Štev. 9.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Kmetski stan in klerikalna stranka.
Vodstvo klerikalne stranke v Ljubljani upeljalo je v zadnjem času novo taktiko, ki upošteva nekako moderno demokratično stremljenje časa, ki naj tudi v tej stranki upelje vsaj na zunaj in le za površnega opazovalca demokratično načelo. Posebno zadnje državnozborske volitve so se vršile v smislu te nove taktike in kakor je videti sedaj, se poslužujejo tudi pred sedanjimi deželnozborskimi volitvami istega sredstva. Izbrali so namreč kandidate za državni zbor in sedaj tudi za deželni zbor iz raznih, ponekod tndi socialno nižje stoječih slojev, nekatere celo iz pripro-stega ljudstva. Ker je znano, da je bila ramo v klerikalnih Btrankah od nekdaj v navadi nadvlada ali duhovskega stanu ali pa sploh posameznih pogosto privilegiranih oseb, moramo se vendar vprašati, je li to novo, na zunaj nekako navidezno demokratično postopanje pri zadnjih volitvah, res korak naprej v demokratizmu, je li to vendarle nekaka modernizacija starega klerikalnega sistema?
Eeči moramo, da je vse to ravnanje le navidezno, da je vse to le pesek v oči onim, ki so bili s starim ustrojem nezadovoljni in ki so v smislu sedanjega duha časa uvidevali pravi, socialni, narodni in prosvetni napredek le v splošni demokratizaciji vseh javnih zastopov in javnih mest sploh.
Zastopniki, ki so se izvolili iz ljudstva, niso ljudski zastopniki, in kandidati, ki so se sedaj določili kot pristni kmetski kandidati, niso pravi zastopniki svojega stanu. Vsi so bili z vso skrbnostjo in previdnostjo izbrani od osrednjega klerikalnega vodstva v to svrho, da bo tem sigurneje ostala ne-omajana popolna samovlada vodstva, da bo posameznim osebam, ki so sedaj na krmilu v stranki, ostala zasigurana prva beseda tudi v naprej.
En sam pogled po celi vrsti teh Bkmetskih“ ali »ljudskih" poslancev in kandidatov bo vsakogar prepričal kako resnična da je ta naša trditov. Povsod in vedno vidimo tu skrajno nesamostojne može, bodisi, da so po svojem značaju in po svojem duševnem stanju nezmožni za vsak samostojen nastop, bodisi, da so gmotno tako odvisni, da sploh ne smejo samostojno nastopati, bodisi pa tudi, da so tako vzgojeni v smislu stare socialne mizerije, da se ne upajo imeti svojega mnenja v družbi kakega
Šušteršiča ali pa Šukljeja. Tega vjamejo vsled njegove kratkovidne in omejene slavohlepnosti, drugega so pa priklenili v njegovih slabih časih s kakim posojilcem, ali pa drugim kreditom, potem so mu pa hočeš ali nočeš natvezli kandidaturo.
Cela velika in mešana družba vseh teh klerikalnih zastopnikov je vendar tako skrbno in previdno sestavljena, da odločujejo le posamezne osebe, katerim je pa ljudska korist deveta briga, in ki imajo za kmetske zahtevein potrebe tako malo smisla, da ostanejo vse obljube kmetu le obljube. Število teh edino odločujočih oseb je tako majhno, da imamo na eni roki veliko preveč prstov, če bi jih hoteli sešteti na prste.
Od „kmetskih“ zastopnikov pa ni ne eden vmes. Tako je naš kmet, kakor je bil poprej vedno, tudi to pot opeharjen s strani klerikalnega vodstva, ker je volil poslance v najboljši nadi, da dobi v njih res kmetskega zastopnika, v resnici je pa volil same slamnate može, ki poleg dr. Šušteršiča nimajo ne besede ne glasu.
Če si hoče torej naš kmet odpomoči, nastopiti mora popolnoma samostojno pot, izvolil si mora take zastopnike o katerih je prepričan, da bodo znali zastopati kmetske koristi, tudi če bi to velikim gospodom, kakor so klerikalni voditelji, ne bilo ravno po volji.
Kmetje ribniške doline so to že parkrat poskusili, uprli so se usiljenim kandidatom in izbrali svojega. Ker je bil pa ta ljudski kandidat tudi v klerikalni stranki, imelo je vodstvo lahko igro. Prepovedalo mu je na kratko sprejeti kandidaturo; zdaj je bil seveda ves upor brezuspešen, ker kandidat prisiljeno sam ni hotel. Tako torej ne gre. Ker pa v klerikalni stranki ni mogoče kmetu prodreti s kandidati svojega zaupanja, ne preostaja drugega, kakor da to poskusi izven klerikalne stranke, č e hoče imeti torej kmet zanesljive in zavedne zastopnike svojega stanu v p r i -hodnem deželnem zboru, glasovati mora za neodvisne, izven klerikalne stranke stoječe kmete, ki so sposobni in pripravljeni zavzeti m e s t|p poslanca.
Boljši bi bil en sam tak neodvisni kmetski zastopnik, ki bi v deželnem zboru nastopal samostojno za kmeta, in bi vedno in pri vsaki priliki razkrinkal brezbrižnost in
nedopustno brezobzirnost obstoječih strank napram kmetu, katerega poznajo samo za časa volitev, katerega takrat pitajo z obljubami, potem pa zanj nič ne store, boljši bi bil samo eden tak, kakor deset onih, ki morajo molčati, dokler ne dobijo povelja od dr. Šušteršiča, če bi med tem kmet tudi poginil gladu in revščine.
Pri bodočih volitvah zavednemu kmetu ne bo težka izbira: kjer ima svoje neodvisne kandidate, odloči se naj brez premisleka zanje, le če se take uvede v deželni zbor, upati je, da dobi kmetski stan kdaj tam odločilno besedo, kjer bi mu z ozirom na njegovo število in njegovo važnost že davno šla.
Baron Schwarz,
Tiho, da skoraj nihče ni izvedel, niti uradni korespondenčni urad ni poročal te vesti v Ljubljano, je postal iz našega c. kr. deželnega predsednika, preprostega Teodorja Schwarza — baron Teodor Schivarz. Kakor sicer pravijo, je naš c. kr. deželni predsednik le še čakal tega odlikovanja, da se potem umakne v zasluženi ali nezasluženi pokoj, vendar pa, kakor je videti, čaka gospoda barona Schwarza še precej težavno delo v naši deželi — izvedba deželnozborske volilne reforme, kajti ne verjamemo, da bi dunajska vlada poverila ta posel kakemu novemu možu, kateremu bi ne bile naše razmere niti- toliko znane, kakor so gospodu baronu Schwarzu.
Baron Schwarz je imel enako nalogo že pred letom, katera pa mu najbrž ni prinesla baronstva, ker je ni mogel izvršiti vsled burne obstrukcije. Ne bomo sodili krivo, ako trdimo, da je imel gospod baron Schwarz glavno zaslugo za skrpanje one volilne reforme, katera se je predložila bivšemu deželnemu zboru in s katero se je hotelo za ne-dogleden čas zopet zagotoviti nemškemu veleposestvu in ž njim Nemcem nadvlado na Kranjskem.
Da gospod baron Schwarz ni nikdar in tudi ne bo nikdar čutil z narodom, ki tvori preogromno večino v deželi, je umevno samo ob sebi, saj je Nemec, in kranjski Nemci so imeli pri svojih nacionalnih zahtevah v njem vedno in vselej najboljšo oporo. Da so se vršile pod njegovo vlado naravnost protizakonitosti v korist Nemcem, je slovensko časopisje jasno dokazalo, da se je kršila uradna tajnost, da se je zlorabljala uradna oblast v oškodovanje slovenskih koristi na ljubo in v dobiček Nemcem, je/ dokazana stvar. Kako je poslovanje vladnih uradov, pač najbolje kažejo večne pritožbe o počasnosti tega poslovanja.
LISTEK.
