Poš$irešma pSačar-a y gotovini.
Štev. 16.	V Ljubljani, dne $6. junija 1923
V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne štev. 1 Oin.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40"— Polletna naročnina .	„	20'—
četrtletna naročnina..... 10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. - Oglasi po ceniku. —------------
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5'1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Odprto pismo na vse parlamentarne klube in poslance narodne skupščine.
Življenjski boj, ki ga bijemo danes javni nameščenci in železničarji, je dosegel svoj vrhunec. Draginja je narastla in še narašča. Plače javnih nameščencev in železničarjev so pa tako nizke, da z njimi ni mogoče izhajati in da morajo gladovati vsled tega s svojimi otroci in ženami. Radi tega je zmanjšana naša sposobnost za službo v tisti višini in popolnosti, kakor se od nas zahteva. Fizičnega propadanja javnih nameščencev in železničarjev ni treba poudarjati posebej in tudi nočemo poudarjati. Ker vsak državnik, ki mu je za dobro funkcijoniranje državnega aparata dobro zna, da ostane narod zdrav in sposo-ben za produkcijo samo tedaj, ako država njej izvršeno delo človeka dostojno in pošteno plača.
Javni nameščenci in železničarji so se morali, žal, prepričati, da vlada popolnoma ignorira njihove potrebe in dela z njimi kot s sužnji. Delo, ki ga vrše, ne plača primerno njegovi vrednosti. Prošnje in zahteve, ki so jih stavile organizacije javnih nameščencev in železničarjev, se cinično sprejemajo z vodenimi obljubami. Take neizpolnjene obljube diskreditirajo vlado samo v očeh vseh, in ni se čuditi, da se oglaša na vseh krajih naše države odkrito nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo Mruo državniki, ker nočejo razumeti naravnega človeškega principa, da mora vsak človek jesti, da si ohrani življenje.
Slavni poslanski klub in gg. poslanci! Ako ste res ljudski zastopniki, morate sprevideti sami, da se nas sili na umiranje na obroke Sili se nas, vprašanje pa je, če se nas bo prisililo.
Ker vse dosedanje prošnje, zahteve in Protesti niso imeli nobenega uspeha, se je iz iz vseh strokovnih organizacij sestavil akcijski odbor, ki si je nadel nalogo, rešiti za vsako ceno to gladno maso pogina. Resolucija, ki je bila sprejeta 11. in iß, marca na javnih shodih. je bila 5. maja tudi predložena vladi in parlamentarnim klubom. Na to resolucijo ni odgovora, razen če se smatra za odgovor redukcija uradništva in, kar je gotovo direk-
ten odgovor vlade, da se je začelo preganjati zaupnike akcijskega odbora s premestitvami.
S tem vlada dokazuje, da ne mara slišati obupnega, zadnjega, treznega klica nad dve-stotisoč javnih nameščencev in železničarjev. Ne plašimo se represalij in preganjanj. Vkljub vsem stopamo v boj! Naša organizatorična disciplina in naši lačni želodci in beda naših otrok in žena nas dela silne in nam zagotavlja zmago. Nameravano protestno stavko, ki se je imela vršiti 5. maja, smo preložili v r.adi, da vlada in poslanci kaj ukrenejo. Čakali smo, kaj porečete v narodni skupščini Vi gg. poslanci in vlada. Dosedaj niste rekli še ničesar!
Preložena akcija se bo izvršila v poostreni obliki, ako se takoj ne izpolnijo naše zahteve, razložene v omenjeni resoluciji. Vendar pa se še enkrat obračamo na slavni poslanski klub in na vsakega posameznega poslanca, da i Vam povemo, da umiramo. Mi hiramo, počasi pešajo naše moči, bolezni se nas lotevajo, službe ne moremo v redu vršiti. Vi gg. poslanci ste poklicani in izvoljeni za to, da se zavedate naših krivic in naših vprašanj, ki je vprašanje države. Vsa odgovornost, ako ne storite svoje dolžnosti in ne pritisnete na vlado, da naše delo pošteno in človeka dostojno plača, pade na Vas.
Slavni poslanski klub, cenjeni gg. poslanci! Stojimo na zadnji postaji. Razumete nas, saj ste poslaniki ljudstva v forumu, kjer se reže kruli. Odrežite nam ga, da bodo siti naši bledi in shujšani otroci, da se opomorejo njihove matere, naše žene, da se nasitimo mi, ki delamo državi in za državo. Ne prosimo miloščine, nego kos z delom in znojem zasluženega kruha. — Vaša zasluga bo velika za državo, naše priznanje Vam bo v plačilo.
Akcijski odbor.
Redukcija.
(K. T.)
Dan za dnevom nam preti država, sicer ne oficijelno, pa dosti neprikrito, s strašilom redukcie, ki zadene nezadovoljneže oziroma neprijetne elemente iz naših vrst.
