Štev. 45. Y Mariboru 8. novembra. 1883. Tečaj XYII. List ljudstvu v poduk. Iikaja T«.k četrtek In velja s poitnino vred in v Maribora s poiilj.v I r„st„,,.,„„ llgt4 prodaja knjiRar Novak na velikem trgn po 6 kr. - ojem na dom »a eelo leto 3 gld„ ia pol leta 1 gl«. «0 kr., za retrt ; Rokopisi se ne vračajo, neplačani Hatl se ne sprejemajo, leta 80 kr. — Naročnin» se pošilja oprarnl»tvn v lijaskom sememsco .... , .. _ (B nabenseminar). - Deležniki tiskovne«» rlraStva iobivskio list brez •*■»»«» P'»«»j« navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. posebne naročnine | dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr Zgodovina sy. katoliške cerkve. Bukev, ki jih družba sv. Mohorja ravnokar razpošilja med svoje ude, je letos, kakor vselej, lepo število, pa so tudi lepe, vredne naslednice prejšnjih let. Častiti bralci „Slov. Gospodarja" imajo jih menda že vsi v rokah in vem, da so vseh veseli; po enem ali drugem zvezku pa so še s posebnim veseljem segli. Zakaj ? Ker se jim že prikupi po svoji zvunanji obliki, ali pa jim je po svoji vsebini že star znanec ali jim ustreza — „Slov. pravnik" imam v mislih — v vsakdanjem, praktičnem življenji. Ne bo toraj treba, da jih človek tu še posebej priporoča. Toda en zvezek dobe mno-gobrojni udi v roke, ki se skriva v neznatno obliko in tudi vsebine nijma znane, vendar pa nij za to, da se prezira. Na-nj bo toraj prav, če obrnem v naslednjih vrstah oči častitih bralcev — na „zgodovino sv. katoliške cerkve". Spisuje jo veleuč. g. dr. Ivan Križanič, profesor bogoslovja itd. v Mariboru, ob enem tudi že več let predsednik našega „tiskovnega društva". Cela zgodovina sv. cerkve ima v treh delih priti na svitlo; a letos dobe čast. udje le prvi del, drugi pa jim pride v roke čez dve leti in tretji še le čez štiri leta. Tako hoče odbor. G. spisatelj sam razdeljuje zgodovino v tri veke in vsak ima po dve dobi. V letošnjem zvezku nam podaja zgodovino sv. cerkve v prvem veku. Začne ga, se ve da, s Kristusovim rojstvom in raztegne do konca 7. stoletja. Prva doba mu traja do cesarja Konstantina Velikega do leta 313. in vpelje jo s Kristusovim življenjem. V kratkih pa čvrstih potezah nam nariše življenje, učenje, trpljenje božjega Sinu, pride na delovanje apostolov Pavla, Petra in ostalih ter pokaže na krvavo razdejanje mesta Jeruzalema in pa dolgo toda ljubezni polno življenje apostola Janeza. Zatem pride na vrsto preganjanje kristijanov, najprej krvavo od Nerona (64. 1.) do Dioklecijana (312. 1.), potlej pa njih preganjanje „z mečem duha". Z zagovorniki sv. krščanske vere in razvojem sv. cerkve koncem 3. stoletja konča se prvo poglavje. V drugem poglavji razpravlja se sicer kratko, pa še skorej predolgo zapletena zgodovina krivovercev. V tretjem poglavji nam razvrščuje g. spisatelj plemena duhovenstva, nas seznanja z važnišimi stranmi bogočastja (tudi prepirov gledč njega nam nekaj omenja) in spisuje u z orno življenje tedanjih kristijanov. To poglavje je toliko lepo, da ga bo bralcem premalo enkrat brati. Resnica, lepo je bilo ta čas življenje v krščanskih družinah. Z letom 313. začne se druga doba te zgodovine. Glavno torišče ji je svet na jutru in to je učenemu g. spisatelju, kakor mnogim drugim, brž ko ne uzrok, da potegne to dobo do leta 692., kajti od teh mal naprej se postavi zgodovina sv. cerkve bolj na večerna tla. Razvrščuje se kakor prva tudi druga doba v tri poglavja in vsako ima kakor v prvi slič-no vsebino. V prvem se namreč razpravlja razširjanje sv. cerkve, v drugem daje mesto glavnišim krivim veram, v tretjem pa opisuje notranji razvoj sv. vere, večji možje sv. cerkve, imenitniše prikazni glede bogočastja in njeno uplivanje na življenje ljudstev. Tudi v tej dobi zanima človeka bolj tre-tje poglavje, najde pa tudi v prvem in drugem marsikaj, kar mu vzbuja resne čute ali ga navdušuje za sv. cerkev. Da se ne spustimo tu v posamezne reči, to se pač lehko razumeje, zavrnemo pa toraj tem bolj bralca na knjigo samo. Vidi pa se sicer že iz tega, kar se je navedlo, da je v celi knjigi veliko rečij, veselih pa tudi žalostnih, a učeni gospod opisuje nam oboje tako, da denemo povzdignjeni na duhu in srci knjigo iz rok, želeč, da dobomo drugo kmalu v roke. Ne pove nam namreč le resnice, ampak daje nam jo tudi v lepi, poljudni obliki. S to knjigo sodimo, se g. spisatelj lepo prikupi slov. ljudstvu in ne mara, da ne bo na kvar družbi, če prav pretrga za voljo nje g. Starč-ta „občno zgodovino"- vemo ji za oboje hvalo, vsaka ima svojo ceno. Le ene reči prosimo čast. bralce. Še le čez štiri leta bodo imeli celo zgodovino sv. cerkve v rokah, naj tedaj ta zvezek vsak lepo okov ar i, kajti če so bukve cele, veš jim sto-prv, kaj so vredne. Dr. Mlakar. Še enkrat olajšava šolske dolžnosti. Naša konservativna