Sklepi in resoludje učiteljstva pri okrajnih društvih. —skl. Mariboirsko učiteljsko društvo — mesto, 7. maja 1925 v Mariboru. Sprejete so bite sledeče resolucije: 1. Številne naredbe in razmi zakonski predpisi se pri naših upravmih centralmih unadih dokaj razJiično imterpretirajo. Prizadeti in v načelnih vprašanjih ceiotno uciteljstvo trpi vsled tega često moralno in gmotno škodo, osobito, ker mu manjka pravnega pouka oziroma denarnih sredstev za event. prizivno postopanje. Zato predlagamo: Poverjeništvo ustanovi v smislu 51. 2. pravil UJU v okviru sedanjega stanovsko-obrambnega odseka »Pravno zaščito« po potrebi s pritegnitvijo odvetnikavešcaka, kateri prispeva vsak organiziran član letno gotov znesek. a uživa zato brezplačno pravtio pomoc v obliki masvetov. intervencij oziroma zastopstva, izvzeraši v oblčajnih disciplinarnih slučajih. 2. Osnovna Nastava bodi smotrenejše urejena, personalije naj bodo ločene od zakonitih določb in stavljene na zadnje strani, tako da se zamorejo po njili izločltvi posamezni letniki vezati v zbirke trajne vrednosti. 3. S r e z k i m š o 1 s k i in r e f e r e n t o rn se naj prideli z iai d a s t n o š t e v i 1 o pisarniških raoči, tako da se zamorejo isti docela posvetiti svojemu pedagoško-didaktičnemu delu. 4. Poverjeništvo pozivljamo, da nujno posreduje pri izvršilnem odboru UJU v Beogradu, da se postaivi v n o v i š o 1s k i z a k o n določba, po kateri se z državniini čmovniki poročene učite1 j i c e izenačijo s s v o j i m i nepor očeninri t ovar iši cami t a k o g 1 e d e d r a g i n j s k i h d o klad kiatkor glede stanarine. Želimo in zalitevamo ponovno tozadevno intervencijo poverjcništva pri centrali v Beogradu. 5. Uoiteljstvo Maribora je še danes prepričano o veliki važnostt ushalnovitve S U U S. Ker se je za to ustanovitev izrekla pretežna večina društev, ponovno iKizivamo poverjeništvo. da skuša ustanovitev uresničiti oziroma Saimopomoč tako preustrojiti, da bo prevzela smotre suus. 6. S1 o v. Š o 1. M a t i c a je prišla zadnji čas v nekako stagnacijo. Učiteljstvai se ne iinformira dovolj toono o mo^ dernih pedag. vprašanjih, tako da je še vedno prisiljeno iskati tudi za najaktualnejše reči pomoči pri tujih narodih. Slov. Šol. Matica naj pritegne v svoj delokroR vse voljne in zmožne moči iz srednjih, ine&čanskih iti osnovnili šol. Začrta si naj določni in jasni delovjii program za bodočnost. Občni zbori se naj v sinislu S 21. društvenih pravil praviočasno raa^lašajo in nai se vrše ob ča&u, ko se jih učiteljstvo lahko ndeležuje. — Ne oblagatorično članstvo, ampak smotreno delo ter umevianje duha in potrebe časa bode zagotovilo S. Š. M. prospevanje. 7. Učiteljiščni odsek Mariborskega ueftelj. društva doseza pri vzgoji naTaščaja lepe moralne uspehe. Pri proučaivanju razmer pa ie prišel do zaključka, da je poleg morakie podpore za dosezanje trajnih uspehov patrebna predvsem tudi gmofna podpora. s katero se mora pričeti že s prihodnjim šolskim letoin. Apelirajli bomo pri tem poleg dnige javnosti tudi na učiteljstvo mariborske oblasti. ki bode brez dvoma rado sodelovalio po svojih močeh za svoj naraščaj tudi v tem oziru. 8. Ustanovijo se nag učiteijske z b o r n i c e , da se šola in učiteljstvo obvarujeta nepoMicanih lajiških in političnili vplivov. Ta naša zahteva tvori tna'jno točko našega bodočega programa, ki se naj propagira tudi med našimi južnimi tovariši. 9. Stare upokojence je popolnoma izjednačiti z upokojenci po novem činovniškem zakonu. 