V bedi.
črtica.
Spisal Fedor Gradišnik.
Debel sneg je pokrival mestne ulice . . . Stari ljudje so govorili, da že dolgo ni bilo tako mrzle zime. Vse je bilo doma, nihče ni šel brez opravka na ulico, saj je bil vsakdo vesel, da je mogel sedeti v toplo zakurjeni sobi.
Pred visoko, trinadstropno hišo je stala mlada, v veliko črno rutč zavita deklica . .. Tresla se je od mraza in njene lepo razvite, polne roke so bile popolnoma prezeble.
Tesno se je zavijala v ruto in sključena stala pred velikimi vežnimi vrati.
»Dal Bog, da bi ne bilo zopet zastonj 1“ je pomislila in globoko vzdihnila. Nato je šla počasnih, negotovih korakov v hišo.
Iskala je službe, dela. Ves dan je že hodila po mrzlih mestnih ulicah, šla v to in ono hišo ter prosila za službo, a vse njeno letanje, ves njen trud je bil zaman. Povsod so jo odslovili, češ, da že imajo deklo in da so povsem zadovoljni ž njo.
Težko ji je bilo pri srcu. Bolno mater ima doma, soba je mrzla in nezakurjena in niti koščka kruha nima, da bi ga dala ljubi bolnici. Ona sama je mlada in zdrava in prenesla bi bedo, lakoto in mraz; a mati je stara in bolna in ležati mora lačna v nezakurjeni sobici.
Povsod, kamor je prišla prosit službe, je povedala, kako je nesrečna in da ne išče dela, da bi mogla živeti ona, ampak da bi dala materi, ki od gladu in mraza umira.
Dobrosrčni ljudje so skomizgnili z rameni ter jo pomilovali.
„Radi bi vam preskrbeli službo, a ne vemo, kje in kako 1 Povprašajte tam in tam, morda vas vzamejo.“
Tako in enako so govorili in uboga Marica je šla dalje, a vse je bilo zaman. Povsod je našla euo in isto: prijazne, tolažeče besede in drugega nič.
Spomnila se je matere.
Pri spominu na bolno mater je Marici nekaj krčevito stisnilo srce .. . Smrt 1 Ah, da bi umrla ona, ki jo ljubi tako goreče, ki bi dala za njo vse, kar ima, bi tudi za njo ne bilo več veselja. Če umre mati, potem, potem tudi njej ne bo več obstanka.
Od najnežnejše mladosti je bila vedno le pti materi, skupno sta se veselili, skupno tudi trpeli, in da bi bilo
zdaj naenkrat vsemu temu konec, da bi prenehalo biti najblažje srce pod solncem božjem 1 Ne, ne, to se ne sme zgoditi, to se ne more zgoditi!
Službo si poišče in priuesla bo materi jesti in piti, zakurila ji bo sobo in kupila zdravila. In zopet bo zdrava in pričelo se bo novo življenje, polno sreče in tihe zadovoljnosti.
Tako si je mislila Marica in šla je na pot. A čim dalje je hodila, tembolj se ji je krčilo srce. Dan se je že nagibal proti večeru, a ona še vedno nima službe, še veduo nima niti vinarja za bolno staio mater. Tu v tej hiši še poskusi, tu mora doseči, kar namerava, tu mora dobiti službe.
V takih mislih je stopala po kamenitih stopnjicah navzgor. Zeblo jo je, da se ji je treslo celo mlado, bujno razvito telo.
Prišla je v prvo nadstropje. Obstala je, sklenila je roke in povzdignila oči, nato pa je stopila k prvim vratom in pozvonila. Srce ji je burno bilo in nakrat ji je postalo vroče. Morda, morda se ji pa posreči. Večer je že in mati čaka, ona pa še vedno nima službe.
V tem so se odprla vrata. Stara sključena ženica jo je vprašala, česa želi.
„Ali bi mogla govoriti z milostljivo gospo?" je vprašala Marica boječe in stopila korak bliže.
r^F=lF^ NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
Sara ministrski predsednik se je pritoževal, da vkljub ur-giranju ne dobi od kranjske deželne vlade poročil o škodah po ujmah in drugih nesrečah. Pač je res težko potem verjeti, da ima taka vlada sploh kaj pojma o dolžnostih napram ljudstvu, a gotovo se ji sme z vso pravico odrekati, da bi mu bila celo naklonjena, da zasluži njega zaupanje in spoštovanje.
če velja stari pregovor, da riba smrdi pri glavi, potem je lahek zaključek, da mnogo krivde, ako ne cela, zaradi teh in enakih nedostatkov, da rabimo najmilejši izraz, zadene ravno onega, ki je na čelu celemu vladnemu aparatu, onega, katerega sveta dolžnost je in mora biti, da se kot najvišji uradnik v deželi čim najstrožje drži besed, izrečenih z mesta ministrskega predsedstva, da ni ljudstvo zaradi uradništva, temveč uradništvo zaradi ljudstva. Le škoda, da take besede veljajo le za ministrske programne govore, da pa ne najdejo odmeva tam, kjer bi bilo najbolj potrebno, da je marsikaterikrat zadnji sluga kakega c. kr. političnega urada v tem oziru večji gospod kakor pa ministrski predsednik sam.
Ne bomo odrekali gospodu baronu Sclmarzu njegovih zaslug, ako jih ima — zapisane so najbrž in debelo podčrtane v zapiskih onega c kr. avstrijskega ministra, ki na nemškonacionalnih shodih agitira za nemški šulferaju in stidmarko ter komaj čaka, da bi slovenski klin izginil izmed Nemcev in sinje Adrije — in prav iz srca mu privoščimo njegovo baronstvo tudi kot nagrado za te zasluge, ali ravno tako mu najprisrčnejše želimo, da bi se šel čim prej stalno odpočivat od velikega truda, ki ga je imel pri tem napornem delu.
Sicer, kakor smo že rekli, ni mnogo upanja, da bi osrednja vlada pred ugotovitvijo deželnozborske volilne reforme mislila na kako tako izpremembo pri naši deželni vladi, ali želeti bi je bilo in sicer prav nujno, kajti prepričani smo, da bo imel sicer bodoči deželni zbor zopet opravka z zakonsko postavko o volilui reformi, katera bo zvesto prikrojena po željah naših Nemcev, in kvečjemu tudi še po strankarskih zahtevah naših klerikalcev, katerim je bil deželni predsednik ako ne očiten, pač pa gotovo skriven prijatelj in zaveznik. Saj vemo, da jim je treba potrkati le na gotovih skrivnih vratih, in ni jim treba strahu, da ne bi se uresničile njihove želje. Zato tudi precej opravičeno lahko domnevamo, da je vetrič, ki je prinesel gospodu Teodorju Schvvarzu baronstvo, prej pihal tudi po teh kotih, in vse bolj se nam utrja prepričanje, da bo imel bodoči deželni zbor opraviti glede volilne reforme že z dogovorjeno, gotovo stvarjo, prej dogovorjeno in prej gotovo, predno je deželni predsednik dobil svojo nagrado.
Pač je res žalostno, da se moramo Slovenci v svojem boju za obstanek boriti proti takim razmeram in takim osebam, a priznati moramo pa tudi žalostno resnico, da smo v veliki meri sami krivi, da nam tako samovoljno gospodarijo taki baroni. Da je v našem narodu toliko narodnega ponosa in samozavesti, da ne bi se po svojih n8siljenih voditeljih sam metal pod noge takim po naših narodnih nasprotnikih nam nakomandiranim tujcem, ako bi bilo v teh voditeljih samih vsaj toliko hrbtenjače in mozga, da ne bi za najmalenkostnejše strankarske drobtinice krivili svojih hrbtov pred temi mogočneži in beračili za njihovo naklonjenost, ako bi jim naš narod, ne oziraje se na strankarski razdor v sebi, stopil pred obraz s svojimi zahtevami odločno, edino, zavedajoč se svoje moči, potem bi bila dežela kmalu rešena vsakojakih nam na-rinjenih staro- in novopečenih nemških baronov, in če bi bili to tudi c. kr. deželni predsedniki in med njimi gospod baron Teodor Schvvarz.