Da ne bo nepotrebnih skrbi in da olajšamo komisijam za »reduciranje« trud in delo, si usojamo navesti nekaj vodilnih smer-
nic za njih človekoljubni in za državne finance dokaj rešilni posel:
Zaželjenega uspeha cela akcija ne bo imela, če bi se kar številčno pristrigla po uradih; izbira prizadetih po kvalifikaciji pa tudi ni priporočljiva, ker je pač presoja sposobnosti vedno izraz subjektivnega mišljenja in nikdar brez predsodkov.
Ugotovilo se je popolnoma zanesljivo, da trpi naša celokupna državna uprava na preobilici uradov in s tem v zvezi na preobložit-vi s posli, ki pa so zopet samo posledice bi-rokratične formalnosti in po treznem preudarku brez vsake pozitivne potrebe.
Kar čez noč se pa ustrojstvo državne uprave v različnih panogah ne da modernizirati, pač pa se lahko odpravi marsikatera razvada zastarelega birokratizma.
Za ta posel še pri nas tako priljubljenih »komisij« ni treba, vsaka stroka razpolaga z moderno mislečimi možmi, ki poznajo napredna načela v javni upravi; tem se poveri izdelava načrta za »redukcijo« upravnih poslov, iii ti načrti, ki bodo uspeh praktičnih izkušenj, I naj se uveljavijo.
Do 25 odstotkov se bo znižalo število potrebnega osobja.
Naše centralne in pokrajinske oblasti, če jim gremo prav do jedra, ne pomenijo nič več kakor pravcate tovarne za »akte« z jako plodovito produkcijo tega blaga, ki polni brezkoristno lastna skladišča.
Odstraniti je treba vse staroveške izrodke birokracije, ki dušć vsak razmah po modernem napredku in izrabljajo najboljše in najdražje moči v javni upravi.
Prava razkošna potrata dragocenih uradniških moči je ponekod bujno cvetoča razvada razpredeliti vse upravne in obratne posle po uradili v oddelke, odseke, pododseke itd., vse to je v zvezi z namestitvijo »šefov«, »načelnikov«, »predstojnikov«, »vodij« itd., pogo-stoma so tem še dodeljeni takozvani »pomočniki«, »sekretarji«, včasih celo še pisarniške moči.
Tako se umetno ustvarjajo delokrogi, ki po treznem preudarku nimajo drugega namena, kot oskrbovališča za nadštevilne moči oziroma brezodgovorne sinekure.
Čemu neki je potreba v skoraj vseli panogah javne državne uprave ta nadzorstveni aparat?
Povsod najdemo vse polno kontrolnih organov, ki eden drugega nadzorujejo. Ali najdemo kaj enakega v kakem privatnem podjetju?
Izvršilno osobje državne uprave se naj pošteno plača, potem si ga država tudi lahko po kvaliteti rigorozno izbere, pa ga ne bo treba obdajati s pretirano kontrolo.
»NAŠ GLAS«
Stev. 16.
Stran 2.
V bistvu se celo delo takozvanih »direkcij« samo izraža le v pet- in šeststopnih opravilnih številkah; bujnejše menda težko kje še cvete birokracija, kakor pri nas, in to v podjetjih, ki so v prvi vrsti poklicana, da se otresejo ovirajočih načel zastarele uprave.
Recimo, da si država res zbere to edino pametno in primerno pot redukcije ogromnega priveska; kam pa potem z nadštevilnirn osobjem, ki se ne da kakor kak »akt« odložiti?
Treba nam je samo posnemati druge države, ki so izvršile ali še izvršujejo enake operacije brez krivic in bolečin za prizadete.
Vrhovno načelo za redukcijo je ugotovljena potreba za brezhibno funkcijoniranje uprave. Iz tega vidika se prekine vsak na-daljni sprejem v državno službo sploh »nu-mcrus clausus«. Redukcija se vrši naravnim potom z izločitvijo vsled smrti, doslu-ženja, umirovljenja, odpustov itd. v okviru službenih predpisov. — Če je treba dalje pristriči število uslužbenstva, je jasno, da pride oni del v poštev, ki ni definitivnega značaja, nap ram kateremu torej še ne obstoje pravomoćne oskrbovalne obveznosti. — Na-daljni korak so ugodne odpravnine, ki omogočijo posamezniku si preskrbeti v drugem poklicu enakovredno eksistenco.
če bi vse to ne izdalo, se briga država, da dobe odslovljeni v privatnih podjetjih primerna mesta, in ravno ta izhod, ki se ga poslužuje Nemčija z obojestranskim uspehom, se nam zdi najumestnejši.
Država ima toliko vpliva na zasebno industrijo, da tukaj zasigura svojemu nadšte-vilnemu osobju zaslužek in obstoj.