večina poslancev nam je z velikim trudom priborila predrugačenje šolske postave, v kterej so nam nektere polaj-šave zarad šolskega obiskovanja podeljene to pa takrat, kadar cele občine — ali občine cele šolske okolice — ali pa krajni šolski sveti zato prosijo; ako pa tega ne storijo, zahteva postava strogo osemletno in celodnevno šolsko obiskovanje. Ne držite toraj rok križem! Šolski sveti in občine zahtevajte polajšavo v 7. in 8. letu šolskega obiskovanja, zahtevajte poldnevni poduk, kder bi morali zavoljo mnogo otrok šolska poslopja ali povečati ali celo nove staviti; skli-čite brž ko brž seje in sklenite vloge c. kr. okrajnim šolskim svetom doposlati, da naj njih taisti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu s priporočbo predložijo. Tako so v sejah 14/ in 21. t. m. storile občine: Sabovska, Markovska, Bukovska, Stonj-ska, Pervenska in Borovska spadajoče v okolico narodne šole pri sv. Marku. Te občine so sklenole sledeče vloge c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Ptuj doposlati, kterih zapopadek se tukaj objavi, da se ga zamorejo tudi druge občine, ako jim kaže, po-služiti, glasi se tako-le: Zapisnik. „Vsi udi občinskega odbora občine....... bili so povabljeni.......t. m. se občinske seje udeležiti, da se o šolski polajšavi sedmega in osmega šolskega leta posvetujejo in sklepajo." „Pri tej seji bilo je.....udov navzočih, kteri so (enoglasno) sklenoli, tukaj priloženo vlogo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu s prošnjo doposlati, da njo taisti s priporočbo visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti blagovoli. Občina N.... dne... 1883. Podpis župana in dveh svetovalcev ali odbornikov. Slavni c. k. okrajni šolski svet! „Zastop občine N...... ktere otroci v > področje narodne šole pri N....... spadajo. v. sklenol je v seji dne.... t. m. — kakor je iz "k - V priloženega zapisnika razvidno — da se zade-vajočim staršem zavoljo pomnoženih šolskih stroškov in nepotrebnih zaprek pri poljedelstvu nakladana bremena polajšajo, poslužiti se v postavi 2. maja 1883 podeljene pravice in prosi, da se vsled §. 21. te postave sledeče dovoli: 1. da otroci, kteri so šest let popolnoma šolo obiskovali, v sedmem šolskem letu, v zimskem polletji šolo še popolnoma obiskujejo; v drugem ali poletnem polletji pa samo eden poldan v tednu po 3 uri, 2. da otroci v osmem šolskem letu v zimskem polletji samo eden poldan v tednu po 3 ure šolo obiskujejo, v poletnem polletji pa se od šolskega obiskovanja čisto oprostijo." „Podpisani občinski zastop vljudno prosi, naj se ta v postavi 2. maja 1883 utemeljena prošnja visokemu c. k. deželnemu šolskemu svetu s priporočbo predložiti blagovoli. Zastop občine N....... dne... 1883. Podpis vseh za vlogo glasovalih odbornikov: Pristavek: Drugačno zahtevanje polajšave v šolskem obiskovanji bilo bi protipostavno in bi ne bilo dovoljeno. Sobetince dne 28. Vinotoka 1883. Jan. Vidovič, župan. Gospodarske stvari. Sadjereja. Dragi mi Jože! Tvoje pismo sem prejel in iz njega razvidel, da si jel močno zanimati se za sadjerejo, kar me močno veseli. Drage volje bodem ustrezal Tvojej želji, ter Ti„poslal nekaj drevesc iz društvenega — Cesarj. Štefanijinega vrta, kakor hitro toliko dorastejo, da bodo za oddati. Pa prav malo bi bilo pomagano, ako bi se le ta drevesca, ki bodo v Stefanijinem vrtu odrastla, razposadila in odgojevala; deželi se bode le pomoglo prenašati težka bremena, ako si omisli ne samo vsaki okraj in vsaka občina, ampak tudi vsaka okolica po jedno veliko drevesnico, katera naj javna in privatna pota, pašnike, trate itd. z mladimi drevesci oskrbljuje. Najhitrejše pa in najuspešnejše se da vsak prostorček poobsaditi, ako si napravi vsak kmet in sploh vsak, kateri kaj zemlje ima, za se malo drevesnico, in to bi bila najizdatnejša pomoč. In to poslednje moj dragi Jože tudi Tebi priporočam in sicer iz sledečih uzrokov: 1. Glej, Ti stanuješ unkraj Radgone — to je precej daleč od Šentjurja. Ali si že poskusil, če bodo mlada drevesca iz tukajšnje zemlje pri vas dobro storila? Kajti druga zemlja, drugo podnebje, druga lega ima velik, a vendar ne vselej ugoden upliv na rastlino. Tu je treba skušnje. — Kdor si pa divjakov vzredi, dobi le takšnih divjakov, ki so ondošnje zemlje, podnebja itd. že vajeni, in bi bili zanesljivejši od onih iz daljnih krajev priposlanih. 2. Doma vzgojena drevesca Te nič ne stanejo razvčn to malo betvo dela, da seješ peške, snažiš in požlahtnuješ drevesca, kar je pa pravemu sadjerejcu na veselje in kratek čas. 3. Iz Tvoje drevesnice si lehko odbereš vselej najboljših in črstvejših divjakov za po-žlahtnenje in presajenje; v nasprotnem slučaji pa moraš vzeti, kar se Ti pošlje. 