Sicer pa : slavna cenzura, pomagaj, da ne povemo preveč resnice 1
„Pri nas nimamo gospe,“ je odgovorila starka in | zadovoljno merila Marico od nog do glave, „mi imamo le gospoda, a mlada in lepa deklica ima pri njem vedno prost vstop. “
Zloben smehljaj ji je igral na ustnicah in odprla je na stežaj vrata.
„Le vstopi, deklica, le vstopi," je dejala prijazno, „naš gospod ima jako rad mlada in lepa dekleta."
Počasi in boječe je Marica vstopila. Starka je nato odprla še neka druga vrata ter peljala Marico v veliko, elegantno opravljeno sobo.
„Tu se vsedi, deklica, in počakaj, da pokličem gospoda," je dejala ter ponudila Marici sedež na mehkem, baržunastem kanapeju.
Oprezno in z nekim strahom se je Marica vsedla. Tako čudno in tuje se ji je zdelo v tej veliki, moderni sobani, in popolnoma nehote je začela primerjati to krasno opravljeno sobo s preprostim, revnim stanovanjem svoje mamice. Kako vse drugače je tukaj! Kako bogatno, kaka sreča mora biti doma med temi zidovi.
Starka je med tem izginila in Marica je bila za trenutek sama. Boječe se je ozirala po krasnih slikah, ki so visele na stenah, po razkošni opravi in po drhtečih rožah, ki so cvetele v zlatih in srebrnih vazah.
Pangermanizem in bodočnost avstro-ogrske monarhije.
Vedno naraščajoča moč in sila nemškega naroda, nove vojaške priprave na Nemškem, ekonomična ekstenzija nemške trgovine in Viljemova vladeželjna politika da tudi Francozom mnogo misliti. Zato se francoska javnost predvsem vedno bavi s francosko-nemškimi razmerami in zasleduje verno vsak korak nemškega naroda. Nov povod je dalo tudi brutalno nasilje napram Poljakom in francoskim Lotrinčanom, kjer tudi skušajo Nemci s svojim šovinizmom širiti svojo kulturo. V Nemčiji hočejo Nemci na vsak način ponemčiti vse nenemške narode in jih vpeljati v zveličavno kulturo. Gospodarsko pa hočejo nadvladati vse sosednje dežele, le da zadenejo tu na neljub odpor.
Nemci v Švici, kjer tvorijo dve tretjini prebivalcev, so povsem drugačni, in človek bi skoro ne spoznal, da so to Nemci, ako bi jih ne slišal govoriti v nemškem švicarskem narečju. Razmerje med švicarskim Nemcem in Nemcem iz rajha je isto, kakor n. pr. med Slovenci in Nemci ali Italijani in Nemci. Da je temu res tako, da so švicarski Nemci taki nasprotniki svojega soplemenskega soseda, nam dokazuje slavna zgodovina svobodoljubne Švice. Še bolj pa nas potrjuje v tem mnenju švicarsko časopisje in švicarski Nemci sami. Imel sem priliko občevati z mnogimi Švicarji, izobraženimi ljudmi, in ker me je zanimalo predvsem njihovo politično mnenje, tedaj sem povpraševal in se informiral o njihovem mišljenju.
Kakšno je tedaj naziranje nemškogovorečega Švicarja? V kratkem bi se dalo pojasniti sledeče. Nemški Švicar je in ostane Švicar in ne Nemec, on samo govori nemški, toda se priznava švicarskemu narodu, kar je po našem umevanju malo čudno. Toda stvar je taka. Oni so „Schweizer“ in ostanejo, dasi govore z Nemci v rajhu podoben jezik. Njihova nacijonalnost ni nemška, ampak švicarska. Toliko glede švicarske (nemške) narodnosti. V političnem oziru mi pa niti ne bo treba povdarjati, kako Švicar ljubi svoje svobodne gore, svojo svobodoljubno domovino. In Nemci 'iz rajha sami priznavajo, da so švicarski Nemci nekaj popolnoma tujega in da se ne da ž njimi ničesar opraviti. Seveda moram omeniti, da se morda tudi v Švici najde kak Pangerman, toda ta bi bil jako, jako redek, kar priznavajo vsi švicarski prebivalci. Morda se to komu med nami čudno zdi, vsaj meni se je zdelo malo skoro nenaravno tako mišljenje švicarskih „Nemeev“, toda prepričal sem se z obeh strani, od strani Švicarjev samih in od Nemcev iz rajha, kakor tudi iz časopisja. Zato je umevno, da Bismarck onkraj Alp ni videl Nemčije! Danes pa je Švica še bolj oddaljena Viljemovim sanjam 1
Kakšen je pa položaj Nemcev v Avstriji, to poznamo sami, vendar hočem tu omeniti par misli, katere je napisal o pangermanizmu in Avstriji M. Lair v zadnji številki „Revue Bleu".
Zadnje čase so delovala posebno mesta Lipsko, Mo-nakovo in Berlin, kjer je „Alldeutscher Verband" imel zborovanja in delal propagando po čeških in avstrijskih deželah, koder je razširil celo vrsto paugermanskih brošur, uajboljših aposteljev vsenemške propagade. In že so mislili na Nemškem nekateri, da prej ali slej, gladko ali pa s silo morajo priti nemške avstrijske dežele, pod katere „spadamo seveda" tudi mi Slovenci, pod žezlo nemškega cesarstva. Toda nenadno napredovanje Slovanov, pravi g. Lair, je te sanje uničilo in mišljenje Nemcev preobrnilo. Naenkrat se zdi sedaj nekaterim strankam kaj podobnega nenaravno, in bi imelo celo za posledico pomešanje evropskega ravnotežja.
„Toda Nemčija je skoro absolutna monarhija in kakršnokoli je že njeno prepričanje, poslušati bo morala glas	od zgoraj.	Kaj	misli le oni,	katerega	gotovi njegovi
V tem so	se	odprla vrata	in v sobo	je stopil ele-
gantno opravljen gospod kakih štiridesetih let, visoke, vitke postave in simpatičnega obraza.
Marica je urno vstala in se priklonila, on pa je stopil korak bliž-*, jo prijel za podbradek in dejal s sladkim, prikupljivim glasom :
„Le vsedi	se,	deklica, in nikar se me	ne boj! Glej,
rad	imam take	mlade deklice in	veseli me,	če me pride
katera obiskat. Tebe še ni bilo nikdar pri meni, dasi te poznam."
Marica je začudena dvignila oči in mu pogledala v obraz.
„Kaj me gledaš tako čudno, ljubica?" je vprsšal ter se vsedel k njej. „Ali me ti prav nič ne poznaš? Se ne spominjaš one nedelje, ko si šla od maše in sem te srečal. Šel sem za teboj, dolgo sem šel, a ti se nisi zmenila zame. A ugajala si mi in takrat sem vedel, da prideš enkrat k meni. No, vidiš, sedaj si tukaj in vesel sem te “
Domislila se je Da. res je, on je bil tisti, ki jo je zalezoval neko nedeljo prav do njenega doma, on je bil tisti, ki jo je vabil k sebi in ji obljublial prstanov in uhanov, če ga pride obiskat. Prav natanko se spominja.
„No. vidiš, deklica," je nadaljeval in jo objel okrog pasu, „rad te imam in prav vesel sem, da si prišla. Pa
podaniki imenujejo dostikrat z nespoštovanjem: vznemirjevalec sveta? Je-li res, da se ta bojevnik „weltpoIitike“ smatra poklicanega obnoviti nekdanje germansko cesarstv* in gleda v svojih sanjah Adrijo združeno z Beltom pod svojim žezlom? Ki je dal celo enega svojih sinov naučiti madjarščine !“
Težko je videti v tajnost njegove politike. Ali se že ne opaža, kako se razvija nemška trgovina, napreduje marina in vojaška organizacija? In vse to stremi za češko in Donavo!