V njenih organiziranih posredovalhicah zbira poizvedbe in ponudbe po raznovrstno izobraženih močeh.
Privatnik bo prav rad posegel po takšnih sotrudnikih, ki mu jih država priporoča, ni se mu treba bati pretiranih plačilnih zahtev od ljudi, katerim je država vcepila skromnost v najizrazitejši obliki.
Naša razvijajoča se industrija še dolgo ni krita z upravnimi močmi iz lastne države.
Kaj pa naše organizacije?« Tole polje »organizirajte«!; ,hvaležni Vam bodo člani, hvaležna država, katero rešite s temeljito obrazloženimi predlogi tega vprašanja, ki se utegne sicer rešiti na bridko škodo nas vseh, ki nas tlači razven itak neznosne bede, kot siva mora zagrožena »redukcija«.
Najvišje davke plačujejo državni nastavljena.*
Evo Vam dokazov:
Tržite cene 1. Vil. 1914	28. IV. 1923
1 stot sena	K	7.—	K	700.—
1	» fižola	»	40,—	»	2000,—
1	» koruze	»	22.-	»	1040.—
1	» pšenice	»	40.—	»	1810.—
1	» krompirja	»	10.—	»	700.—
1 kg čebule	»	—.48	»	20.—
1 » riža	»	—.64	»	52,—
1 lit. petroleja	»	—.26	»	28.—
1 kg sladkorja	»	—.88	»	104.—
1 » kave	»	3.60	»	240,—
1 lit. olja namizn.	»	1.65	»	130,—
1 kg masti	»	1.76	»	168.—
1 » Pšen. moke	»	—.48	»	31.—
1 » mila	»	—.84	»	88.—
1 » kolin, kave	»	1.04	»	100.—
1 lit. mleka	»	—.20	»	15,—
1 kg govej. mesa	»	—.80	»	96,—
jajce, 1 kom.	»	—.08	«	6—
Uradništvo ni bilo nikdar' sijajno plača-no. Po sto resolucijah in po sto interpelacijah se je iznesla v bivši Avstriji službena pragmatika, katera določa, v kakem razmerju naj
* Iz celjske »Nove Dobe« z dne 3. maja.
bo v trajanju službene dobe povišanje v pla-I či. Tudi hlapec, ki služi več let enega gospodarja, ima višje zahtevke. Službene pragmatike imajo tudi druge države, in to je potrebno. V izrednih primerih pa službena pragmatika ne zadostuje. Vsled svetovne vojne se je vse gospodarstvo na vseh koncih in krajih popolnoma spremenilo. Nastala je draginja, zoper katero ni orožja. Protidraginjski zakoni so le proti brezvestnim špekulantom. Obstoječo draginjo, in če se ista tudi še podvoji, lahko prenašata trgovec in obrtnik, ker prevalita stroške podjetja in kritje za lastno preživljanje na konzumenta. Proizvajalec ni v skrbeh, kako bo svojo robo raz-pečal. Kdor proizvaja, ima svoje redne odjemalce. Ti glej, da najdeš kritje! Kdor nič ne proizvaja, živi na stroške drugih, kakor otroci, starčki, bolniki, dela nezmožni invalidi, lenuhi in postopači. Bedo in pomanjkanje trpe, ki ne proizvajajo in ne razpečavajo! nujnih življenjskih potrebščin v zadostni množini vsled onemoglosti ali vsled zastarelosti naprav. Ti sloji životarijo. Životarijo pa tudi proletarci, in to vsi povprek, ročni in duševni.
Dovolite, da se vrnem k nadpisu tega članka. Najvišje davke plačujejo državni nastavljena. Mi vsi proizvajamo. Kdo pa vpraša po produktu javnih nastavljencev? So ljudje, ki bi radi vse urade pometli, ker ne mislijo, da so obstoječi državni uradi potrebni. Ker so pa potrebni uradi, so potrebni v tej izmeri tudi uradni nastavljena, ker so pa ti potrebni, so potrebni tudi izdatki za te nastav-Ijence. Potrebni so pja tudi izdatki v isti meri, kolikor je potrebno za kritje življenjskih potrebščin. Današnja plača že davno ne zadostuje več za najprimitivnejše življenje. Uradni1: IX. čin. razreda 3. stopnje je leta 1914. di bival mesečno 266 K 66 v plače in 60 K aktivitetne doklade, skupaj torej 326 K 66 v.
