OB NEUSPELIH VOLITVAH V OBČINSKI SKUPŠČINI UUBLJANA CENTER
Zadnjo besedo ima delegat
Znano je, da na zasedanjlh zborov občinske skupščlne Ljubljana Center nista bila Izvoljena predlagana kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine, ker nista dobila dvetretjlnske večlne. Do takšnega izlda )e prišlo predvsem zato, ker so zbori, predvsem zbor združenega dela in družbenopolltični zbor, zasedall na meji tiste sklepčnosti, ki ]e potrebna za dvetretjinsko večino. Občln-ska konferenca socialistlčne zveze je na podlagl izidov glasovanja sklenila, da bodo v celoti ponovili ves kandlda-cljskl in volllnl postopek.
Nepričakovan razplet nedavnih volitev za podpredsednika in predsednika občinske skupščine je vzbudil v javnosti pre-cej različnih komentarjev. Kandidata nista dobila potrebne dvetretjinske večine glasov in kakorkoli že, to je bil politični dogodek brez primere, saj takšnih volilnih izidov nismo va-jeni. Pa naj je tako prav ali ne. Nekateri so videli v tem korak naprej k demokratizaciji v praksi zdaj vse preveč togih in marsikdaj močno sformaliziranih volilnih opravil. Drugim bi najbolj ustrezalo, če bi se dalo iz tega narediti afero. Tretji spet so vzeli to kot popoln politični neuspeh tistih, ki so imeli na skrbi volitve ter predkandidacijske in kandidacijske po-stopke.
Kakorkoli že, čas in podrobne analize bodo pokazale, kdo ima prav in kdo ne, in kakšen je bil pravi vzrok, da so delegati zbora združenega dela, kajti problematičen je predvsem ta zbor, zatajili, in kakšni so nasploh vzroki, da nekaj delegatov ni bilo za predlagane kandidate.
Takšne stvari bi vendarle morali jemati za normalno obliko in normalen pojav v našem demokratičnem sistemu. Nor-malno bi moralcdaiti, da ima delegat zadnjo besedo. To smo zapisali, tako go*rimo, in v volilni proceduri ima delegatsko glasovanje v skupščini pomembno vlogo. To se je tudi poka-zalo. Skupščina ni mesto, kjer bi ugotavljali samp strinjanje s
Glasovanje v občinskl skupščini
Zbor združenega dela šteje 70 delegatov. Navzočih na zasedanju je bilo 47 delegatov ali natančno dvg tretjini. Za predsednika skupščine in prav tako tudi za podpredsednico je glasovalo 44 delegatov, trije pa so bili proti. Ker kandidata nista dobila dvetretjinske večine, nista bila izvoljena.
V družbenopolitičnem zboru je 35 delegatov. Na zasedanju jih je bilo 25. medtem ko jih je za dvetretjinsko večino potrebnih 24. Za predsednika skupščine jih je g/asovafo 24 (natančno dve tretjini), za podpredsednico pa 23 delegatov.
V zboru krajevnih skupnosti je 48 delegatskih mest Dve-tretjinska večina zn.iša 32 glasov Navzočih je bilo 39 delega-tov. Vsi navzoči delegati so glasova/i za predsednika skup-ščine, ki je tako dobil 39 glasov, medtem ko jih je za podpred-sednico glasovalo 32.
Predsednik skupščine Albin Vengust in podpredsednica Ljuba Dovgan torej nista bila izvoljena v zboru združenega dela. V družbenopolitičnem zboruje dobil potrebno večino le Albin Vengust, Ljuba Dovgan pa ne. Oba kandidata sta dobila potrebno večino samo v zboru krajevnih skupnosti.
temeljnimi kandidacijskimi konferencami; tako smo se dogo-vorili in tako smo zapisali. Pravila smo sprfejeli demokratično in moramo jih spoštovati. Zgodilo se pač je, da nismo uspeli z dvema kandidatoma, čeprav smo pričakovali, da za-pleta ne bo, saj sta se oba že potrdila s svojim delom.
Problem je drugje. Ne v dejstvu, da so štirje delegati glaso-vali proti in da je zato glasovanje propadlo. Problem je v tistih delegatih, ki niso giasovali ne tako in ne drugače, ker jih pač na zasedanje ni bilo. »Ne zamerim delegatu, ki glasuje proti, to je pač njegova pravica,« pravi Dušan Semolič. »Zamerim pa delegatu, ki kljub pooblastilu svojih delegatskih baz na glasovanje ni prišel.
To niso vzroki, ki bi nas presenetili, saj jih v glavnem poznamo. Narejena je vrsta analiz, popisan je kup papirja, kjer je ugotovljeno - poenostavljam - da delegat ni v središču dogajanja, da sicer je v središču naših besed, v ravnanjih pa je žal precej odmaknjen. Premalo se zanimamo za delegata, premalo ga spodbujamo, premalo mu tudi zaupamo, in ta delegat se vedno bolj pogosto čuti odrinjenega, nemočnega, čuti, da težko vpliva na družbena dogajanja, izgublja tudi pogum. Kajti tudi pogumen moraš biti kdaj, in znati biti osamljen. Zato takšen osip. Tu je zotrej cela vrsta nalog, ki-"sodijo v pristojnost socialistične zveze, sindikata, mladine, zveze borcev, zveze komunistov, kajti te negativne trende je treba in nujno spremeniti.
Zadnje neuspele volitve so sicer drastičen, a dober, upajmo, da tudi koristen opomin. Kaj vse moramo postoriti v času, ki nas loči do prihodnjih splošnih delegatskih volitev čez dve leti? Z vso resnostjo bi namreč opozoril na širše dimenzije bolezni, za katero boleha naš delegatski sistem, pravzaprav-ne sistem sam"po sebi, pač pa pravila igre, po katerih naj bi ta sistem uresničevali. In kaj drugega če ne kot za bolezen lahko označimo dejstvo, da delegatski sistem po desetih letih, kar smo ga sprejeli za svojega, preboleva tako-rekoč otroške težave, ki bi morale že zdavnaj soditi v prete-klost.«
Predsedstvo Občinske konference SZDL se je odločilo, da bo celoten postopek ponovilo, od evidentiranja naprej. Du-šan Semolič je ob tem povedal: »Do 15. aprila ima vsak možnost, da predlaga kandidata za predsednika in njego-vega namestnika. Morali se bodo torej potruditi vsi, v združe-nem delu, in v vseh krajevnih skupnostih, tako da bi evidenti-rali kar največ kandidatov. Upam, da nam bo to uspelo, tako da bi konec maja, ko bo skupščina spet zasedala, izvolili predsednika skupščine in namestnika, seveda z dosti večjo podporo, kakor pa so jo deiegati dali na minulih volitvah.<\
N. P.