LISTEK. Iz Humekove delavnice rokolvornega pouka. Znani odlok višjega šolskega sveta, ki je uvedel — pa samo na papirju —. rokotvorni oouk v naše osnovne šole. je provzročil. da se je pri nas mnogo razpravljalo o tem vprašanju bodisi na zborovanjih. kakor tudi v našem članskem in strokovnejn časopisju. Po taktičncga udejstvovania na ni prišlo iz prav enostavnega vzroka ker nismo imeli in tudi še danes nimamo zato izvežbanih moči in se tudi ni prav nič storilo da bi se posamczniki. ki imajo veselje in zmožnost do te panoge, sploh mogli izvežbati. Saj še danes nimamo niti izpraševalne komisiie. kjer bi se lahko delali tozadevni izpiti. Napravilo se ni nikakeffa tečaja v tem smislu,* in tako je ostalo vse na mrtvi točki kljub lepim besedam in vsestranskemu uvidevanju o potrebi takega oouka. Zakaj s samimibesedami in navdušenjem se na tem * Lani ie imel tov. Blagajne tak tečaj v Ljubljani. Uredn. polju ne doseže prav ničesar. Predvsem ie potreba oraktičnega znanja. In ker tega ni bilo, zato ie naravna posledica. da je vse zaspa!o. Toda ne vse. Ravnatelj Humek v Mariborii je lansko leto otvoril tečai za rokotvorni pouk in sicer vzporedno za učence in učitelje. Kdor ve, da se ie ravnateli bavil že več let z rokotvornim poukom na meščanski šoli v Krškem in kdor količkaj oozna njegovo vsestransko temeljito praktično in teoretično naobrazbo, ta si lahko misli, daj je ta pouk v pravih rokah. v rokah strokovnjaka, kakršni so med nami bele vrane. K otvoritvi takega tečaja sra ie nanotilo oredvsem uvidevanie potreb. da bise začelo na teni nolju res enkrat že d e -1 a t i. ne oa samo crovoričiti in razpravljati s čemur se ne nride nikamor. Hotelie pokazati da se da tudi na tem polju doseči marsikaj. če so le ljudje. ki hočejo in imajo veščo vodilno roko. Tako ie nastal začetkom šolskesra leta ta zanimivi tečai. ki se ravno te tedne zaključuje. Vse leto nas ie hodilo sedem tovarišev v nietrovo delavnico dvakrat na teden. Vznoredno z nami pa je hodilo prav toliko niecrovih učencev ob drugih dnevih. Tz tega ie razvidno. koliko 6asa smo žrtvovali mi in koliko ga ie žrtvoval naš. že itak z delom preobloženi mojster. In vendar nam ni žal in upam da njemu tudi ne. Ej to vam ie bilo živjenie kadar smo se zbrali v njegovi delavnici! Ta vam je žagal, skobljal in dolbel, drugi ob stružnici stružil. tretji kartonažil. četrti vezal in šival knjige. peti modeliral in ulival, šesti rezbaril. sedmi sestavljal ge- ometrične like iz žice. Med natni pa ]e hodil naš moister in kazal z besedo in roko. Padla je marsikaka karajoča a tudi pohvalna in priznalna beseda. Obe pa sta nas podžigali. da smo se še boli potrudili. da smo še z večjo vnemo poskušali premaeati vse raznovrstne težkoče in zadovoljiti moistra in sebe In šlo ,ie. Kakor hitro ie kateri končal dano mu nalogo ie zamenial delo Danes si se ukvarial z žago in obličem drugič z mehko ilovico. tretiič z dletom, četrtič z lepenko in papirjem itd. Vsak ie moral poskusiti vse panoge vsai toliko da ie nridobil začetne poime in pa prvo prakso v vsaki panogi. In tako so minevale ure. tedni in meseci in sedai se nagiba že leto h koncu. Značilno ie. da nam ni bil čas nikoli predolg ampak vsakokral prekratek. Ako je prišel na ponedeljek ali sredo. ko se ie vršil naš tečai kak praznik. smo že vnaorej eodrnjali. Zahajali smo redno in točno. večkrat še prehitro in vzdržali smo vsi do konca. Kaj smo delali. tega ne morem tukai naštevati. Ker ie naše mesto središce obrti in indust.rije in bomo vsi delovali še nadalje v teim kraju zato smo tudi pri izdelkih, kolikor ie bilo seveda možno, oredvsem to upoštevali. Na deželi bi naš vodia gotovo usmeril pouk tako, da bi odgovarjal potrebam kmetiškega prebivalstva. Rokotvorni pouk pa nima samo velikesra oomena za učence ampak tudi za opremo šole snloh. Zato se ni pozabilo na ta moment ampak se ga ie povsod upoštevalo. V tem oziru ie notrania oprema zavoda našesra mojstra nekaj posebnega in ie vse niegovo delo. Zanimivo ie tudi vprašanje. kako smo delali. Clovek ne bi nikoli mislil da ie tako okoren in neokreten, dokler sam ne noizkusi. Ako gledaš izvežbanega mizaria. struearia. knjigoveza ali rezbarja, se. ti zdi stvar nrav enostavna in lahka. Ko pa poskusiš sam pa uvidiš. da ne znaš niti obliča. žajre ali dleta prijeti v roke. Kljub vsemu temu pa nismo izgubili niti veselia. niti ni popuščala naša vztrajnost. Z vajo smo premagali pod spretnim vodstvom tudi te težkoče in naši izdelki so se množili vedno bolj. Toliko v splošnem. O b s k 1 e p u šolskega leta se priredidalj časa trajajoča razstava vseh izdelkov na deški meščanski šoli v Mariboru. Kdor bode imel priliko jo bode gotovo ogledal. Najbrže bode ž njo tako presenecen. kakor ie bila presenečena amerikanska gdč. Schonberger. organizatorka »Podmladka Rdečega križa« v naši državi. ko se ie nedavno mudila v Mariboru in ogledala našo delavnico in izdelke. S prihodnjim šolskim letom namerava večina udeležencev odpreti vsak na svoii šoli podobno delavnico z.a r o k o t v o r n i p o u k. In tako se bode krosr širil in širil vedno boli. zlasti če bodo merodajni faktorii razumevali to važno naloiro in io tudi materijalno podpiralL Še nekaj! A 1 i n e b i b i 1 o u m e s t n o . d a bi se izdelki te delavnice razstavili o priliki državne skupščine UJU v Ljubljani? Mislim. da bi morabii dobiček dalec nadkrili! emotne žrtve. Hren.