10. Nov zakcm o stanovanjih bo imel zai posledico sploišno povišanje stanarin. Za državne uslužbence bo imelo to poleg v zakonu dioločenega stanarinskega poviška kot posledico se splošno povišanje cen vseh življenskih potrebščin, ker bodo ptidioibitveni sloji vsa iz tega zakoM nastala višja bremeina '(stanarine za lokale in stanovanja, višie mezde) pre- valili na konsumenta. DruStvo opozarja merodajne činitelje na te posledicc in zahteva. naj ti pravočasno poskrbe da se državnemu usJužbenstvu dolačene stanarine zajedno z uveljavljenjem novega stanovanjskega zakorta dovoljno zvišajo ter tudi upokojencem priznajo iste stanarme. Predsednik se ie zahvalil za pojaLsniIa in pripomnil, da je res potrebno. da se razmotriva vsaka stvar iz v©5 vidikov ter se na ta način prihrani dosti nei^otrebnega razburjenja. — Poverjeniku tov. Jelencu pa se je ziahvalil za predavanje io važne informacije. Nato so se vršile volitve delegatov za pokrajinsko in glavno skupšcino. Za pokrajinsko skupščino so bili izvoljeni delegatom: Predsednik tov. AJt. srezki šolski nadzornik tov. Tomažič in tovarišica Marija Tomatžičeva, za dTžavno skupščino v Subotici pa zgolj tov. predsednik. Predsednik kakor tov. Tomažič sta učiteljstvo opozoirila na pedagoški teden, ki ga priredi »Ped.-didakt. krožek v JVki'-. riboru« in zapnosila učiteljstvo da kulturno prireditev vsestransko podpira. Po izčrpanem dnevnem redu je povabil predsednik vse navzoče na popoldanski prjjiarteljski sestanek. —sk(. Učitel|sko društvo za Ijubljansko okolico v Dev. Mar. v Polju, 2. maja 1925. Sklepi: 1. Odslej nag se izvoliza sktipščine take delegate. od katerih se lahko pričakuje, da se bodo tudf aktivno udeležMi delegacijskega dela. Slediti mora poročilo o skupščinskem delu. 2. Pred skupščinami naj skliče odbor sejo, na katero povabi tudi delegate, kateri naj prejmejo od odbora direktive za delo v skupščini. 3. Delegati za pokrajinsko skupščino v Soštanju: Anton Urbančič — Horjul, Jos. Macarol — Šmartno in Bogomila Vidmarjeva — Moste; namestnika: .las. Oole — Št. VM nad Ljubljano, Fr. Trošt — Dev. Mar. v Polju. Delegati za državno skupščino v Subotici: Jos. Gole — Št. Vid nad LjubJjano; namestnica: Marija .larc — Moste. 4. Deluje naj se na to. da se ožiw> tvori »Suus« po načrtu tov. Skulja. 5. Vsi člani društva se zavežejo, da pristopijo kot podporniki k »Podpornemu društvu za učiteljski nanaščaj v Ljub1jani«. 6. UJU posreduj. da se pripozria šolski oder kot učilo. —skl. Učiteljsko društvo za konjiški okraj v Ločah, 9. mjaa 1925. Sklepi. Učiteljstvo konSiškega okraja poziva LJJU: 1. da — kot doslej — deluje neumorno na to, da državna uprava izpolni obveznosti napram svojim uslužbencem iji izplača taikoj, odštevši predujme, dolgovano diferenco iod 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924. 2. da se prejemki z državnimi uradniki-uoiteiji poročenih državnih uradnicučiteliic izenaoijo s prejemki neporočenih, tako glede stanarine in osebnih doklad. Princip: Za enako delo tudi enako plačilo! 3. da se odpravijo krivični draginjski razredi, kajti na deželi ie živJjenje izvzemši stanovanj, dražje kot v mestih, a vendar so prejemki nižji; 4. da priboii šdskim upraviteljem za njih posebno delo in odgovoraost primerno nagrado, kar je možno tudi po 51. 40. uradniškega zakona. To je tudi upoštevati pri končni redakciji šolskega zakona; 5. da se poenostafvi in pospeši nakazilo sliužbenrh prejemkov, pokojnin i. dr., da ne bodo čakali posamezniki na svoje borne prejemke do pol leta in še dalje, da mnoge celo snirt poprej zaloti, J<ar izrabljado protidržavni elementi za rovarjenje in hujskanje proti državni upravi in državi sami; 6. da se avtomatično napreduje v vseh stopnjah osnovne in položajne plače ter staTiarme, ker mnogi učiteiji(ice) vec let po usposobljenostnem izpitu ne dobe stalnega mesta; in 7. da se novi šolski zakon provede z vsemi izvršilnimi predpisi in naredbami do začetka šolskega teta 1925.'26.