Po odbitku davka in doklad 18 K je ostalo okroglo 308 K, recimo 300 K mesečno. Danes dobiva uradnik iste stopnje 6980 K mesečno, je oženjen in ima še dva nepreskrbljena otroka. Ti prejemki ne zadostujejo, ker niso v nikakem razmerju z draginjo. Cenjeni čitatelj si naj predstavlja spredaj označene dnevne cene iz leta 1914 ter 1923. Za konja je za primeren čas zadostovalo sena za 300 kron, danes ga je treba za 30.000 K. Za isti čas ne zadostuje količina za 6980 K. Fižol, koruza in pšenica se niso v istem razmerju podražili, kajti razmerje med 300 : x = 40 : 2000. je x : 15.000 K pri fižolu, pri koruzi = 14.181 K, pšenici pa le 13.575 K. Krompir je dražji, ker znaša x v istem razmerju 21.000 kron, kar znači, da bi moral omenjeni uradnik v razmerju z zvišanjem draginje mesečno namesto 300 predvojnih kron dobivati mesečno 21.000 K. Tukaj je razlika napram sedanjim prejemkom po 6980 K okroglo = 14.000 krom Po tem razmerju je treba plače potrojiti. Čebul je ceneji, kajti x se preračuni le z --- 12.500 K. Pri rižu je razlika višja, ker znaša x = 24.375 K. Petrolej je tudi življenjska potrebščina. Pri tem znaša x = 32.306 K. Za sladkor znaša razmerje 35.454 K. Ako se predvojna plača primerja s ceno sladkorja prej in sedaj, bi bilo treba današnjo plačo posedmoriti, da se more do sedaj trpko življenje vsaj deloma osladiti. Kava je precej ceneje. Seveda ni vzeta v kalkul prejšnja kakovost. X znaša pri tej primeri le 20.000 K. to je približno 3krat višjo, kakor sedanjo plačo z vsemi draginjskimi dokladami vred. Pri namiznem olju znaša primerna številka 23.636 kron; pri masti pa 28.068 K, kar znači potrebo početvorenja sedanje plače. Pšenična moka izkazuje pridobitno moč v primeri s predvojno ceno 300 : x = 0.48 — 31 z 19.375 K, milo pa, katero sc vendar v vsakem gospodinjstvu rabi. s 31.426 K. Kolinska kava, domač pridelek, je dražji, kakor kava. kajti v
primeri s predvojno ceno, ako se nisem zmotil, bi bilo treba x računati z 28.846 K. Za mleko je treba vzeti količnik od = 22.000 K, za meso pa 36.000 K. Cene jajcem so približno enake mleku, kajti primera se računa z 22.800 K.
To so prilično najpotrebnejše življenjske potrebščine. Za obleko in perilo nisem preračuni) odgovarjajočih številk. Le za čevlje bi še javnosti rad dokazal, da je potrebno zvi-I sati plače v razmerju s cenami kakor 300 : x = 15 : 1200, kar znači povišek od 7000 K na 24.000 K. Dokazati sem nameraval javnosti, da računa producent za kritje življenjskih potrebščin paralelno z obstoječo draginjo. Ker pa nastavljenec tudi živi, mu mora služ-bodajalec plačevati za delo v istem razmerju, kakor obstojajo slučajno cene življenjskim potrebščinam. Najti se mora nekak spremenljiv ključ, po katerem bo možno regulirati plače, da ne propade stan, ki tvori hrbtenico države. Na podlagi zgoraj navedenih številk si lahko vsak preračuni, da je uradnik utrpicl v zadnjem letu vsled potrebnega štedenja in stradanja mesečno najmanj 8000 K, kar znaša na leto prilično 100.000 K. Ni li to visok davek, ki ga je plačal državi v obliki tlake? Že večkrat se je poudarjalo, da smo naše prihranke porabili, poprodali, kar se je moglo količkaj pogrešati, a sedaj nimamo več. S čim naj krijemo primanjkljaje? To uganko prepuščamo razsodni javnosti. Vsem in vsakomur pa še poudarjamo, da ne zadostuje, da se javnost ali vsaka posamezna politična stranka, ali pa vse skupaj združijo in izjavijo: »Gola resnica je. da je javni nameščenec nai-večji siromak«. Smelo lahko trdim, ako se razmere v najkrajšem času ne zboljšajo, bodo se nam bednim siromakom še drugi pridružili. Zakaj? Plačo, katero uslužbenec prejema, porabi le za najnujnejšo hrano. Nekaj odpade bližnji kmetici za mleko in jajca, drugo prejme trgovina za špecerijo. Manufakturist pa ponujaj blago, če dobiš kupca.