4. Drevesce, katero si sam iz peške vzgojil, Te bo veliko zanimalo in se Ti priljubilo, da ga bodeš varoval in Čuval, kakor Tvojega otroka; kadar bodeš imel čas, ga bodeš hodil gledat, kazal ga bodeš s ponosom svojim sosedom, prijateljem; in lastnim otrokom bodeš pripovedoval: „Glejte, to je moje delo, trud mojih rok, pa tudi moje veselje!" 5. Ne boj se, da bi moral na sad predolgo čakati. — Tu Si vzemi našega pridnega Ogorevca v zgled! On mi piše tako-le: „Da bi sadjerejski vrt mnogo pripomogel za povzdigo sadjereje, sklepam že iz tega, da, ko sem pred dvema letoma začel peške sejati, je marsikateri sosed zasmehovalno djal: „Od tega še vnuk njegov ne bo dočakal sadu!" A, ko so pred nekaj dnevi bili nekteri pri meni, in so videli, da je nekaj močnih tistih divjakov od lanskega leta, spomladi z dolago po-žlahtnjenih že letos mladike pognalo čez 1 met., so se prepričali, da bi se prej dočakalo, ko pa iz starikavih, iz gošave prinesenih divjakov". Glej, dragi mi Jože, Ti si veliko mlajši od Ogorevca pa bi se ne upal pripraviti malo drevesnico, v kteri bi si na korist vzgojeval mladih drevesc? Posnemaj Ogorevca, poskušnja velja! V 8. letih bova pa skušala sad lastnega pridelka. Dr. Ipavic. Pridobitne in gospodarstvene zadruge na Avstrijskem. (Konec.) Močno delujejo narodne zadruge na Mo-ravskem; izposodile so namreč 20 milij., nemške le 6 milij. Od teh 134 milij. izposojenega denarja se je dalo na osobni kredit 89 milij., 3 milij. proti zastavi, 42 milij. pa na hipoteke. Po deželah se vrst6 posojila tako: osobni kredit zastava hipoteke Spodnje-Avstrijsko 80°/° 3% 17% Zgornje-Avstrijsko 15% 2°/0 83% Štajerska.......... 97% 1% 2% češka (nemška) .... 49% 1% 40% „ (narodna)____100% — Moravska (nemška). 94% — 6% (narodna). 94% - 6% Največ ima torej Zgornje-Avstrijska na hipotekah, to je 83%i potem češka (nemška) društva s 40% I češka narodna društva pa se pečajo samo z osobnim kreditom. Vsa društva vkup imajo inventarne vrednosti 6'7 milij., naloženega denarja pri drugih društvih 5-9 milij., 20 milij. znašajo zadružni deleži vseh društev, torej 16% vseh posojil. Reservnega fonda je vkup 5 milij. Torej je stabilnega kapitala 25 milij. ali 19%, skoraj petina vseh posojil, kar je v primeri s hranilnicami jako ugodno. Jako različna je visokost zadružnih deležev posameznih zadružnikov. Najvišji deleži so v Dalmaciji, s povprek 282 fl., najnižji na Češkem s 35 fl. in na Moravskem s 23 fl. V smislu postave z dnč 27. decembra 1880. se pa bodo te številke znižale. Društva za živež (Konsumvereine). Teh društev je bilo leta 1881. še 235, torej polovico menj, ko leta 1873. Propadu uzrok je neredno poslovanje. Teh društev ima Moravska 67, Ceska 62, Spodnje-Avstrijska 28, Tirolska in Štajerska vsaka po 19 itd. Blago je raznovrstno, katero ita društva prodajajo; največ je pa živeža, kolonijalnega in špecerijskega blaga. Omeniti jsa je, da so se nekatera društva pečala z mesarijo, pa se zopet opustila, ker so imela zgubo. Račune imamo od 101 teh društev. Zadružnikov je 32.979. Prodalo se je za 5V2milj. vrednosti. Blaga ostalo je konec leta 1881. za 916.000 gold.; društva so še na to dolžna 310.000 gld., ker se društvenikom preveč na upanje daje in so društveniki dolžni 207.000 fl. Zadrug za surovine (Rohstoffgenos-senschaften)^ je bilo konec leta 1881. le 6 in sicer 4 na Ceskem in po 1 na Spodnje-Avstrij-skem in v Galiciji. Zadruge za zaloge (Magazinsgenossenschaft) je samo jedna v Gradci za mizarsko blago. Poljedelska društva (Landwirtschaftliche Produktivgenossenschaften). Vseh vkup je 65 in sicer 41 na Tirolskem, 21 na Predarl-skem, 3 na Kranjskem. Račun imamo samo od štajerskega društva za mleko (Molkereigenossenschaft') v Gradci, katero ima 27 udov in je porabilo mleka za 695.000 fl. Stavbenih društev je 5, 4 na Spodnje-Avstrijskem in 1 na Ceskem. Zavarovalni društvi sta dve na Sle- skem. Konečno še omenim, da so se ustanovile zveze zadrug, da vkupno delajo na korist za-društva, da se sploh zboljša in širi zadruštvo. Mih. Vošnjak. Konjerejsko društvo naznanja, da se g. Alojziju Kreftu v Očeslavcih ne more dovoliti žrebec, ker so itak 4 v Bučecovcih, tudi sv. Juriju ob južnej železnici drugi žrebec ne, pač pa ostane sedanji, za sv. Lenart v Slovenskih goricah se priskrbi še jeden žrebec, to pa ori-jentalskega plemena (arabsko-perzijskega), tudi bo se gledalo v Apače spraviti še jednega žreb-ca. Mnogo udov je pristopilo društvu iz Cer-kovec, Metove, Digoš, Hoč, Bohove, Malečnika, Pobrežja, Trčove in sv. Petra pri Mariboru. Dopisi. Iz Maribora. Prihodnjo nedeljo ob 7. uri zvečer bode skupna večerja g. dr. Dominkušu na čast v čitalnici. Nadejamo se obilo prijateljev od raznih stranij. — Meščani želijo dobiti vojaško šolo pa še jedno kosarno, da bo več vojakov tukaj. — Kupčijskej šoli je mini-sterstvo naklonilo 450 