtov, veliko Vsa slavnost je imela prisrčen značaj in je lovanja na polju civilizacije in napredka. Temu govornika je sledil urednik gospod dr.^van Miceli, kateri js oelo spominjal na historično epizodo, kak« so nekdaj Ssbiake s svojim posredovanjem odpravile sovraštvo med starimi Rimljani m Sdbinci. Omenil je, da je tudi med ftutijaudniii te jngosiovenskim narodom visokorodna žena, sedanja kraljica Italije, ki predstavlja tildi simbol pobratenja med obema narodoma. Govornik je nato posegel v zgodovino Italije in pred vsem erkal zgodovino italijanske trubojmee, katere barve Lahkota tletični miting Čehosfovaška-Jugoslavija 3 novi svetovni rekordi. — Jugoslavija zmagala z 31.30 točkami. LJUBLJANA. 14. «Slov. Narod» poroča: V soboto so prispele v Ljubl.ano čehoslova- Vesti z Goriškega letih, zavzema da^es že odi čno mesto ter do- * vrecnost Ka*iA IS.uau lir. na Kijucuje svo^ porodilo: m prisrčni sega mednarodno kvaliteto Jugoslovenke so •V -1PJ*f* SP\Tm -Ti® PokaMieiMm • «trwi .Pri- bil e Cehinjam enakovredne, da celo nadmoćne sta Bismovi odvrnili, da sta ga podedovat po vabtva n|Ml res vreden pohvafe. Nedeljska 4n Jugoslavija je zmagala z 1 točko diference. ma1?er.1v!C1 'J"*. *e PrC- .kra,t5MB T^ T°da s!avn1ost„bo S°tov° «•#>*«!•» odmev V nastopnem podajamo potek obadnevnih P?,!*^1 ? P»c da niso v gokrajn^. . športnih tekmovanj. V soboto so bUi med dru- M Č^ll * " ka'h ^Tu^LT'^f g,mi navzoči veliki župan gg. dr. Baltič, gene- j "^am m pridržani v zaporu. Blago bil izvoljen za predsedmka bistnSkega odseka *al Živković, gerent dr. Puc in dr. Prisostvo- JC. hi\° ^veda zaplenjeno, ker ,e policija mne- domač« g. Skerl, Jostp, za tapuk* pa g. valo je izredno mnogo občinstva da ^»ra iz tatvin «vrf«*h v okohci Do Logar. _ * j seoaj pa ni bilo se mogoče dognati, kdo fe last-•p . . T sobo*°! . , ! nik tega blaga, dasi si ga je že ogledalo#več Po običajnih formelnih pozdravih so pr čela j tukajšnjih trgovcev, ki so v zadnjem času tr- * višino zaletom 1 Duš S& t l!peli kak° Ulyino- M MjtsIj^ hč^1 \ ^iSi^ieSi ^. ^ ^ z ^^Vera Pervan " Mrak' ^^ T™* ^ (Jug.) 474 m - nov jugodovenaki rekord; 2. ^^^^^re^lV^U Sinolova (CSR) 465 cm; 3. Dxiša Santel ^Jug.l Led-e s°de- Uce! t1 spre.ml>ai' ^Pi°il! it---— 455 . da Ic smočl natakal doma vino v steklenice, j straže«, g. Leopold___,____________r. III. met diska: I. Baby Krisch (Jug.) 23.2$ Prj tem |e zapazil, da so v eni steklen ci Sejgorižkegft ^bunala, na kateri ee vsako toliko m; 2. Koka Tomitenovič (Jug.) 22.435; 3. Vi- ostankl iacb \ o .i a stran, aa jo pozneje opere, iona man i unio, | „aTa -It^r^T^ * stal ^ )* neTŽe*°Včeraj se je imela nadaljevati proti njemu! 768^m TabTK^Uutf) 758 cm ^cmco tef ™ mabizprazml. menda msleč, rad^ ^^ hvtiakaniA £ sovraitv« V .S* iff mTilSSStMM! Oman da ^ v ?d1ravntktt SC . med socialnimi razredi, ki se je pričela dne obtožencu dana možnost se pnmerao liko občinstva, tribuna je bila gosto zasedena, sodni okraj. Poseben odbor obstoječ iz gospo- pripraviti za obrambo proti tej novi obtožb^ dov Carla Ognit ene, Roberta Vuolo in Hek- j katero so mu včeraj naprtili. ^ -torja Moroni je poskrbel vse potrebno, da se ' — Furlanski pretek* t iđrfjncem oatraj^ V je ta ustanovitev vršila na posebno svečan ! soboto je obiskal furlanski preiekt comin. Ric-A ttam so tvorili večinoma igralci šišenskega ! način. j ci po poslednjem neurje težko prizadeti idrij- Herinesa, oačeni z Zemijakom (Primorje), B V nedeljo zjutraj so se zbrali na bistriškem ski okra). V Idrip so pričakovali in sprejeli g. team kompleten Jadran. — Zmagal je po za-, trgu zastopniki domačih vojaških in civilnih prefekta tamkajtoji podprefekt cav. Alacovich nimivi borbi B team s A '3 tA 1 -- ---»---! ?