Isto je s krojačem in čevljarjem. Vprašajte modistinje, koliko žen državnih nastavljencev si je za letos kupilo novih klobukov. Ako si je ena rodbina v pretečenem letu morala od ust odtrgati 100.000 K, znaša primanjkljaj pri desetih rodbinah 1 milijon K. Ako slednjič računam, da je v srednjem mestu z več uradi, okrožnim in okrajnim sodiščem, srednjo šolo itd. najmanj 200 nastavljencev uradniškega čina ter 200 poduradni-kov, paznikov in slug, pridem do žalostnega zaključka, da manjka vsled slabe plače nastavljencev v mestu 'mesečno nad 3 milijone kron v obtoku, to se pravi, trgovec in obrtnik ne moreta spolniti svojih obveznosti. Vsled bede nastavljencev trpje torej tudi drugi stanovi, trpi pa tudi državna uprava, ker je jasno, da lačen in skrbi poln činovnik svoje službe ne more pri najboljši volji izpolnjevati. kakor bi jo sicer, ako bi tako ne trpel sam in njegova rodbina. Ako pa trpi uprava, trpi tudi javnost. Tega dejstva menda ni treba določneje utemeljevati.
Včasih se je reklo, uradnik nima mnogo, a kar ima, je gotovo. Danes to ni več res. Kajti kar dobi, že zdavnaj ni več njegovo. Kaj pa postranski zaslužek? Prijatelj! Ali se more aktiven sodnik, politični uradnik, davčni uradnik in mnogi drugi pri tem udejstvovati? Torej tu ni izhoda! Izhod je le v času primernem spreminjanju p)rejcmkov vsem javnim nameščencem in upokojencem. To je nujna in neodložljiva potreba, kar se jc že neštetokrat poudarjalo. _________
Vestnik.
Opozarjamo vnovič vse g. naročnike, ki tega še niso storili, da nam čimiprejc nakažejo naročnino za tek. čertrtletjc. One g. tov. pa, ki nam dolgujejo tudi še za prvo letošnje četrtletje ali tu-
Štev. 16.
Stran 3.
»NAS GLAS«
•di dalje nazaj — in teh je žalibože zelo veliko — prosimo nujno, da nam poravnajo ostanke kakor mogoče hitro. Ce ne morejo poravnati vsega naenkrat, naj plačajo vsaj del, ostanek pa drugi mesec. Le na ta način se ib o dolg odplačal ali vsaj zmanjšal, sicer pa bode le naraščal. Upravi nikakor ni mogoče kriti tiskovnih stroškov, ki so vedno večji, iz prazne blagajne.
Naklonjenost vlade državnim nameščencem. V začetku tega tedna so poročali nekateri beograjski listi, da je bil zaprosil centralni akcijski odbor v Beogradu za avdijenco pri. ministrskem predsedniku Pašiču. Gospod Pašič je obakrat odklonil sprejem deputacije. Ko se je bila zglasila deputacija drugi pot pri gospodih Pašiču, jej je dal sporočilo po svojem tajniku, da naj se zglasi pri ministrstvu za izenačenje zakonov in naj le temu obrazložili svoje težnje. Značilno je to postopanje predsednika vlade z deputacijo javnih nameščencev. G. Pašiču se ne zdi vredno, da bi vsaj 10 minut poslušal odposlance in zaupnike državnih nameščencev ter jim nato obrazložil svoje mnenje. Ali mu morda nj znano, kako nestrpno pričakujejo javni nameščenci izboljšanja svojega položaja in jasne besede o namerah vlade? Pa tudi če bi bil odgovor za nas neugoden, g. Pašič bi moral imeti toliko poguma, da bi nam povedal tu<6 to in da bj utemeljil svoje odklonilno stališče. G. Pašič pa enostavno zavrne sprejem odposlanstva akcijskega odbora, kakor da bi hotel reck kaj me brigajo Vaše zadeve. Kdor seje veter, zanje vihar — na to naj bi bil pomislil predsednik naše vlade. Ako bodo javni nameščenci tudi to Pašičevo brco prenesli brez vsake reakcije, potem sami sebe ponižujejo mnogo bolj, kakor pa jih je ponižalo Pašičevo ravnanje.
Naše giblanje. Za nedeljo 10. trn. so sklicani po vsej državi protestni shodi vseh javnih nameščencev, da ponovno opozore vlado na naš obupen položaj in da zahtevajo čimprejšnjo rešitev. 12. junija pa ima sejo centralni akcijski odbor v Beogradu. Te seje se udeleže tudi delgatje akcijskih odborov iz poedinih pokrajin.
Razprava v službeni pragmatiki v posebnem odboru narodne skupščine se je pričela. Kakor vse kaže, bo prvotni načrt službene pragmatike v marsikaterem oziru »popravljen«.
Občinski svet ljubljanski je povišal vsem svojim nastavljencem mesečne prejemke z veljavnostjo od 1. marca dalje. Da je povišek, ki ga je priznal občinski svet mestnemu delavstvu in uradništvu mnogo izdatnejši kakor oni, ki ga je priznala država nam, tega -ni treba še posebej poudarjati. Vsepovsod je več razumevanja za one, ki žive od fiksne plače, kakor pri državi, ki bi morala biti vzor vsem ostalim delodajalcem. Delodajalce sili n. pr. država, da zidajo stanoca-nia za svoje nastavljence, a da bi država enako storila za svoje nastavljence, to jej ne prihaja niti na tun. Raje vidi, da hirajo železničarji po vagonih. da so družine ločene vsled stanovanjske bede itd.