fl. podpore. —• Katoliški rokodelski delavci so zadnjo nedeljo priredili večerno veselico z gledališno igro. — Vina kupujejo tukajšnji krčmarji in trgovci prav marljivo ; zaporedoma vidimo vozove z vinskimi sodi obložene prihajati. Sv. Peterško se je baje prav drago prodavalo 80 — 90 11. štrtinjak. — Slišimo, do se jo nekaterim učiteljem v ljudskih šolah ukazalo, v 3. letu vse predmete samo nemški razlagati. Slovenci moramo to močno obžalovati, ker se tako deca ne nauči ne za življenje potrebnih predmetov, pa tudi nemški ne. Saj nam to že lOOletna skušnja kaže zlasti od tiste dobe, ko se je slišalo: riba — fisch, miza — tisch, kaša — brein, lass' mich sein. — Kazvanjski „šostar" ne more za „šulvereins-gruppe" od dosti kmetov po 1 fl. dobiti. Vsled tega nabira udov apotekar Bankalari, čegar pradedje niso bili Nemci, ampak Lahi, pa so prišli k nam Slovencem kruha iskat. V nedeljo 4. zvečer ob 6. zborovali so v kazini celjskega Glantschnigga nemški „fortscbritlerji". Govorili so Glantschnigg, Duhatsch, Schmiderer, sevniško-tirolski „privandranec"Ausserer, celjski Foregger in prof. Marek. Glavni zapopadek jihovim govorom bil je „ernster Kampf gegen den Slavismus" in psovanje na slovenske domoljube. Duhatch in Ausserer sta še tako grdo udrihala zoper „Gospodarjevega" glavnega urednika, da je celo „Marburgerci" presedalo. Morala sta svoje blato v Tagespošto izkidati. Ljudi je bilo malo navzočih; zato so sklenoli govore tiskati in razdeliti. Če to opustijo, ne bo nobene škode. Telegramov so jim poslali Poglayen, Kameri, Heilsberg in nekdo iz Šo-štanja, Mahrenberga in Bistrice. To je bilo vse ! Poštenim Nemcem uže preseda neumno rogovil-stvo nekih prenapetnežev, „privandravcev", slovenskih renegatov in sebičnikov! — Isti večer bilo je v čitalnici 1. predavanje. Došlo je mnogo gospodov, gospa, gospodičen in gostov iz Ljtibljane, Gradca in Hoč. G. dr. Gregorec je razlagal, kako so slovenski kmetje zgubili vse lastništvo do svojih gruntov pred 1000 leti ter postali nemškim grajščakom sužni, rabotarji, tlakarji, desetinarji, podložniki in kako žalostno se jim je godilo, dokler jim niso pomogli Oto-kar Premisel, kralj Matjaž, cesar Maksimilijan I., vojvoda Karol, cesar Kari VI., Marija Terezija, cesarji Jožef, Franc. Ferdinand in Franc Jožef I. za kterega so slovenski kmetje postali ne samo svobodni posestniki, ampak tudi Nemcem jednakopravni državljani. Iz Ormoža. (Volitve v mestni za-stop). Pred tremi leti so Ormožani imeli že mesca avgusta nove volitve v mestni občinski zastop, letos pa so se le zdaj začeli se gibati; koncem tega meseca ali v začetku decembra se bodo volitve vršile; za našo ormoško občino so sila važne; zato že sedaj opozorujemo vse narodne volilce v Ormoži in v sosednih občinah, ki imajo tudi tukaj volilne pravice, da so pozorni in sicer bolj pozorni, kakor pred tremi leti. Takrat namreč je narodna konservativna stranka še slaba bila in se v nobenem volilnem redu ni vdeležila volitve; ali v zadnjih treh letih se je narodna stranka zelo razvila in vtr-dila; osnovala si je katoličko-slovensko poli-tičko društvo „Sloga", ki je pri raznih svečanostih in veselicah budila in širila narodno zavest; narodna stranka je v tem času si tudi priborila večino v okrajnem zastopu, in skoraj tudi večino v okrajnem šolskem svetu; čuti se toraj že toliko močno, da bode letos poskusila se z najhujšimi nasprotniki ormožkega mesta pri prihodnjih volitvah in upanje imamo, da zmagamo, ako volilci dobro spoznajo svojo korist in pa namene protivne nam stranke. Vsem gospodom volilcem pa bodi danes naznanjeno, da je „Sloga" v roke vzela volitvene posle in da pri Slogi vsaki volilec najde potrebna razjas-njenja; jako strogo in resnobno pa že danes svarimo vsakega poštenega slovenskega volilca, naj ne posluša zapeljivih glasov od nemčurske strani; naj ga prigovarjajo Martinci, Kozoli, Kadi, Dirmajerji ali celo glasoviti Kmetič, na nikoga teh ljudi naj ne poslušajo, ker oni so neprijatelji Slovencem; držite se toraj „Sloge", ki ima po pravilih svojih tudi pravico in dolžnost, vdeležiti se volitvenega gibanja in odbornike priporočevati. (Dalje prihodnjič.) Iz Ptuja. (Zahvala.) Slavni odbor čitalnice Ptujske je podpisanemu 51 fl. 30 kr. a. v., nabranih pri veselici v korist ubogim učencem štirirazredne šole okolice Ptujske prirejenej, velikodušno izročiti blagovolil. Slavnemu čitalničnemu odboru, človekoljubnim in požrtvovalnim gospam in gospodom, podarovavšim denar in dobitke za tombolo, pevkam krasoticam in vrlim pevcem, ki so s svojim izbornim in čarobnim petjem poveličali večer ter pripomogli k sijajnemu dobrodelnemu uspehu, izreka v imenu obdarovane učeče se mladine najsrčnejšo zahvalo. Krajni šolski svet v okolici Ptujski. Andrej Brenčič, m. p. načelnik. Od