Toda Avstrija ni več, kakor si jo predstavlja Viljem. In tudi v slučaju, da bi se izpolnile njegove želje, bi se s tem le povečale antievangelske dežele, kar bi imelo za posledico lažjo protiprusko politiko in končno razdelitev v dve polovici, katoliško in protestantsko Nemčijo. Severni in ^južni element bi si bila preveč tuja in preveč bi težila vsak za svojo lastno politiko. Tudi je danes že popolnoma napačen Bismarkov izrek: „Dunaj ni težje vladati z Berlina kakor Pešto z Dunaja."
Sicer pa	danes	vsa zunanja politika	strogo pazi na
vsak	Viljemov	korak	in bi bilo že zaraditega nemogoče
izvesti Viljemov pogram.
Tudi je v Avstriji sami nenemški element v premoči, dasi majhni, -ki je odločno proti vsakim podobnim nakanam. Zato so časi germanizacije že davno minuli. In nemška pangermanska stranka v Avstriji je tudi znatno oslabela.
Ker se je tudi Avstrija v zadnjem času gospodarsko jako povzpela, tedaj oznanjajo in se ogrevajo nekateri vsled prigovarjanja z onstran meje za skupno avstrijsko-nemško zvezo, češ, da bi prinesla Avstriji velikih koristi, na katerih je pač lahko mnogo dvomiti, kakor je tudi dvomljivo, . da bi ti apostoli zagovarjali enotno carinstvo za samo korist avstrijske industrije, ako niso tu tudi patriotični vzroki!
„Vendar	kakor	paradoksno bi že to	moglo biti, zavednost nemške rase	ni nikakor povspešila	in pripomogla
pangermanizma, in manj ko kedaj pride narodom cesarja Franc Jožefa na misel, bodisi za njegove vlade, ali pa po njegovi smrti, razdreti vezi, katere vežejo ene z drugim."
„Kar se da trditi o Avstriji, isto velja tudi o Avstro-Ogrski". Na Ogrskem pa igra razven tega še narodostno vprašanje veliko ulogo, dasi ne tako izključno kakor v Cis-lajtaniji. „Zato še ni hegemonija Madjarov/esno ogrožena, ker so narodnosti kakor Rumuni, Srbi in Hrvati, siromašni narodi, brez direkcije, razdeljeni, in brez posebnega političnega pomena." Drugače pa je v socialnem oziru. Kajti „kakor Rusija tako ima tudi Ogrska pomanjkanje na srednjih slojih. Na eni strani veliko bogastvo, na drugi pa zopet številen proletarijat, to je slika Ogrske in to je za njo tudi nevarnost."
V vsakem oziru pa Avstrija napreduje in „časi so minuli, ko je igrala Nemčija v trozvezi odločilno ulogo despota.“ Dunaj se je po malem osvobodil — dokaz njegovo obnašanje na algecirski konferenci — in dela popolnoma svobodno — dokaz avstrijsko-ruski sporazum glede Balkana.
V resnici tedaj pangermanizem ni toliko nevaren, pač pa je nevarna velikanska gospodarska ekstenzija nemškega elementa, ki preti gospodarsko podjarmiti sosedne pokrajine.
Politični pregled.
Proračunski odsek.
Kot glavni poročevalec proračunskega odseka je izvoljen posl. S t e i n w e n d e r. Sklenilo se je opustiti generalno razpravo ter takoj začeti s podrobno. O postavki „ naj višji dvor" se je razvila daljša debata, v kateri je posl.
•** Dalje v prilogi.	___
zebe te, srčece, mrzla si kot led. čakaj, temu se prav lahko odpomore."
Vstal je in stopil k mali omarici. Iz nje je vzel dvoje malih kozarcev in ozko, veliko steklenico.
„Tako,“ je dejal in postavil steklenico in kozarčka na mizo. „Par kozarčkov ga izpijeva in postalo ti bo gorko in toplo."
Nalil je kozarca, in pila sta. — Marici je postalo naenkrat tako prijetno in gorko krog srca in prav nič se ni branila, če ji je ponudil prijazni gospod vedno in vedno nov kozarec sladkoopojne pijače.
A naenkrat se je spomnila zopet bolne matere in povedala je vse ljubeznivemu gospodu, povedala o veliki revščini, ki vlada na njenem domu, o bolni materi in o svojem brezuspešnem iskanju službe.
„V službo te sicer ne morem vzeti, srčece," je dejal gospod ljubeznivo, „a pomagal bodem tebi in tvoji materi na drug način. Ostani še malo pri meni in dal ti bom s seboj, karkoli hočeš. Jedila, pijače, drva, denar, vse, vse, česar potrebuješ zase in za svojo mamico".
„Ah, kako ste dobri, gospod," je vzdihnila Marica in mu prijazno zrla v oči.
„Nič hvale, srčece!" se je branil on in jo privil k sebi, „saj mi je dovolj, da me imaš le malo, malo rada."
Nalil je kozarec in zopet sta pila. —---------
Priloga k 9. štev. „Nove Dobe“, dne 1. februarja 1908.
Malik predlagal, da naj krona od 1. 1873 naprej izplačane poviške dotacije z ozirom na cesarjevo 60 letnico nakloni zakladu za starostno zavarovanje. če se pa ta predlog ne sprejme, naj se civilna lista zniža od 11'3 milijona na 9V2 milijona. Oba predloga sta bila odklonjena. Posl. W o 1 f predlaga, da naj se civilna lista zniža za oni milijon kron, ki ga je cesar podaril papežu. Soc. demokrat S e i t z izjavlja, da bo glasoval proti dovolitvi civilne liste sploh. Ministrski predsednik B e c k govori za dovolitev civilne liste v dosedanji visokosti in izjavlja, da cesar ni podaril papežu omenjene svote. Končno se sprejme ta postavka neizpremenjena, kakor tudi „cesarjeva kabinetna pisarna" in »državno sodišče."
Pri naslednji točki „upravno sodišče in ministrski svet" sta se oglasila izmed Slovencev dr. Korošec in dr. Ploj. Dr. Korošec je grajal uredbo ministrov rojakov, češ da je to edino le avstrijska specialiteta, s katero si pa vlada sama daje ubožno spričevalo, ker s tem priznava, da resortna ministrstva niso toliko nepristranska, da bi mogla brez kontrole ministrov rojakov vršiti svojo dolžnost. Kavno tako se končna rešitev vseh nacionalnih in političnih zadev vedno bolj in bolj jemlje resortnim mi-ministrom in kopiči v ministrskem predsedstvu. Nadalje graja pristranost korespondenčnega biroja in zahteva ustanovitev podružnice v Ljubljani.
Dr. Ploj zahteva, da se narodnostno vprašanje ne reši samo za kraljestvo češko, temveč z ozirom na vse narodnosti v Avstriji. Vlada naj zopet vzpostavi državno autoriteto in uvede disciplino v uradništvo, katero se večkrat le zato kaže nacionalno, ker se od tega nadeja boljšega službenega napredka. V postavodajnem oziru naj bi se uvedla čista narodna avtonomija z ustvaritvijo narodnostno enotnih upravnih zastopstev namesto dosedanjih kraljestev in dežela, če se pa to ne da doseči, naj se pa da deželam večja avtonomija in zasigura nacionalne pravice narodnostnim manjšinam. Ako bi se tako državnemu zboru odvzelo narodnostna sporna vprašanja, bi se bilo mogoče z vsemi močmi lotiti velevažnih socialnih in gospodarskih vprašanj, ki nujno čakajo rešitve, deželni zbori bi pa pridobili večjo veljavo in obširen delokrog za uspešno delovanje.
Socialni demokrat P i 11 o n i je odložil referat o tržaških skladiščih.