Predlog za ustanovitev »Podpornega skl za slučh' smrti al| druge nezgode za člane ( stva Orožniških upokojencev za Slovenijo v Li Hani«. Člen I. Clan podpornega sklada za sli -smrti ali druge nezgode društva orožniških u koiencev za Slovenijo v Ljubljani postane la vsak orožniški upokojenec, kakor tudi njih ž m njih zakonski otroci, če plačajo določeno stopmno in letno članarino -za se in za vsak pristop,všega rodbinskega člana. Člen II stopnma h; letna članarina znašata pod “le L pristopivšega člana enkrat za vselej: n) do 10. leta 5 Din, letna članarina 5 Din, b) od do 15. leta 7.50 Din, Ičtna članarina 7.50 Din °d 15. 20. leta 10 Din, letna članarina 10 Din
iv	2ll;Jeta dalje 12.50 Din in letna članarina 1 '''• plen III. Pristopnino plača član pri pristat
celoti, letno članarino pa za vse leto nap cn IV.. o višini pristopnine in letne članai po por nega sklada sklepa vsakoletni občni z dntš va Orožniških upokojencev za Slovenije L'iibljani in odločme večina glasov. Člen odpora za slučaj smrti pod členom 1. navede ga elana znaša: a) od 1. do 10. leta Din 50, od 10. do 15. leta Din 70, c) od 15. do 20. 100 Din, d) od 20. leta naprej pa 280 Din. C
v	I. O podporah za slučaj kake nezgode (izvze smrti) pod členom 1. naštetih članov odločuje sklepa odbor društva orožniških upokojencev »ovenijo v Ljubljani po stanju razpoložljv
denarja (podpornega zaklada) z večino glasov. Člen VII. Pravico do podpore iz podpornega sklada za slučaj smrti ali druge nezgode zadobe pod členom I. navedeni člani po preteku 6 mesecev od dneva vstopa kot član k podpornemu skladu društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Kot potrdilo ali dokazilo vstopa kot član k podpornemu skladu zadostuje listina, ki jo je dobil član pri plačilu pristopnine in letne članarine, člen VIII. Pravico do podpore iz podpornega sklada izgube pod členom I. našteti člani, če v teku 3 mesecev po pretečenem roku ne poravnajo predpisane letne članarine. Člen IX. Kot dokazilo za slučaj smrti ali druge nezgode pod členom I. naštetih članov je doprinesti mrtvaški list ali zdravniško spričevalo. Člen X. Pravico podporo prejeti za slučaj smrti člana -imajo oni, ki so člana ob smrti oskrbovali, za slučaj druge nezgode pa član sam. Člen XI. Če podporni sklad iz kateregakoli vzroka preneha, ali da ga vlada razpusti, pripade vse premoženje društvu Orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Člen XII. Te določbe stopijo v veljavo z dnem, ko jih je občni zbor društva Orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani sprejel in ko jih je Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubl-janj odobrila.
Tajniškega poročila »o obč. zboru O. Z.« tudi danes nismo mogli prinesti, ker ga nam tajništvo še nj doposlalo. — Uredništvo.
Zv.šanje prejemkov državnim uslužbencem — prospeh trgovine, obrti in kmetijstva. Država bi podpirala trgovino, obrt in kmetijstvo, ako bi dobro in pametno plačevala svoje delavno uradni-štvo in uslužbenstvo. V tistih davno minolih časih, ko sem prejemal 100 gol d. z= 200 K ali 50 Din na mesec, sem v izdatni meri pripomogel trgovcu, obrtniku in kmetu do zaslužka in dobička. Vsako leto sem kupil sebi jn žen; po dvoje oblek, pri čemu je zaslužil trgovec, krojač ter 3 pare čevljev, kjer je zopet pripadel dobiček čevljarju, mesarju in usnjarju. V času draginje si nisem kupil niti jedne nove obleke, niti lednega para čev-1'cv. Zašita stara obnošena in ogoljena obleka ka-ž.e celemu svetu mojo revščino in pa seveda tudi veliko skrb mojega gospodarja — države — kateri pa vsejedno zvesto in udano služim - za moj dobrobit! Moji stari zakrpani čevlji iz pretekle davnine pa me v polni meri lahko prispo-dabljajo — zanikarnežu. ki pa svojega obupnega stanja ni zagrešal sam! Bog mi grehe odpusti, da sem si v prejšnjih časih večkrat privoščil kakšno kokoško. Bil sem si v svesti, da s tem izdatno podpiram imenitno panogo kmetijstva, perutninarstvo. Dandanes nc spravim putke za nobeno ceno več v svojo notranjost, ker že ni več prostora — in ipa kdo si bo spuščal perjad v tak sestradan kurnik oprostite: želodec. Vidite prijatelji. sestradani, ogoljeni, zašiti in zakrpani tovariši, da bi država s primernim zvišanjem naših preiemkov, v resnici v dobri meri lahko podpirala trgovca, obrtnika jn branjevca, ter s tem dvignila dohodke državne blagajne.	F. L.