št. Jurja ob juž želez. (G. dr. Ipav-čevo odlikovanje.) V četrtek, 15. t. m. se bode vršila svečanost odlikovanja široko na okrog poznanega zdravnika, priljubljenega skladatelja slovenskega, ravnatelja cesarjevič Ru-dolfovega sadjerejskega društva, mnogoletnega župana Šentjurskega g. dr. Gustav Ipavic-a z zlatim križcem s krono, kterega mu je Nj. Veličanstvo podeliti blagovolilo. To najvišje odlikovanje mu omenjenega dne c. kr. namestnijski svetovalec g. Frd. Haas slovesno izroči. Potem bode odlikovancu ira čast v g. A. Nendl-ovi gostilni banket ali skupno kosilo, zvečer pa veselica. Prijatelji in znanci odlikovančevi se vabijo k tej slovesnosti s prošnjo, da tisti, ki se žele udeležiti banketa, to par dnij prej načelniku slavnostnega odbora g. Fr. Kartinu, trgovcu v Št. Jurji naznaniti blagovolijo. Iz Celja. (Nekaj važnega!) Deželni šolski svet je vničil ukaz tukajšnjega okrajnega šolskega sveta, ki je zapovedal krajnemu šolskemu svetu v celjski okolici, da mora ta sprejemati nemški pisane dopise okrajnega šolskega sveta. V „Slov. Gosp." ste imeli enkrat uvodni članek v tej zadevi. Krajni šolski svet je namreč na vse nemške dopise okrajnega šolskega sveta zapisal besedo: Ne razumim in je nemško pisarijo pošiljal vedno okrajnemu šolskemu svetu nazaj ter tirjal Blovenske dopise. Na pritožbo pri deželnem šolskem svetu je ta tudi okrajnemu šolskemu svetu v Celji ukazal, da mora v prihodnje dopisovati v slovenskem jeziku. Znani dr. Glantschnigg, ud okrajn. šolskega sveta v Celji, je dobil s tem ukazom po nosu hud vdarec. Iz Čadi •ania. (Letina). Pri nas se navadno v nedeljo po vseh Svetnikih zahvalna slovesnost v lepi podružnici sv. Barbare obhaja, kakor se je tudi letos, in pri tej priložnosti se navadno vsi verni spominjajo sreč in nesreč {>reteklega polletja in se vsakako Bogu zahva-jujejo, ako so srečni bili za ta posebni dar, ako jih je pa nesreča zadela, so hvaležni tudi v tem, spominjaje se, da bi lahko še kaj hujšega nad nas prišlo. O posebni uimi pri pridelkih na polji letos nimamo toževati, pač pa je veliko hiš zadela uima tako imenovane ru-deče bolezni pri svinjah tako, da so nekterim skoraj vse počepale in to že v bolj hladnem jesenskem času in se vidi, da je ta bolezen nalezljiva, in se malo kaj da proti nji opraviti. — Sena smo nekteri več, drugi menj od lani pridelali, in kar se je v Antonovem kosilo, se je lehko spravilo, dober teden pozneje pa že zavoljo tačasnega deževja precej težavno, tako, da se nam je precej skazilo in skusnja nas uči, da rana košnja je tudi zavoljo vremena večidel boljša. Ozimno žito smo še precej lepo imeli, a vendar za vsem ni tako plenjalo, kakor pr. leto, posebno se je pšenica pri nekterih jako slabo obnesla, ker dobili so le po 2—4 zrna, zato nji je pa tudi precej po mlatvi cena poskočila, vagan od 4 fl. 50 kr. na 5 fl. Prav lepa je bila zopet ruska rž, in nam je dala na boljših njivah po 13 zrn. Za kmeta je hudo, kedar mu pšenica odreče dobro žetev, on težko zmaguje svoja plačila, zato bo treba tudi pri nas na bolj prodnatih njivah s hmeljarstvom si obilnejših pridelkov iskati in nekteri poskusi bi dobri bili, da se bo saj spoznalo, je li naša drugači dobra zemlja za ta sadež pripravna ali ne ? — Sadja smo tudi precej pridelali in so se slive zrele lehko štrtinjak po 13 —14 fl. za žganje prodajale, za jabelke pač letos zavoljo obilnih pridelkov na Češkem in v drugih deželah ni bilo prave kupčije, bili so posamezni prisiljeni jih za tolklo obrniti ali posušiti, pa bo ta pijača nekterim ravno dobro služila, ker mošta od vinske trte smo prav malo pridelali, če tudi prav dobrega, ker poprek se sme reči, da na oralu zemlje ga nimamo čez 3 polovnjake, naj bolj poln bil je za vsem še črninski trs in še ta ne v vseh vinogradih, ker v Berjah in Kačnjeku, kjer se najboljša črnina Vinarska imenovana, prideluje, je bil večidel prazen. Prav polna je bila zopet Izabela, tako da je eden naših posestnikov iz 2 prav na široko razpeljanih trsov dobil 14 celjskih veder mošta, in na župnijskih brajdah, ki so pred dvema letoma še le bile na slabem svetu napravljene, tako da ko je neki mogotec v Oplot-nici 1. 