Posl. Malik se pritožuje, da vlada ne odgovarja na interpelacije, kakor ni odgovorila na njegovo interpelacijo v zadevi sežiga slike nemškega cesarja v Lvovu. Odgovarja posl. dr. K o r o š c u na njegova izvajanja proti »stidmarki" in „šulferajnu“ trdeč, da štajerski Slovenci nimajo vzroka pritoževati se o krivicah, ker se postopa ž njimi zelo prijazno. Štajerski deželni odbor da je eelo dovolil 2000 K slovenskemu planinskemu društvu („Gr. Tagblatt" stavi v isti številki, ko poroča o tej razpravi, Malika na laž, češ da dež. odbor ni nikdar dovolil ali celo dal take podpore.)
Ministrski predsednik B e c k izjavlja, da hoče izvesti narodnostno spravo počasi, korak za korakom, od dežele do dežele, vendar pa noče morda za to žrtvovati svojega stališča. Glede uradništva se strinja z izvajanji dr. Ploja. Noče nikogar odvračati od izvrševanja državljanskih pravic, ali uradništvo se bo primerno poučilo, da je preveč vneto sodelovanje v politični javnosti na škodo službenemu poslovanju. Glede novega delavskega ministrstva ne more še dati natančnejših podatkov.
Posl. Žitnik je zavračal Malikove trditve o prodiranju Slovencev v nemško posest poudarjajoč, da hočejo Slovenci le svoje zajamčene pravice.
Posl. K r a m a f je ostro govoril proti nemškemu ministru rojaku Peschki, ki je na nekem shodu v Gradcu izjavil, da bo narodnostni boj trpel toliko časa, dokler eden narod ne podleže popolnoma, čehi bodo sicer glaso-
Marica mu	je	ležala v naročju in poljubljaloče jo	je
in privijal k sebi	ter	ji govoril sladko in ljubeznivo. Ona	ni
niti vedela, kaj se godi ž njo, niti slutila ni, njene misli so bile doma v borni sobici pri bolni materi. Kako bo srečna in vesela, ko ji prinese jesti in piti, ko ji zakuri peč in ji poda zdravila. Sam dobri Bog ji je pokazal pot k temu dobremu gospodu, ki bo rešil mater in hčer bede in revščine. —
»Pij, dragica!" je vzkliknil in jo privil tesneje k sebi. »Marica, ti si moja, moja. Vse ti dam, kar ti poželi srce,	samo reci,	da	me imaš malo rada."
„Kako bi	vas	ne imela rada, ko ste pa tako dobri,"
je šepetala Marica in na ustnih ji je krožil blažen, srečen smehljaj.
nMarica, Marica, ti si moja, popolnoma moja," je vzkliknil in jo strastno poljubljal.
Naenkrat ji je postalo temno pred očmi in vedela ni, kaj se godi ž njo.
*
* *
Precej pozno je že bilo, ko so se odprla mala vrata siromašne sobice, kjer je ležala na preprosti postelji stara, bolna ženica. Počasi in oprezno je stopala Marica k svoji mamici. Pred posteljo je postavila veliko košaro, polno jedil In pijače.
vali za postavko ministrski svet, dasiravno bi bilo treba glasovati proti postavki za ministrstvo, katero zastopa mož, ki tako govori, glasovali pa bodo le zato, da s tem podpirajo one ministre, ki pripadajo češkim strankam, in katerih naloga je, napraviti konec anarhičnim razmeram v justičui upravi in uvesti v upravo smisel za pravičnost vsem narodnostim države.
Cesarjeva šestdesetletnica.
Oficijozni dunajski list „Wiener Abendpost" piše z ozirom na cesarjevo šestdesetletnico, da se po vsej državi delajo velike priprave za dostojno in primerno proslavo šestdesetletnice cesarjevega vladanja. Cesar da je že večkrat izrazil željo, da naj se njegova šestdesetletnica proslavi le s čini dejanske ljubezui do bližnjega, a vzlic temu da prihajajo vladi vedno še vprašanja, kako naj bi se slovesno obavila jubilejska slavnost. Cesar da sicer takšne izraze lojalnega mišljenja rad jemlje na znanje, a iznova izraža svojo željo, da naj se opusti vse slavnosti in da se v to namenjena sredstva neprikrajšano podele v človekoljubne in splošno koristne namene.
Minister Pesehka kot nacionalni hujskač.
Pred par dnevi je govoril nemški minister rojak Pesehka na shodu nemškega narodnega društva v Gradcu. Njegov govor se je sicer že z večih strani primerno obsodil v proračunskem odseku, vendar pa je primerno poudariti nekaj točk, iz katerih je razvidno, česa imamo posebno mi Slovenci pričakovati od delovanja tega „svetovalca krone" in pravičnega zastopnika pravične avstrijske vlade.
Govoril je o narodnem boju na severu ter dejal, da je ta boj zvesta slika državnih razmer. Nič lažji pa tudi ni boj v drugih deželah. Slovani v sudetskih deželah hočejo pregnati Nemce z njihove podedovane lasti, Jugoslovani pa zabiti klin med Nemce in Jadransko morje. Slovanski uradniki so nacionalni agitatorji, ustanovitelji nacionalnih društev. Nemci so sicer dobri uradniki, ali nikdar ne nastopajo agitatorično. Uradnik naj sicer ne hujska, ali naj ima pravico, priznavati se za dobrega Nemca in to tudi pokazati v dejanju. Na jugu Slovani naperjajo svoj boj proti posameznim krajem. Da se odvrne ta nevarnost, je treba sodelovanja vseh Nemcev. In to nalogo sta si stavili obrambni društvi „stldmarka“ in „šulferajn“, ki sta storili v tem oziru že veliko hvalevrednega. Treba ju je torej podpirati z vsemi močmi. V boju za svoje pravice Nemci ne morejo pogrešati podpore po-stavodajnih činiteljev in če v kroninem svetu nimajo zagovornika, se np bo oziralo nanjo. Zato se je ustanovilo nemško ministrstvo, ki naj povsod pomaga in varuje nemške koristi.
Glede narodnostnega boja in narodnostne sprave je izjavil minister, da o kaki spravi ne more biti govora. Mogoče je pa kratko primirje, ne pa popolni mir. Ena stran mora zmagati, druga pa podleči, »upajmo oprti na na naš veliki narod, na našo kulturo, da bo zmaga na naši strani."
Tako govori avstrijski minister, svetovalec krone, zastopnik vlade, tako poživlja minister uradništvo na boj proti drugi narodnosti, tako hvali delovanje društev, ki so ustanovljena le zato, da nasilno trgajo našo slovensko narodno posest, tako odreka avstrijski minister našemu narodu pravico do obstoja, ker smo Nemcem na poti, da da ne morejo do Adrije. Slovanski poslanci, ako jim je kaj na njihovi narodni časti, ako niso res že popolni sužnji tiste vlade, v kateri je tudi ta minister hujskač, niso vredni, da zavzemajo častna mesta, na katera jih je postavil slovenski narod, ako ne zahtevajo primernega zadoščenja za te žalitve uašega naroda. Eazprava o državnem proračunu jim bo dala dovolj prilike zato.
Starka se je vzravnala.
„Dolgo te ni bilo, Marica," je dejala s slabim, tresočim se glasom. „Ali si prišla zopet praznih rok?"
»Ne, mati, prinesla sem vam najboljših jedil."
Tiha in žalostna je bila Marica.
»Najboljših jedil," je ponovila starka, »in to mi poveš tako žalostno. Marica, veseli se vendar, da si našla enkrat dobre in usmiljene ljudi, ki čutijo z nami in nam pomagajo."
Marica je pokleknila k postelji in začela bridko plakati...
»Odpusti mi, mamica," je prosila, »saj sem storila to le radi tebe, radi naše bede in revščine. Poginiti bi morali obe lakote in mraza, da nisem storila tega. Odpusti mi, mati, odpusti."
Poljubljala ji je mrzle, uvele roke in jih močila s svojimi vročimi solzami.