Neverjetno, ampak resnično! Tovariš nam piše: »V Dobrepoljah na kolodvoru, gostilna Kavčič, prodaja nek prekupčevalec prešiče od lanske jeseni, tedaj stare 6—8 mesecev, po 8000—1200 K. Kje je on te prešiče nakupil in po kateri ceni? Bilo bi potreba, da se oblasti takoj zanimajo, ker je skoraj neverjetno, da ne bi imel prekupčevalec več kakor 25% dobička. Kdo torej povzroča dnevno vedno višje cene živilom in kdo ima ves zaslužek državnega uslužbenca v žepu, bo lahko uganiti. Ko bi javni nameščenci vsak tak njim znan slučaj navijanja cen brez ozira takoj naznanili oblastim, bi se to zlo gotovo ne bilo tako razpaslo.« Pozivamo vse tovariše, da vsak tak slučaj takoj naznanijo pristojni oblasti, ker le na ta način bo mogoče otresti se teh pijavk.
Odbor društvia orožniških upokojencev za Slovenijo v'Ljubljani vabi svoje člane na izredni olbčni zbor, ki bo v nedeljo dne 17. junija tl. ob 10, dopoldne v restavraciji pri Novem svetu v Lhibljani z dnevnim redom »Povišanje mesečne članarine.« Odbor.
Poročilo na IV. občnem zboru društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani dne 6. maja tl. prj Novem svetu v Ljubljani .za funkcijsko dobo od 19. junija 1922 do 5. maja 1923. Predsednik gosp. Martin Majcen konstatira ob določeni url sklepčnost občnega zbora glasom društvenih pravil, pozdravi navzoče člane in pre-
ide takoj na dnevni red in poroča, da je imel odbor v tej funkcijski dobi samo 3 odborove seje, ker ni bilo povoda in potrebnega opravila za več sej. Nadalje -poroča, da je društvo v enem primeru posredovalo za službo enemu članu, s katero je slednji prav zadovoljen. V 1 primeru je posredovalo za dovoljenje povrnitve v obrokilt preveč prejete draginjske doklade. V 1 primeru je posredovala za izplačilo zaostale draginjske doklade. V mnogih primerih so se dala na razne informacije potrebna pojasnila. Na odborovi seji dne 25. svečana 1923 se je sestavila obširna peticija in sicer s sledečo vsebino: L Za izenačenje pokojnin in draginj-skih doklad po sedanjih oibstoječih predpisih in zakonih. 2. Za iziposlovanje izplačila iz »Unterstützungsfond« za orož. upoko., ki so šli po preobratu v pokoj. 4. Za izposlovani e draginjskih doklad za zakonske otroke, ki so bili od L januarja 1922 naprej v pokoju rojeni. 5. Za ukinjenje maksimiranja draginjskih doklad upokojencem in za izposlovanje teh doklad za vse družinske člane do predpisane starosti. 6. Za izposlovanje. draginjskih doklad vsem orožniškim upokojencem brez ozira na višino njih postranskega zaslužka ali dohodka. Peticija se je predložila 28. svečana tl. poveljstvu 5. orožniške brigade v Ljubljani. V splošntim se je delalo za zboljšanje gmotnega položaja ubogih, bednih obupanili orožniških upokojencev obojega spola. Pripomniti se še mora, da na vse pismene vloge, ki so se do sedaj predložile, ni dobilo društvo še nobenega odgovora. Kolikor je predsedstvu znano, ni od 18. junija 1922 do 5. maja 1923 noben član društva preminil. V tem času je pristopilo 9 novih članov. Nekateri člani so s plačilom članarine za leto 1922 in za leto 1923 zaostali jn je upanje, da bodo to poravnali. V splošnem se mora z obžalovanjem konstatirati, da se tovariši in tovarišice veliko premalo zavedam svojih stanovskih dolžnosti, ampak še vedno mislijo, če bo organiziranec kaj dobil, bom tudi jaz. Končno poroča predsednik, da je bilo z blagajniškim preostankom z 18. junijem 1922 do 5. mala 1923 dohodkov na vpisnini in članarini 1832.75 Din, vseh stroškov pa 1092.70 Din, torej je ostalo v gotovini 740.05 Din s 5, majem 1923, To predsednikovo -poročilo je vzel občni zbor odobruje naznanje in se je na predlog tovariša Franca Čebularja podelil odsto-pivšemu odboru soglasni absolutorij in zalivala za vzorno poslovanje. Prj voiitvi novega odbora so bili na predlog tovariša gospoda Ivana Horvata soglasno izvoljeni: Majcen Martin za predsednika, Legat Valentin za podpredsednika, Horvat Ivan za tajnika, Rus Ivan za tak namestnika, Cegnar Josip za blagajnika, Rožanc Franc blaga'nikov namestnik, Kocjančič Miha in Kokoli Josip. Ožbalt Ivan ter Rakovec Ivan za odbornike: Čebular Fran za odbornika in pregledovalca računov, Lovša Josip za namest. in pregldov. računov, Wiederwohl Ivan, Dolar Ivan, Križaj Vinko jn Smrekar Silvester za namestnike. Vsi iz-votieni so izjavili, da izvolitev sprejmejo. Predsednik se zahvali navzočim tovarišem za izkazana mu zaupanja -in jih prosi za podporo v svojem delovanju. Končno se je na njegov nasvet in predlog ustanovil podporni sklad za slučaj smrti ali kake druge nezgode č^ana društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Predlog je bil soglasno sprejet.