---!1 J—**----J *—---1—-a*: -'» ^Klaetov. bili popolnoma enako prvem polčasu, B team ____0_________ , _______________________________ ______ , ___| na obeh straneh z mnogo volje in elanom, po- J množina drugega občinstva. Seveda je bilo znesek 9000 Kr, da ga. md«li med po^"*®1 man kanje tehnike pa je bilo obojestransko opažati. Sodil je g. Vodišek. Damska stai^ita 4X60:' 1. Češkoslovaška načelovala vojaška godba z Keke in kateremu j spi --------- prebivalstva iz zbor in še razni drugi predstavitelji tandcaj šnjih oblasti. Gc. preiekt se je fivo zanimal za razna mestna vprašanja ter si je ogledal otroški vrtec, cerkev in šolo, v kateri so ravno tuoiosA aici mi "1/NUV. A . VHHM/JIU • iiaLuiu f CLICI lujava ^uuua «. (Havličkova, Prokeševa, Olmerova in Smolo- se je priključilo mnogo va) v 40 in ena petinka sek — no^r svetorrnf Bistrice, Trnovega in sosednih vasi; sprevod se 'je podal na kolodvor, da pričaka reške goste, rekord. 2. Jugoslavija (Gregorimbva, Bern.$-kova, Omanova, Šantlova). Boj je bil zelo oster in je Jugoslavija vodila do zadnje predaje, kjer je Šantlova dobila 3 metre naskoka, ni pa mogla vzdržati napram silni sprinterici Smolo-vi, ki je v elegantnem stilu rezala cilj. Hazeoa Praga - Ljubljana 10:3 (6: i) Nato se ie vršila hazena tekma med reprezentancama Prage in Ljubljane, ki je končala z zasluženo zmago Prage v razmerju 10:3. V pavzi se je vršil tek na 400 m. Startali so Valtrič (Prim.) Rosenkranc (Hašk, Zagreb) in Weibl (Prim.) Zmagal je v krasni, izredno napeti borbi v kolosalnem finisu Valtrič v 53.6. Komaj pol metra za nj-lm Rosenkranz. Pri odhodu je publika prirejala simpatičnim Cehinjam prisrčne ovacije. Rezultat propagandnega lahlkoatletskega mitinga Jugoslavija : ČehoslovaŠka je končal z zmago Jugoslavije v razmerju 31.30 točkami. Bs tržaškega življenja — Namesto na semenj — v bolnišnico, 39- letna kmetica Frančiška Širca, doma iz Pli-skovice na Krasu, se je predvčerajšnjim peljala v družbi nekaterih oseb iz domaČe vasi z vo2om na semeni v Sežano. Ko so semnjarji, dospeli v bližino Dutovelj, se je konj, ki je bil vpiežan pri vozu, nenadoma splašil, se spustil v d v'i tek, tako da se ie voz končno prevrnil pri čemer so seveda vsi, ki so sedeli na njem, zleteli na trda tla. Širca je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo ter se precej hudo pobila po glavi in po levi roki. Ostale osebe so ostale nepoškodovane. Ponesrečenka je dobila prvo pomoč od sežanskega zdravnika včeraj zkitraj pa je bila prepeljana v tukaj-irc o bolnišnico. Zdraviti .se bo morala dober mesec dni. — Nepošten postal uradnik. Ker je odpiral poštne zavoje in kradel iz njih raznovrstne dragocene predmete, je bil predvčerajšnjim areiiran poštni uradnrk J. Gropuso, nameščen pri tukajšnjem carinskem pošt. uradu. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so policijski or- »i so prispeli z vlakom. Poleg zastopnikov — ----------. državnega udruženja vojnih pohabljencev ter!kipela pripravljalna dela za ioksko razstavo, udruženja bojevnikov so prišli z Reke tudi; Comm. Ricci je izročal županu znesek 500 lir, major kr. orožnikov pl. Bocchi, glavni urednik ki naj se razdeli med na#>olT marljive učence, lista «Vedetta d'Italia* gospod dr. Ivan Miceli, Po povratku v Idrijo ie je vršil sprejem na gospod ing. Attilio Prodan ter mnogo drugih; i idrijski podpefekturi, katerega so se udeleži-med Rečani je bilo tudi nekoliko gosp6 in go- j le razne idnjske osebnosti, med njimi tudi spodičen. Po kratkem sprejemu na kolodvoru mons. Arko m gospa Sedej. V soboto zvečer seTe sprevod pomikal .Tzato odrejeni prostor ; se je vršil v čast prefeto ^^ idrijske v Trnovem, kjer je sledilo slavnostno blago- i godbe na glavnem trgu. V nedelo zjutraj je •lovljenje zastave novoustanovljenega odseka prefekt konferira] * raznnni osebami in je udruženja vojnih pohabljencev. Zastavo je bla- sprejel večje število prosilcev i so ^ obrmh goslovil gospod dekan dr. Kržišnik, Nastopili na njega s prošn(ami jn pritozbami. Popoldne so tudi razni govorniki, kateri »o v primernih : se je g. prefekt odpeljal v Godoviče m Crni besedah označili pomembnost slavnosti. Prvi j vrh, k er je bil povsod Pnsrčno je nastopU predsednik, reške sekcije udru- stopn kov oblasti m prebivalstva. V Idriji jg vojnih pohabljencev gospod Colt tal tragiko vojne, katera je po ne p-roti drugim, ki so se borili, n« «« ----- ;- -- ——;---UL - : bi se osebno sovražiU, ampak samo pokoreč i lir pa prAivalcem Dola m v Črnem vrhu je iz se železni dolžnosti. Medtem ko se sovraštvo ; ročil šolski upravi znesek 500 lir za nabavo j med drugimi narodi po vojni ni še poleglo, je zemljepisnih kart. Na svojem povratku je imel Italija že sklenila prijateljske zveze z vsemi g. prefekt priliko prepričali se na lastni ko«, narodi, tudi s tistimi, kateri so ji nekdaj stali kako v slabem stanju da je zlasti po posled- , sovražno nasproti. Dosledno temu duhu spre- nji povodnji cesta iz Črnega vxja v Col m je jema tudi državno udruženje vojnih pohab- zato odredil, da na? se nemudoma prične s jencev v svoje vrste nekdanje nasprotnike ter popravo dotične ceste. ... . | Fh smatra za lo, kar so, namreč za italijanske i Prebivalstvo idrijskega okraja je prepri- , državljane z vsemi dolžnostmi, ampak tudi z čano, da ima g. prefekt najboljšo volfo mu po- , vsemi pravicami državljanov. Govornik je ! magati iz težkih sstisk in škod, katere mu je j nato orisal zasluge in važnost udruženja ter prizadjala poslednja povodenj. Zato^ je uver-; ; Klavžar^a deželnega kandidata v Gorici, ka-1 teri je društvu veliko koristil. Nadalje je po« ' zdravil tudi gospoda Josipa Radarja, nad-j učitelja h Repentabra ter gosp. Štefana Ozb č, vinskega trgovca iz Opčin. Ta poslednja sta dana društva ter kažeta vedno veliko zamma-nja in veselja u kmetijstvo. Nato je b3a volitev novega odbora. Izvoljeni so: Anton Tavčar, trtorejec, predsednik. Božidar Kompare in Anton Tavčar, železničar podpredsednika, Anton 2 vab, tajnik, Al o-z BraztdBa, blagajnik; odborniki: Aodrej Tavčar, Franc Metlar, Anton Pe^an. Po zaključku zborovala se je popilo nekoliko kozarcev terana, nakar so se zborovaki razšli. Ob tej priliki naj tudi omenim, da se bo vršil prihodnji mesečni semenj v Dutovljah dne 4. avgusta. V dutpvskih gostilnah bo tudi ta dan preskrbljeno z dobro kaprico iz kleti naših trtorejcev. — Zopet jih preganjajo. Letošne poletje prede goriškim psom prav slaba, saj se ne smejo siromaki že skoraj eelo poletje pokazati na ulico brez nagobčnika in zanesljivega spremstva. Komaj izgubi moč ena od goriškega župana izdana odredba« s katero se omejuje pasja svoboda, pa izide že druga. Seda) je goriški župan že zopet odredil, da se tekom šestih tednov goriSki psi ne