Starka je stresla z glavo.
„Ne razumem te, Marica," je dejala, »čemu se jokaš, zakaj me prosiš odpuščanja. Vesela bodi, da imamo sedaj kaj jesti."
A Marica je jokala, in vedela je, zakaj.
Delegacije.
V ogrski delegaciji se je nadaljevala razprava o proračunu vjianjega ministrstva. Splošno se je odobravalo poročilo vnanjega ministra, posebno pa njegova zatrditev, da je trozveza neomajaua in da vlada med državami najboljše sporazumljenje. Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva, da se na vseh avstrijskih konzulatih in ustanovah v inozemstvu namesti poleg avstrijskega grba tudi ogrski in poleg avstrijske zastave tudi ogrska. Z zadovoljstvom se je vzel na znauje ukrep ministrstva, da se konzularni elevi namestijo po nekaj časa na Ogrskem, da se naučijo madžarščine. Proračun se je sprejel neizpremenjen.
V mornariškem odseku je utemeljeval poveljnik mor-naruice admiral Montecuccoli proračun za vojno mornar-nico, ki iznaša, 57 milijonov in se je zvišal napram lani za 11 milijonov. Po kratki debati o ogrskih grbih in zastavah in želji, da se mornarnica razdeli v avstrijsko in ogrsko, je bil proračun sprejet. Kavno tako je tudi finačni odsek sprejel proračun finančnega ministrstva in sklenil resolucijo, v kateri se zahteva premestitev skupnega finančnega ministrstva v Budimpešto.
Hrvatska.
Baron Kauch že začenja s svojo politiko »krepke roke", in ta politika se kaže v nenadnem premeščanju uradnikov. V par dneh je bilo premeščenih nad 50 uradnikov in to kar na skrivnem, ne da bi bilo njihovo pre-meščeuje naznanjeno v uradnem listu. In to premeščenje ni edino, sledilo mu bo, kakor zatrjujejo hrvatski listi, še v večji meri. Dosedaj je, odkar je prišel baron Kauch v deželo, premeščenih že nad sto uradnikov. Namen Rau-chov\je očividen. Okrog sebe hoče zbrati vse svoje najožje somišljenike, uradnike nasprotnega mišljenja pa razkropiti po deželi, kjer bi se ob raznih prilikah, širši javnosti mnogo bolj tajno, pritiskalo na njihovo prepričanje in se jih v slučaju »nepokorščine" zadrževalo v zabitnih krajih brez povišanja, dočim bi Rauchovi prijatelji sedeli v banovi bližini ob vedno bolj in bolj polnečih se mizah. Da tako uradno premeščanje uradništva ni ravno najugodnejše za že takointako ne preveč sijajne financijelne razmere na Hrvatskem, je pač umevno, saj so že dosedanja premeščenja stala deželo najmanj 60 do 70 tisoč kron. —
čudno se razvija volilni boj na Hrvatskem. Kakor je znano, so Frankovci najljutejši sovražniki srbskega imena in da ravno zato tako silovito napadajo koalicijo, ker so v njej tudi Srbi. Ali Frankovci kaj radi izpre-minjajo svoje nazore, in zadnja poročila prinašajo skoraj neverjetno vest, da se vežejo Frankovci z radikalnimi Srbi. In kako tudi ne! Kauch ima obljubo srbskih radikalcev, da bodo podpirali njegovo vlado, Frankovci se plazijo tudi okrog bana za njegovo podporo, in tako ste se našli pod Kauchovim plaščem stranki, ki ste si stali še pred kratkim nasproti kakor voda in ogenj.
Eadikalni Frankovci, katerim je popolna neodvisnost Hrvatske od Ogrske vedno na jeziku, so se tudi v tem oziru temeljito izpremenili, kajti snubijo že tudi pri madžarskih železniških uslužbencih za njihove glasove. No pač je res lepa ta družba, ki se je znašla pod Kauchovim okriljem: stari madžaroni, radikalni velikohrvatski Frankovci, madžarski železniški uradniki in končno še velikosrbski radikalci. Ako vsi ti skupaj ne rešijo Hrvatske, potem je pač izgubljena za — Madžare.
Ureditev istrskih in puljskih zadev.
Kakor se poroča z Dunaja, se je v zadevi preosnove istrskega deželnozborskega volilnega reda in puljskega občinskega volilnega reda doseglo sporazumljenje. Istrski deželni zbor naj bi štel 44 poslaucev in sicer 19 slovanskih in 25 italijanskih. Volilni okraji se razdele tako, da bi bil vsak narodnostni volilni boj izključen. V puljskem občinskem zastopu dobi vojna mornarica dva virilna glasova in se natančno določi volilna pravica mornaričnih uslužbencev. V Pulju se namesti državna policija, in sicer 200 mož.
Malo čudno se čuje to sporazumljenje glede preosnove istrskega deželnozborskega volilnega reda, da dobi slovansko prebivalstvo, ki je v ogromni večini, vendarle manj mandatov, kakor pa italijansko. Komur je znana zagrizenost istrskih Italijanov in italijauašev, ne bo niti najmanj dvomil, da bo tudi še naprej italijanska večina odrekla vsako tudi najmanjšo pravico slovanskemu prebivalstvu in da bo slovanska manjšina v deželnemu zboru tudi še nadalje brez vsakega vpliva na javne deželne zadeve. In razdelitev volilnih okrajev, kako bi bila ta urejena, si je lahko misliti, saj bi bili slovanski volilni okraji gotovo še enkrat tako veliki, kakor pa italijanski. Pripravlja se torej zopet le nova krivica za slovansko prebivalstvo istrsko. Naša vlada pač res misli, da so slovanski narodi največja nevarnost za državo in da jih je treba pritiskati z vsemi silami ob tla. Morda bo le kedaj izpoznala to zmoto, toda bati se je, da bo tedaj že prepozno.
Bolgarska.
Novo demokratično ministrstvo se je sestavilo pod predsedstvom Aleksandra Malinovega. Poskus koa-
licije z naprednjaki se je ponesrečil, in zato so vstopili v kabinet edinole pristaši demokratične stranke, kateri pa smejo upati tudi na podporo stranke stambulistov. Ostalo ministrstvo je sestavljeno sledeče: notranje Takev, vnanje general Papriko v, finančno Salabašev, pouk Mušanov, pravosodstvo Krestev, trgovino in poljedelstvo Ljapčev, vojno general Nikolajev. Eazun treh so vsi ministri novinci, tudi predsednik. Demokrati obsojajo ustaško gibanje v Macedoniji ter zahtevajo avtonomijo Macedonije s krščanskim gubernatorjem na čelu. .
Portugalska.
Za nekaj časa so potihnile razburljive vesti iz Portugalske in zdelo se je, da se bo kralju in vladi vendar le posrečilo zadovoljiti nezadovoljneže, ali zadnje čase je pa zopet začelo vreti med prebivalstvom, nezadovoljnost s samolastnim postopanjem vlade je narastla in zopet se čujejo glasovi o revolucij ar nem gibanju, ki zavzema vedno večje dimenzije. Položaj je zelo resen.
Vlada je pripravljena za najstrožja sredstva, da uduši vsak upor. Cenzura se je poostrila do skrajnosti, po ulicah glavnega mesta krožijo vojaške patrulje, ki razganjajo vsakoršne sestanke, aretacije so na dnevnem redu. Večinoma vsi odličnejši vodje opozicije so aretirani. Našlo se je več skladišč orožja, kar je znamenje, da se revolucijsko gibanje vedno bolj razširja. Stranka republikancev dobiva vedno več pristašev. Vlada se ne more zanesti na armado, kajti disciplina v njej je popolnoma porušena. En kava-lerijski in en pešpolk so morali razorožiti. Mnogo vladnih in policijskih uradnikov je izstopilo iz službe, ker nočejo delati proti ljudstvu. Policija v glavnem mestu je brez moči in zato so razni zločini vsakdanja stvar. Vse torej kaže, da se bližajo Portugalski resni časi in da je pričakovati v kratkem popolnega izbruha revolucije.