1876 slišal, da se bo tam Izabela sadila, je rekel g. župniku, da se ne bo v 10 letih en polovnjak vina pridelalo, izrastlo ga je že letos čez 2 polovnjaka, kajti sam trs že precej razpeljan imel je grozdov toliko, kolikor dni v celem letu, in ta mošt, ker še le 20. t. m. na-prešan je za 2 stopnji boljši od najboljšega ugovskega in bi gotovo dal izvrstno črnino. Zato kmetje, ki imate pripravnih prostorov za brajde, sezite po Izabeli in pripravljajte nji s cestnim blatom ali drugim kompostom dobro zemljo in zdatno bote vinske pridelke pomnožili I Dobra črnina se pri nas prodaja polovnjak 50 — 60 fl. belo vino pa od 25 — 30 fl., a misli se, da bo še poskočilo. Turšice smo imeli prav lepe, tudi krompir je bil prav lep, ajda bila je polna, repa in korenje pa je debelo, kakor že davno ne tako, in ker živina celo leto precej visoko ceno ima, še za denar ni najhujše, naj bi le tudi vsi kmetovalci na to delali, da bi pri nas živinsko pleme pri govedih in svinjah povzdignili, kar bi posebno dolžnost soses-kinih mož bila, a na to se pri nas malo misli, pa zadnja leta nas učijo, da pri živini in tudi sadjereji se kmetu trud navadno stoterno po- plača in mi ne smemo mirovati, dokler svojega kraja v pravi paradiž ne spremenimo in veliko jili še prihodnjo zimo hoče žlahtnih dreves si oskrbeti, še v močvirjih drenažo napraviti in na tako posušen svet jablan in drugih sadežev nasaditi, koji nam bodo v poznejših letih še v lepoto in dobiček. Politični ogled. Avstrijske dežele. „ Cesarjevič Rudolf se je s soprugo princesinjo Štefanijo podal v Be-rolin obiskovat nemškega cesarja ter je bil tam sijajno sprejet. — Državni zbor bode sklican 4. decembra in prvič zboroval v novej krasno zidanej palači. — V delegacijah je minister Kallaj poročal ugodno o Bosni in Hercegovini, pravi, da bode mogoče število vojakov tam zmanjšati; želi pa, da bi se železnica stavila do morja. — Električno razstavo so zaprli, obiskalo jo je 120,000 ljudij razven Dunajčanov. — češki voditelj dr. Rieger pogovarjal se je na Dunaji z ogerskimi politikarji, kar nemške liberalce silno v oči bode. Ti uže celo obupa-vajo, da bi kedaj na konja prišli ter premišljujejo, kaj bi neki bilo, če bi všli iz državnega zbora? No, kaj bi bilo? Foregger in Hammer-Amboss bi drugim in boljšim poslancem prostora dala, pa bi bilo. V svojih shodih pa uže prav nesramno škilijo v Bismarkovino, češ, naj pustimo Gališko in Dalmacijo, z nemško-slovan-skiini deželami pa stopimo v colninsko zvezo nemško. No, to druga ni, kakor novo prežve-kavanje razupitega „nemškega frankfurterskega punta" od 1. 1848 zoper katerega smo se takrat Slovenci in vsi cesarju res vdani Nemci na vso moč branili. — Italijani močno rovljejo, da bi v Parenzo-Polo prišel nek župnik Franko za škofa, ki ne zna nič slovenski pa ne hrvatski, toraj večine svojih ovčič še razumel nebi. — Pri mestnih volitvah v Zagrebu zmagali so sami odločni narodnjaki, med njimi Vladimir Mažu-ranič, sin nekdanjega bana, ki bode bržčas župan. Čast bana ponudila se je baronu Francu fcm. Filipoviču. — Narodni list poroča iz Ne-vesinja v Hercegovini, da je vstaška četa Sto^ jana Kovačeviča 12 mož od 3. regimenta pri Lukovici ubila, pri Ulogu je bil načelnik pa-trolje in 1 vojak zaklan. Vnanje države. Srbski kralj Milan neče tako vladariti, kakor zahteva zakon in večina narodne skupštine. Njej kljubeti je napravil Krističa za ministra. Ta jo ukazal, da morajo vsi srbski kmetje orožje vladi izročiti, prepovedal je dosedanjo svobodno tiskanje časnikov in svobodno zborovanje ter na večih mestih proglasil „hitri sod". To je pa ljudi tako razdra-žilo, da je prišlo do silovitega upora, „do revolucije posebno v Zajčarskem okraji, v Črnejreki in Banji; Milan utegne biti izgnan. Tudi v Alba- niji vre, te dni so Albanci poslali evropskim velevladam spomenico, v katerej zahtevajo, da jih od Turka odcepijo in Grkom pridenejo, kajti pod Turkom jim ni moči obstati, še menje napredovati, kakor drugi narodi. — Rumuni izdajo drugo leto za vojaške priprave 30 milijonov frankov. — Ruski car je baje pri nekem obedu živahno zdravico napil francoske republike poslaniku in jo imenoval !„zaveznieo Rusije". Puškar Gotekov je v Tuli izumil stroj za puške Berdanke, da bode mogoče iz njih v 15 sekundah 9krat ustreliti. — Nemški vojni minister pošilja zaporedom ogleduhov čez mejo v Rusijo, kder si narejajo mape in črteže okrajev, tudi namerava artilerijo znatno pomnožiti. — Angleži pozvali so večijio vojaštva iz Egipta v Malto in Ciper, le v večjih mestih ostanejo angleške posadke n. pr. v Kahiri, Suezu, Alek-sandriji. — Francozi imajo proti Kitajcem precej močno brodovje v tonkinskem zalivu; 30 ladjij s 108 kanonov, zasedli so tudi uže mesti Ninbuh in Khonangieh. Francozi mislijo, da se Kitajci samo grozijo, storili pa ne bodo nič. Za poduk in kratek čas. Črni vitez pa hudi grof. Na visocem hribu stal je močen trden grad, v prijaznej dolini pa mala mirna vasica. Srečni so bili ljudje v gradu i vasi, podložni so bili kmetje grajskemu gospodu i dober gospod jim je bil. Nikdar ni on svoje kmete stiskal, marveč če je kdo kaj potreboval, smel je vsik-dar priteči k prijaznemu gospodu, kateri je bil z vsimi kakor oča s svojimi otroci. Imel je pa grof zaklad, ki mu je bil ljubši, ko njegovo posestvo, ko njegovo življenje. Bila mu je to edina hči Milica, zlatolasa, modrooka deklica. Slovela je