smejo pokazati na javne uKce in trge, ako nimajo nagobčnika in ako jih ne vodi kdo na vrvici. — Oporbena sfcifkinja V nedeljo se je neka ljubezniva soproga Maria M. prav« polteno skregala s svojim možem in se ie nato še vsa razburjena podala v kuhinjo, kjer je njena služkinja Parki Pintar pripravljala kosilo. Ker se ni juha kadila že na mizi, ampak šele v loncu, je razliučena gospodinja zagnala vrelo juho na služkinjo, da si s tem ohladi svojo lastno jezo. Pintar se je morala zateči na «cZeleni križ«, kjer so ji nudili prvo pomoč, nakar se je povrnila na stanovanje, toda najbrže le po —culo. — Iz gostHae v bolnišnico, V nedeljo so trnovski fantje peli, pili ia bili veseli, dokler jih ni gostilničar ob «ura» vrgel iz gostilne. — Zato ni preostalo ničesar drugega nego se vrniti domov. Ali ko sta se vračala 18-letni J. PičuKn in 20-letni J. Šušmel proti domu, sta se po poti sprejela. Med tem prijateljskim ■sprejemom* je vrgel Šušmel svojega vins!:ega bratca s tako silo na tla, da je revež obležal z zlomffeno levo roko ter da bo moral celih šest tednov preganjati mačka v goriški bolnici. — Avče. Dne 6. t. m. se je poročna na Brc-zišah goepodč. Klavdija Gabrijelčič profesorica z gos. dr. Dom laikom Žvokelj odvetnikom v Ljubljani. Mlademu zavednemu paru iskrene čestitke! ZVEZA PROSVETNO! DRUŠTEV V GORICI — Turnega članov dramskega društva iz Gorice. V soboto dne 18. in v nedeljo dne 19. t. m. igrajo člani Dr. društva v Idriji, v gledališki dvorani, najnovejšo dramo Franceta Bevka «Snirtna poteza*. Igra je dosegla do sedaj še povsod jako velik uspeh. Sledila bo A. čehova veseloigra «Snubač». Turnejo vodi in režira režiser g. C. Bratuž. V soboto priče-tek ob 20.30, v nedeljo ob 16. uri. Potankosti priobčimo v četrtkovi številki ^Edinosti«. Bomsia porsfifa, DEVIZE Amsterdam od 1080.— do UlO — Pel-sd m,— do 125.50; Pari* 12?.— do 128.— Lončen od 132 40 do ; Ne^ York od 27.15 do 27.30{ Španija od 890 — do 405.— ; Švica od -- do 633.— ; Atene 43 — do 45.—; B rii« od 63^— do tiaO.— ; Bakareit od 13 — do 13.-: Praga od 80^0 do 81.25: Ogrska, od (>.03-U d« 0.039; Zagreb od 47.50 do 48.—. VALUTA; Av«irysk« kron« od 0.0385 do 0.03&5 dinarji od 47.25 do 47.74; dolarji od 25.01» do 27.15; novci po 20 frankov od 103.— do 105 — faat Ster-lhigod 132.25 do 132.75. Benečijake obveznice 71.—. ■ BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Adeie Emerschitz-Sbreizero, Faracto 10 (podalrša-Gtnnastica) lastna vila, telefon 20-64. 962 ČEVLJARSKI poldelavec se sprejme. Katina-ra 1143. 9tJ FOTOGRAF IO x ž5, dvojni ana stigma t, kupi Rolanc Ljubljana S. H, S., Sv. Petrr. cest*\ 2/11. 963 BABICA« avtorizirana sprejem . noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 ČEVLJARSKI prirezovalec z večletno prakso v trgovini z usnjem, obenem sposoben vsakega dela v tej stroki, išče primerne službe. P. Vefcoslav, Komen 175. 925 BABICA, isku&ena, sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50 pritličje. 961 Srebrn denar, ztaio, briliante kupuj« po najvišjih ccneh •dine DAROV* Ob priliki poroke svoje hčerke Milene, daruje g. Jakob Perhavc Lit 100.— «Šolskemu društvu. Darovalcu iskrena hvala. Novoporo-(encema naše iskrene čestitke. KriviCič Franjo, župnik, Beli, Cres, daruje L 8.— za fond Edinosti in 10 lir za «Di;aško Matico*. Denar hrani upravništvo. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viale XX settem« na Plaz ;a Garibalđi St. 2 prvo nadstropja (92) m Kurijo mi te mozoKtd madeži frdsišca efells bule tvori in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto cbraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vmčih mesecih vsled močnega solnca, s« zdravijo uspešno z antifelidično vode «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivc z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. *><> M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Glullani 32. - Telef. 2-41 [ Priporoča se lastnik (47) fr. Stranca«. liiserirtiiis o „Edinosti" aUUA. imiUU^HBMUl,^ •-' S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je izdihnila svojo blago dušo, previđena s sv. zakramenti naša mati TEHEZSia SggMŽi po dolgi In mučni bolezni, v naročju svojih dragih, v dobi 76 let. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, v sredo, 15. t. m., ob 4 pop. iz hiše žalosti Jt. 853 v Rocolu. TRST, dne 13. julija 1925. hran, CIriF, sinova. Marija por. Kerševan, hči. FrantfSka, sestii. Alojzij KtrŠevan, zet. Fran?lSk<;v (vank^i nevesti, nečaki in o tal sorodniki. Pogr. podjetje Nuova Imprssa. Corso V.E.I1I 47 je končal s tem, da je naslovil na vse na-vzočne topel poziv, da najdejo primerno formulo za mirno življenj« v dobrem in plodo-vitem delu. jeno, da so bile gorenje podpore nakazane le v prvo pomoč in da jim bodo sledile Se druge, mnogo bolj izdatne podpore, saj gre po po- ; slednjem neurju povzročena škoda skora} v Sledil je zastopnik bojevnikov gospod rag. milijone. . .. N cola Benaglia. kateri se je najprej spominjal — Kreptfe. (Zakasnelo). Dne 28. funija t. i. težkih bojev, ki so dovcdli Italijo do zmage, je imelo tukafšn« Vinarsko društvo občni zbor ter je nato pozval svoie tovariše, da z lju- ! v društvenem poslopju ob 4.30 popoldne. Da bezniio in z zaupanjem med tnjerodci razvj- I si je bilo deževno vretane, je vendar prišle ve-jajo delo končnega sporazumljenja in pobra- liko udov in drugih ljudi. G. Anton Tavčar tenja, kar je v teh obmejnih kraj h neobhodno | je kof predsednik otvoril zborovanje z naŽ°-potrebno za mir in dobrobit prebivalstva, tako vorom na člane. PozdraviLje došleg& gos. Er-da bo pomenilo v teh krajih ime Italije znak nesta Klavlar, potovalnega učitelj* kmetij-medsebojnega spoštovanja in prisrčnega sode- stva, ter pripomnil, da je sin poko|. fc.rnesta ^ PRIlLIiCA! Skladišče Via Carduccl 22 nadaljuje (225; veliko razprodalo kuitfnJsKlii predmetov po naju^odnejSlii ccncf? -r« r v PODLISTEK (102) V. J. KRIŽANOVSKA: Mol preteklosti Roman v troh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak. «Ko se je vrnil s pokopališča, kjer je dolgo molil nad Biankanim grobom, je Paolo izjavil, da se želi vrniti v Montignoso. Zaman sem ga nagovarjal, naj se izogiba prekletega kraja, ki je poln težkih spominov, Paolo se ni dal pregovoriti. — Ali misliš, oče, da se prostovoljno vračam? Ne, sence žrtev me kličejo in jaz se jim ne morem upirati. Oh, njihova moč je strašna! — je rekel in mi stiskal roko. — Ti ne veš, — je dostavil črez nekaj trenotkov, kakšen pekel preživljam, ko me prihajajo mučit s svojimi očitanji, s svojo ljubeznijo in neizprosno zlobo. Nimam več moči, in da odkupim svoje grehe, poj dem tea menha. Obleka služaJbnika božjega in samostanski zidovi me bodo morebiti obvarovali preganjanja duhov. Toda moram se vrniti na mesto svojih zločinov, da poskusim z molitvijo in ksesanjem pregnati sžrašna bitja, ki me mučijo. «Nisem se mogel protiviti njegovemu sklepu. Moje srce je čutilo, da je izgubljen in je krvavelo zaradi