Maroko.
V francoskem parlamentu so se te dni obravnavale maroške zadeve. Večina govornikov je odobravala postopanje francoske vlade v tej zadevi in poudarjala, da Eran-coska nima nikakega povoda, vtikati se v maroške notranje zadeve in da ji po sklepih algeziraške konference tudi ne pristoje nikake pravice zato. Končno se je z veliko večino 428 glasov proti 92 odobrilo postopanje vlade in izreklo vladi zaupanje.
O dogodkih v Maroku prihajajo poročila zelo poredkoma v svet. Kakor je razvideti iz teh poročil, se prebivalstvo v celoti ni izreklo niti za enega, niti za drugega sultana. Francoski poveljnik Damade je dobil povelje, da ne napada domačih čet, katere nimajo sovražnih namenov proti Francozom. Francoska je pripravljena posredovati med obema sultanoma, ako oba to želita, posebno pa, če bi se pri tem posredovanju doseglo, da bi zopet nastal mir v državi.
Iz Casablance se poroča, da so precej številne čete Muleja Eešida zasedle Setat, katerega hočejo odločno braniti proti Francozom. General Damade bo v par dneh zopet odkorakal proti temu mestu, da ga končno zasede. Druga poročila pa zopet trdijo, da je sultan Mulej Hafid odstavil Muleja Eešida in nastavil drugega poveljnika četam v Setatu, kamor tudi sam koraka s svojimi četami. General Damade bo torej imel opraviti s sultanom samim. Na kak način si hoče dobiti novi sultan prištašev, kaže poročilo, ki pravi, da so uradniki v obmorskih mestih dobili grozilna pisma, da se jim bodo hiše oropale in njihove žene in otroci poprodali, če ne proglase Muleja Hafida za sultana.
Družba sv. Cirila in Metoda
24. januarja 1908.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Pokojni misijonar in dekan preč. g. Janez Žužek iz Amerike je volil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 500 K. Ta znesek je po odbitku pristojbin v znesku 50 K, tedaj 450 K izročil preč. g. Simon Žužek, duhovni svetnik in župnik »Vodiški", naši družbi.
*
Narodni davek za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Aleksander Hudovernik, c. kr. notar, na svojo nabiralno polo za mesec januarij t. 1. 44 kron.
*
Mesto venca na grob rajnemu misijonarju in dekanu g. Janezu Žužku darovali sta družini Žužek-Drč družbi sv. Cirila in Metoda 18 K.
*
Družbi s v. Cirila in Metodaje poslala »Družba sv. Mohorja v Celovcu" podporo v znesku 1000 K,
*
Eačunske listke družbe sv, Cirila in Metoda so nadalje naročili sledeči gg- in tvrdke: ženska podružnica v Vel. Laščah za gostilne: Franc Ks. Grebenc. Matija Hočevar, Uršula Somrak, Ivan Pucelj, Ivan Hočevar (Pa-darjeva), Ivan Hočevar (Lenčkova) Ivana Hočevar (Kro-penčanova), Matej Gradišar, Ana St.»par „Narodni dom“ Ljubi ana, Milka Knaflič, gostilna „Na pošti", Litija, restavracija Lev, Zofka Eesnik, hotel Lloyd, rest. Zupanova, Ljubljana, Ivan Malešič, gostilničar v Metliki.
Dnevne vesti.
— Pozor, ljubljanski volilci! Mestni urad je izdal z ozirom na volilske imenike za bodoče deželnozborske volitve ter na volitev samo sledeči razglas: »V smislu § 24 dež. zakona z dne 5. novembra 1898 (dež. zak. štev. 40) se javno oznanja, da je imenik volilcev za deželnozborske volitve dveh poslancev za deželno stolno mesto Ljubljano, ki se imajo vsled razpisa c. kr. dež. predsestva za Kranjsko z dne 31 decembra 1907 št. 6877 Pr. vršiti dne 28. februarja t. I., že sestavljen in da je od ponedeljka, dne 3. februarja t. 1. počenši v mestni posvetovalnici razgrnjen od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne vsakomur na vpogled, ter da smejo od tega dne skozi osem dni, tedaj do 10. februarja t. !. zoper ta imenik tisti, ki imajo pravico voliti v tej volilni skupini, tukaj vlagati ugovore o tem, da so se v volilni imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti. Volitev vršila se bode v veliki dvorani »Mestnega doma“ v dveh oddelkih in sicer za volilce z začetno črko A—L v I. oddelku, h kateremu je dohod iz Streliških ulic, za volilce z začetno črko M—Ž pa v II. oddelku, h kateremu je dohod od strani ob mestni ledenici. Oas volitev označen bode na volilnih izkaznicah, ki se vo-lilcem pravočasno dostavijo."
— Kandidature v Ljubljani. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da klerikalci ne bodo postavili v Ljubljani kandidatov, ker jim na noben način ni upati na zmago. S tem si bodo pač prihranili precej stroškov. Največ dobička bodo pa imeli od tega oni visoki liberalni gospodje, ki bi v strahu za svoje jasli morali žrtvovati mnogo tisočakov v 8vrho, da prodereta liberalna kandidata in da ostane v Ljubljani vse pri starem. Nad vse „napredni“ Ljubljančani se bodo torej morali zadovoljiti z »napred-nima“ kandidatoma, dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem, vsaj do prihodnje volilne dobe. Kakor kaže, bo ta doba zelo kratka, a morda bo vendarle prinesla radikalnejšo izpre-membo.
— Politično prepričanje. Ko sta bila na zadnjem ribniškem shodu enoglasno proglašena kaudidatoma za deželni zbor gospod Ivan E u s, posestnik iz Loškega Potoka, in gospod Nace Merhar, župan iz Dolenje vasi, vprašal je navzoči kaplan izzivajoče, je li bil zadnji vedno istega političnega prepričanja. Kakor smo že poročali, je g. Merhar g. kaplana korenito zavrnil. Pripomnimo samo še, da je bilo to vprašanje iz ust propovednika klerikalne stranke že zaradi tega jako nepremišljeno, ker je ravno v tej stranki največ onih, ki so bili poprej drugega političnega prepričanja; pa ne da bi bili to samo navadni strankarji, so to prvi voditelji njeni. Po našem mnenju je pa za vsacega razsodnega in poštenega moža bilo sploh jako težko odločiti se na liberalno ali pa na klerikalno stran, ker je v obeh strankah toliko gnji-lega, nezdravega in nepoštenega, da se ne more z lahkim srcem pridružiti niti eni niti drugi skupini. Zato ni čudno, da se je naš kandidat g. Merhar odločil za »Slov. Gospodarsko Stranko" že v začetku njenega obstoja. To mu mora biti le v čast, ker-pomeni vstop v mlado, šele nastajajočo stranko veduo le pogum in sainozatajevanje; na drugi strani pa ravno »Slov. Gospodarska Stranka" odgovarja po svojem programu načelom moža, kateremu je za procvit in napredek svojega, to je kmetskega stanu.