nje lepota daleč okrog, marsikteri vitez je skušal pridobiti si nje srce i roko, a še nobeden ni bil tako srečen. Gostoljubno so v gradu vsacega sprejeli; tako je bil prijazno sprejet neki vitez, ki se je onkraj iz nemškega priklatil. Bil je ta mož lepega obličja, vitež-kega obnašanja, i vendar se je zdelo Milici, da se pod to gladko površjo krije le slaba duša. Vsakdo je dobro vedel, čemu se tuji vitez tako dolgo na gradu mudi. Iskal je on zmiraj priložnosti, da bi grofu svoje želje razodel, grof pa, ki ni prav vedel, pri čem da je, se mu je vedno odinikal. Prigodi se, da kmet nogo zlomi, grof in Milica z zdravnikom v vas tečeta, grof se vrne nazaj, nekaj hlapcem naročuje i hoteč vitezu o nesreči govoriti, najde viteza pri mizi sedečega, ki ni zapazil, da se grof bliža, nekaj med sabo mrmra, grof postoji i čuje te besede: „Le čakajte, saj Vam bo kmalu veselje minulo, naj bom le jaz enkrat gospodar, potem vržem tega prismojenega grofa v ječo, z Milico delam kar hočem, vam kmetje! pa bo moj bič zapel. Ha! kedaj se je še slišalo, da zastran tacega psa se toliko udeluje; ustrelil bi ga, če mu za delo ni. Prokleti kmečki pes, i gosposki bedak." Lahko si mislimo, kako je bilo grofu, ko to sliši; jeze bled stopi k njemu ter mu reče: „Vaše zadnje besede sem slišal, oberite ee mi naglo izpred oči, če ne Vas am zapreti v tisto ječo, katero ste meni namenili. Izvolite si!" Z zobmi škripajoč, z maščevanjem v srci vitez grad zapusti. Na bližnjem Hrvatskem si četo malovrednežev zbere, v temnej noči na grad planejo, služabnike razven starega duhovnika umorijo; vitez pa grofa z lastno roko umori. Bil je zdaj gospod, s strahom izve to Milica, od katere je tirjal, da ga vzame za moža, kar je ona odločno' odpovedala. Ker ga toraj neče, da jo zapreti v ječo; tudi hrane nesrečna deklica ne dobi. A če je mislil, da mu bo pokorna, se je zmotil; raje bi bila od gladu umrla, nego morivca svojega očeta za moža vzela. Vže je bila tri dni brez hrane v ječi; v tretji noči se ona vrže na kolena in iskreno moli i svojega očeta kliče, naj bi jo rešil. Bilo je polnoči. I glej! zid se odpre, i oča njeni stoji pred njo, bil je smrtno bled, molče jej pomigne, naj gre za njim. On gre pred njo nekaj korakov, se potem še enkrat na njo obrne in izgine, kakor senca. Stala je na širokem planu daleč od grada. Pride mimo stari prijatelj njenega očeta, vitez Blagomir, ter jo odpelje. Strašno je razsajal morivec, ko je zvedel, da je Milica ubegla. „Hudič naj me pri živem telesu vzame, ako ne bom vas kaznoval lenuhi, potepuhi! Hudič naj vas in mene pobere in v svoje žrelo odnese." „Ni treba dolgo klicati hudiča", ga zavrne stari mož, grajski duhoven; mislim, da se ga tiidi Vi nimate veseliti." Molči stara šleva, zaupije razkačeni vitez in mxi z enim mahom glavo odseče. „Hudič gre, hudič" se oglasijo nekteri, ki so z okna pogledali, naglo stopi grof k oknu in se začne na vso moč smejati. „To ni hudič, bedaki, to je moj prijatelj vitez Pekelski." „Prav o pravem času mi prideš, pri meni ostani, pomagaj mi te kmete z lepih sanj zbuditi." Ostane novoprišli na gradu i kmalo se je poznala njegova navzočnost, posebno so jo čutili ubogi kmetje, katerih življenje se je zelo spremenilo. Od rane zore do temne noči mogli so delati, še trenutek počitka jim ni dovoljen bil, vedno je stal nadzornik z bičem za njimi. Gorje pa tistemu, ki bi se upal poveljem grofa se ustavljati; ječa, smrt mu je bila gotova. Grof je bil hudoben in njegov prijatelj ga je še učil, kako ravnati s svojimi podložni. V gradu kakor v vasi so sumničili, da ta vitez dolge postave, bledega, suhega lica, razmršenih, rude- čih las, ni drugi, ko sam peklenšček. Imenovali so ga črnega viteza, ker je bil vedno črno opravljen. (Dalje prihodnjič.) Smešilica 45. Jako potrpežljiv mož, ki je imel silno jezljivo ženo; rekel jej je, ko se je ravno spet kregala: „Le tiho bodi, saj jaz tako vem, da imam najpridnejšo ženo". — „Hudiča imaš!" odvrne mu ona v jezi. Razne stvari. (Slovenci sijajno zmagali) so v Sevnici : pri občinskih volitvah so v vseh treh razredih izvoljeni od narodne stranke priporočeni odborniki. Sevnica je slovensk trg. Slava, volilcem! (Kandidatje narodni) za veliko posestvo in za občine pri okrajnih volitvah ptujskih so uže postavljeni, se v kratkem naznanijo in volilcem priporočijo. Denešnji sestavek župana g. Vidoviča kaže, da želijo Slovenci ptujskega okraja olajšanje šolskih bremen. Zato prosimo, naj ne oddajajo ptujskim nemčurjem pooblastil in če so jih uže oddali, naj jih prekličejo, naj dajo narodnim gospodom ali naj gredo sami volit. Drugače bodo yse prošnje za olajšanje zastonj, če zmagajo sedaj Pisk-Rodošek-Mihaličevi pristaši in „lačenbergerji." Pomnite to posebno v Slovenski vesi, Gerečji vesi itd. in sploh na polji in v Holazah. Nemškutarji vam nečejo olajšati nič, pač pa novih in večjih šol navesti. Saj veste, da so uže komisijoni bili. (Slovensko društvo) ima v nedeljo 11. t. m. ob 3. uri popoludne odborovo sejo v Mariboru. (Ugrabljen) bil je pri sv. 3. Kraljih v Slovenskih goricah komij Mih. Wostmer, ki je g. Ferd. Ivanuši v Poličanah bil ukradel 135 11. Jed-nako je tudi tat Wibmer bil v Mariboru pod ključ djan. (Celjsko učiteljsko društvo) imelo bode prihodnji svoj mesečni zbor dne 8. nov. t. 1. ob 11. uri predpoldne v okoliškej šoli v Celji. Vz-pored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o letošnjem zborovanji „štajerske učiteljske zveze" v Mariboru. 