njegovega, trpljenja. •Vrnili smo se torej v Mo*itigno«o. No Paolo ni hotel vstopiti v grad, ampak je šel naravnost v samostan. Zvesti Zeno je želel ostati pri njem za strežnika. Prior, moj stari prijatelj, se je zelo zanimal za usodo mojega sina in mu je skrajšal poskusno dobo, a Paolov bogati donos samostanu mu je približal ostale hraste. Samo Enzio Castelli ga je sovražil in nekoč pri božji službi sem opazil« kako je vprl svoj pogled, poln zlobnega zadoščenja, na Paola. «Prve čase je bil Paalo bolj miren, toda nikoli ni govoril o prošlosti in jaz nisem vedel, če se mu še prikazujejo duhovi. Samo Zeno mi je povedal, da ga je večkrat dobil zjutraj na naslanjaču smrtno bledega, steklenih oči in potnega^ «Takoj po posvečen j u se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo. Včasih ga je napadla huda slabost, da je preležal dva ali tri dni v neki omotici; včasih pa ga je napadlo nekako blazno besnenje in tedaj je preklinjal, dolžeč nebo, da je neizprosno, v zlobnem obupu je begal po hodnikih mahajoč s pohabljeno roko — umetno roko je bil vrgel proč, — a nato se je večkrat vrgel na kolena in molil ter klical nebeško usmiljenje. Ti prehodi od besne jeze v mračni obup so miz izpodkopaii zdravje; postajal je vedno bledejši* sc. razburjal in padal z duhom. Ves ta težki čas mi je bil Felicio zvest prijatelj. Prosil sem ga naj ostane pri meni, kar je rade volje napravil. Tudi Paola je obiskoval in nekoč mi je rekel: — Mladi grol ne bo več dolgo živel. Vezi, s katerimi se je zvezal s svojimi žrtvami, so tako močne, da ne morem določiti, koliko časa je treba, da se pretržejo. Te žrtve so zdaj postale njegovi krvniki in mu sesajo življenske sile. Molimo, da bi mu nebeško usmiljenje onstran groba podelilo Pp^pi* «Tako je prešel mesec. Nekega jutra je pridirjai k nam Zeno ves iz sebe in povedal, da je imel Paolo ponoči zopet napad obupnega besnenja. Kakor da ga besi zasledujejo, je zbežal iz samostana in stekel po cesti, ki pelje ob bregu k jami. Zeno in še neki menih sta stekla za njim in videla, kako se je Paolo na bregu jezera spodtaknil in se začel otepati, kakor da se z nekom bori, nato je padel v vodo Očividca nesreče sta dvignila krik, na kateri so prihiteli ostali menihi in potegnili truplo iz vode, toda Paolo je Ul že mrtev... «Ne bom povedal, kaj sem pretrpel, leiko je izgubiti drago bitje, a tako kakor ssm jaz izgubil edinega sina, je žalost dvakratna. Upanje, da je revež našel mir, ni trajalo dolgo, zakj dobil sem žalosten, toda gotov dokaz, da grob ne zapira grešnika duše. Celo tedaj, ko je truplo ležalo še v cerkvi, so menihi govorili, da so videli, kako so ckoli krste neprestano švigale sence ženskih postav, in goreče so me prosili, naj pospešimo s pogrebom. «Neki sosed je na samostanskem pokopališču sezidal grobno kapelo in na mojo prošnjo mi jo je odstopil. Hitro sem dal napraviti oltar, na kateri ro postavili kip Matere Božje in Razpelo, da bi se t m maše pele. Naročil tudi sarkofag z izklesano Paotovo podobo. «V noči po posvečenju nagrobnega spomenika se je v kapeli zgodilo nekaj nenavadnega. Neki menih, ki je imel nočni obhod, je vide! baje nekaj žensk z razčesanimi lasmi, med ni;rni je bila lud*, nuna; le so se ukradle v kapelo, nakar je r.as'al ne ri stra^n Šum, kakor da bi se tepli. Brat Umberto ni bil strano-petec; stopil je bliže in razločno slišal kričanje, stokanje in ihtenje, pomešano z zlovešč m grohotom; nato se je razlegel silen tresk, kakor aa se ie zruši! sarkofag.