Opozarjamo, da se vrši Društva vpokojenili javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani izredni občni zbor v četrtek 14. junija ob sedmih zvečer v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti.
Za tiskovni sklad »Našega Glasla« sta darovala gosp. Edo Lorger, kanclist v Slov. Bistrici 280 K in g. dr. Vladimir Travner, okr. sod. v Ptuiu 20 K. Najiskrenejša hvala obema gospodoma! Uprava.
isalni streli itd.
mehanična delavnica (popravljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/1.
__________ L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina &. Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zalog;! na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter
Aleksandrova cesta št. 1.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon int. 438.
Špecerija, delikatese, vinarna
Fr. Kham
nasproti hotela „Union“
[ene zmerne! Solidna postrežba.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Modna trgovina
Peter Sterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene!
lUlIM
optik-speci jolist
Ljubljana, Šelenburgova ul. 2.
JOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska in štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Zahtevajte ponudbo.
Papir na debelo. Tvomilke tene.
Specialiteta
OVOJNI PAPIR
(papir za pakovanje) vseh vrst, dalje tiskovni, konceptni, pisarniški, risalni papir itd. po tvorniškl ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga
„ABROr
cigaretnega papirja
A. LAMPRET
Ljubljana, Krekov trg 10
Telefon 247.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Gritzner“, potrebščine za šivilje in krojače, modno blago in galanterijo.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija
Anton Kanc, Ljubljana.
I. Blas
LioH»-Pod trančo ši.1
Specijalna Irgauina najfineje obuloe za dame, gospode in deco.
Razširjajte „Naš Glas“!
Med dobrim najboljše!
Ljubljana
šivalni stroji za rodbino, obrt in industijo.
Puch
IGN. VOK
vozna kolesa in vse v to stroko spadajoče predmete NAJCENEJŠE pri TVRDKI
Sodna ul. 7
Glavni trg 73.
Novometto
Kolesa
in vse potrebščine
Vam nudi najbolje in najceneje
J. GOREČ, Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke.
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje razne kredite in pred-ujeme na posestva in vrednostne papirje.
Ivan Jelačin, Ij

Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888.
8B8T Solidna in točna postrežba.

Galanterija	Devoclonalije
Preselitev trgovine!
ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl.
vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svojo trgovino z Dunajske ceste št. 6. preselil
Pred škofijo št. 16
In prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska.
Pletenine	Klobučarslte potrebščine.
javnih nameščencev in vpokojencev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko-in kolonijalno blago po znižanih cenah.
javnih nameščencev in vpoltojencev
r. z. z o. z. v Kamniku je sklenila
likvidacijo.
Eventuelne terjatve naj se prijavijo do
do 30. junija 1923.
pri l'k- idacijskem odboru.
Ljubljana, Vodnikov trg 5 priporoča v nakup usnje in usnjate izdelke. Članom Nabavljalne zadruge javnih nameščencev popust!
Uelika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev po ceni.
F- Batjel, Ljubljana, Stati trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički) šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA*1
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica 1.
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič El. K. Se
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norimber-škega in galanterijskega blaga na veliko In malo.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol TUL
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Državno zdravilišče Rogaška Slatina.
Sezona Maj - September.	Sezona Maj - September.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. Cene zmerne. V pred in po sezoni (t. j. od 1. maja do 15. junija in od L. do 30. sept.)' 50 V0 popusta za državne uradnike in njih rodbinske člane. Največja udobnost. Zahtevajte prospekte.
_______________ Ravnateljstvo zdravilišča.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.