4. Posvetovanje o tem, kako bi so olajšave o šolskem obiskovanji (ukaz min. za uk in bogočastje z 8. junija 1883. 1. št. 10618., V. k § 21. postave z 2. maja 1883. 1. drž. zak. štev. 53.) šolskemu napredku najugodnejo izpeljalo; kako naj učitelj na to upliva. 5. Nasveti. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. (Prestavljen) je č. g. Fr. Arnuš kot kaplan v Rizelj, č. g. Aug. Heel kot provizor v Šusem. (Iz Mahrenberga) se poroča, da je baron Washington od kmetijske družbe štajerske 3 pridnim hlapcem izročil vsakemu hranilnične knjižico po 30 fl. Hlapec Frane Stelcer služi 38, Jakob Urš-nik 30 in Janez Strauss 24 let. Preč. g. dekan A. Jazbec so pri tej slovesnosti obdarovane služeb-nike s primernim slov. govorom počastili. (Všol) je v Laškem iz kajhe Paul Omejic. (Lepo knjižico) o slavnem učenjaku dr.Miklo-žiči spisal je naš rojak g. A. Trstenjak, založil č. g. B. Baič. Dobiti je v narodni tiskarni v Ljubljani. (V Svetinjah) pri Ormoži so krasno šolsko poslopje pozidali in srečno dokončali. (Železnico) od južne železnice v Slatino in Rogatec meriti da tudi deželni odbor. (V M o žgane i h) nalagajo vinski tržci veliko vina; cena je 90 fl. Žavraškemu 100 fl. (Ponarejene dvajsetice) klatijo se po Mariboru in okolici. (V Zidanem mostu) je 3. t. m. po noči mašina trčila na 4 vozove, mašino je vrglo iz kolo-maj in tir zaprlo, da 4 ure niso mogli voziti. (Družbi duhovnikov) jo sporočil pokojni č. g. Andrej Šparavec, župnik v sv. Lovrenci na dravskem polji, 120 fl. — Vplačali so čč. gg. Karba 12 fl. (ustn. dpi.), — Osterc 11 fl., — Muha in Fišer A., mlaj. po 2 fl., — Hajšek A., Kreft, Rak-telj in Zabukošek po 1 fl. Loterijne številke: VG-radci 3. novembra 1883: 5, 12, 88, 63, 20 Na Dunaji „ „ 24, 8, 65, 28, 22 Temesvar „ „ 2, 69, 28, 85, 8 Prihodnje sreSkanje: 17. novembra 1883. 1-3 Služba organista se razpisuje. Več povd farno predstojništvo na Muti. (Hohenmauthen a. d. Karntner-Bahn.) Sirarja sprejmejo na grajščini Rogozi — Rogeis, Post Kranichs-feld bei Marburg. — Sirar mora znati trdi in mehki sir narejati in vzrejevanje goveje živine razumeti. Prošniki se naj oglašajo pri oskrb-ništvu grajščinskem. 1-2 Dražba cerkvenega vina. Dne 15. novembra 1883 ob 10. uri pred-poldnem bode se pri sv. Jakobii v Slovenskih goricah C5 jjjtrtin jaliov letošnjega vina proti takojšnjej plači po dražbi prodavalo. a~2__Certveno prcdslojniSiTo. V najem se da. V „Narodnem domu" v P tuj i (prejšnji Hotel Stadt Wien) daje se s prvim majem 1884 leta restavracija s kavarno in drugimi prostori v najem. Prostori so povsč pripravni za hotel. Vse drugo poizvč se pri gospodu doktoru Al. Gregorič-u, čitalničnem predsedniku in odvetniku v P tuj i. (Pettau.) 1-3 Cerkveno vino. V cerkveni kleti sv. Marjete na Pesnici, v Nebovi, se bode v pondeljek 1.1. dne 12. nov. ob 10. uri predpoldnem 11 štrtiiijakov letošnjega pozno nabranega vina po dražbi prodavalo. 2-2 Cerkveno predstojništvo. Tina. V torek 20. novembra ob 10. uri predpoldnem se bode 24 pol6njakov sladkega vinskega mošta v farovški kleti v Jarenini prodajalo. Cerkveno predstojništvo. 2-2 Lepi 3 bikißi Mollthalskega plemena bodo sedaj odstavljeni in so za prodati. Kateri čislajo vrlo mlečno Mollthalsko pleme čiste krvi, imajo priliko dobiti prav lepe živali. Oskrbništvo grajščine Rogoza zunaj Maribora v Hočkej i ari. ^íiKiftjiJÍi^JÍJi K?_____ Imenik koristnih bukev, ki so po znižani ceni na prodaj v .T. Leonovi procla-jalnici papirja in zaloge tiskovin: Hrana apostolska bogoljabnim dušam, dana po branji apostolskih listtv in dn^ih btikev svetega pisma za nedelje in sretke; i! tlela, 8. 1850. Hrana evan^eljskih «ankov, bo^eljnbnim dušam dana na vse nedelje in zapovedane praziiike v Ititi. Vsaka knjiga obsega dva dela in voija mehko-vezana 1 fl. 60 kr. Spisali dušni pastirji na spodnjem Štajer-skotn; na svetlo dal Anton Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. Drugi pomnoženi natis. Imenovanih d voh knjig posobej hvaliti ni ¡j treba; priporočita se in kažeta stojo vrednost ij vedno žo dovolj skoz to, da sta delo slavno znane