— „Nekomandirani“ klerikalni kandidati. Zadnji »Domoljub" poroča, kako sta se postavila klerikalna kandidata za ribuiško-velikolaški- kočevski volilni okraj. Dne 12. januarja je bil v Eibnici shod volilnih zaupnikov. Iz celega volilnega okraja se je zbralo 61 volilnih zaupnikov ki so glasovali po listkih. • »Domoljub" pravi, da je prišel na vsakih 200 katoliških volilcev po en zaupnik. Za kandidata sta bila proglašena Jaklič in Bartol. In kdor bi zdaj, ko so govorili volilni zaupniki, volil ali delal za koga druzega, ta bi bil izdajalec stranke in škodljivec ljudstva. — To pa to, izdajalec stranke, to je glavna stvar pri vsem, koristi ljudstva, to je le nekaj postranskega, kajti vodstvo klerikalne stranke bo ta dva moža proglasilo kot obvezna strankina kandidata, in kar zapove strankino vodstvo, se mora zgoditi, kajti komando je komando, bčfel ist befel, in kdor ne uboga, gorje njemu, vržen bo v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Stvar je torej taka: Iz Ljubljane je prišel ukaz, da naj se postavita za kandidata Jaklič in Bartol, vsekako Jaklič, za Bartola jim že ni toliko. Na ta najvišji „befel“ so oni gospodje, ki vodijo na kmetih klerikalno politiko, razdelili svojim naj-gotovejšim pristašem kot volilnim zaupnikom vabila na shod, ter jim trdo zabičili, da morajo na listek zapisati edino le imeni Jaklič in Bartol — po listkih se je volilo, da se na zunaj boljše izbriše oči raznim nevernim Tomažem — in na tak način se je potem pokazala po ljubljanski gospodi komandirana „1 j u d s k a volja", kateri se že sedaj grozi s sramotnim imenom izdajalca in škodljivca, ako bi ne bila za obvezna strankina kandidata. Kaka razlika med to komandirano »ljudsko voljo* in resnično ljudsko voljo, ki je prišla do izraza prošlo nedeljo na javnem shodu volilcev v Eibnici. Nihče ni tu prej iskal zaupnikov, dresiranih na vsak migljaj od zgo-
raj, tu ni bilo nikakih drugih vabil, kakor oglasi javnega shoda, proti kateremu je celo grmelo s prižnice, in vabilo v „Novi Dobi“, a zbralo se je na shodu najmanj trikrat toliko najodličnejših mož-kmetov iz celega volilnega okraja, kakor je bilo klerikalnih zaupnikov, in ti so sami, po svojem lastnem preudarku iz svoje srede izbrali moža, ki naj jih zastopata v deželnem zboru. Da, to je bila svobodna ljudska volja, tu je ljudstvo brez vnanjega vpliva, brez kakega obveznega strankinega pritiska povedalo svoje mnenje. Takim samostojno in samozavestno mislečim možem ni treba grožnje s strankinim prokletstvom, ni treba strankinega biča, da bi se jih gonilo ž njim k delu za stvar njihovega prepričanja, ti store svojo dolžnost sami, ker se je zavedajo. Taka sredstva more uporabljati edino le stranka, kateri ni mar pravega ljudskega napredka, temveč edino le strankarske koristi in strankarsko gospostvo, katero vzdržuje s svojim samolastnim komandiranjem in terorizmom. Zavedni ribniški volilci bodo znali primerno zavrniti »obveznosti" te stranke.
— Zopet liberalci. Za „Slovencem“ je pricapljal tudi „Domoljub“, ki piše pod naslovom »Liberalni kandidati", da so v ribniškem okraju liberalci ponudili kandidaturo „lepemu“ Nacetu Merharju iz Dolenjevasi. Veliko zlobnosti je treba, da se sploh piše zasmehljivo o možu, ki ga spoštuje kot moža poštenjaka cela ribniška dolina, a nič manj zlobna je tudi l a ž , da je g. Merhar kandidat liberalcev. Dopisnik prav dobro ve, da niti gosp. Merhar niti volilci, ki so si ga izbrali za kandidata, nimajo ničesar opraviti z liberalci, a vzlic temu laže in laže po svoje naprej. Volilci ribniškega okraja bodo na dan volitev pokazali, kak odgovor zasluži »Domoljubova" laž-njivost in zlobnost.
— Dobro poučeni Nemci. Samoobsebi je umevno, da tudi naše Nemce zelo zanima volilno gibanje v deželi, kajti njihovo bodoče gospostvo v deželi je popolnoma odvisno od tega, kaki možje bodo izvoljeni na slovenski strani, ali odločni, ki se bodo z vsemi svojimi močmi uprli nemški želji po nadaljnem gospodovanju, ali pa mevže, katerim je vseeno, kdo jim komandira. Glasilo naših nemških neodrešencev, »Deutsche Stimmen", torej tudi redno poroča o raznih slovenskih kandidaturah, samo da se včasih temeljito zmoti. Tako poroča, da kandidirata postavljena po liberalnem političnem društvu za volilni okraj Trebnje: Eus in Merhar. Ako ne bi bili prepričani, da je poročevalec »Deutsche Stimmen" sam v svoji neumnosti skuhal to bedarijo, bi se skoraj lahko mislilo, da sega zloba, s katero nas hočejo klerikalci sedaj pred volilci označiti kot liberalce, celo na gnojišče, na katerem odkladajo kranjski nemški zagrizenci svoj velenemski gnoj. Ne pravimo sicer, da je res tako, ali poznavajoč svoje nasprotnike, ne trdimo, da ne bi bilo mogoče.
— »Učiteljski Tovariš" nam odgovarja na naš članek »Učiteljstvo, rešuj," v katerem smo jasno, brez pridržka povedali svoje mnenje, in kakor nam mora priznati vsak nepristranski človek, je to naše mnenje vse prej kakor sovražno učiteljstvu in njegovim težnjam. »Učiteljski Tovariš" nam tudi priznava resničnost naših trditev, toda ne vsem, a ravno tamkaj, kjer nam očita, da nismo pisali resnice, ga moramo poučiti, da je sam kriv svoje zmote, ker ni znal — č i t a t i. Naj le še enkrat prebere naš članek in našel bo, da nismo pisali, »da se je učiteljstvo s s v o jim lastnim delovanjem odtujilo.ljudstvu," temveč ravno nasprotno, kajti v članku stoji pisano: »In učiteljstvo se ni samo, s svojim lastnim delovanjem odtujilo ljudstvu, odtujili so ga drugi..." Upamo, da »Učiteljski Tovariš" lojalno popravi to svojo pomoto.
— Iz Sodražice. Župan Bartol računa z vso sigurnostjo na glasove iz Sodražice in sosednih občin, češ, da se njemu kot domačinu vendar ne more odrekati glasu. Pri tem računa tudi na pristaše naše stranke. No, naši vrli Sodražani mu ne bodo sedli na ta lim. Kajti vsakemu je dovolj znano, kak odvisen človek da je Bartol, ki v stranki, če bi prišel v deželni zbor, sploh ne bo imel nikake samostojnosti in bo moral iti pod Šusteršič-Šukljevo komando, tudi če se bo šlo proti kmetskim koristim. Od takega zastopnika ima kmet več izgube kakor pa dobička, ker se bo kmetu nekdaj, če se bo hotel pritoževati, da se mu ta ali ona obljuba ni izpolnila, vedno lahko odgovorilo, da si je sam izvolil svojega zastopnika, in daje torej tudi sam kriv vseh neuspehov, ki morejo slediti iz odvisnosti in nesamostojnosti takih kandidatov, kakor je Bartol. Sodražani pa dobro vedo, kako da je prišlo, da se župan Bartol, katerega je osrednji odbor ljubljanski proti njegovi volji določil za kandidata, mora upogniti vsakemu povelju bi-ez ugovora. Saj je znana ta klerikalna taktika povsod: najprvo se z razuimi takozvanimi »dobrotami" privefce tega ali onega moža na stranko tako tesno, da se ne more več ganiti, če ne v lastno svojo pogubo; potem se ga pa tu ali tam napravi po sili za kandidata ali kaj podobnega: taki možje so potem najsposobnejši za pod Šu-steršičevo povelje, ker se niti ne upajo, niti niso po večini zmožui nastopati samostojno. Imeti take zastopnike v deželnem zboru pa n i v čast niti volilcem, sploh niti onim občinam, kjer so dotičniki doma.
— Predavanje V „Akademiji Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo na predavanje „A k a d e m i j e“. ki bo danes, v soboto ob 8. zvečer, pa ne, kakor smo zadnjič omenili, v dvorani »Mestnega doma“, ampak, ker se je ta dvorana že prej drugemu oddala, v telovadnici ženskega liceja, Bleiwei80va cesta. Predava dr. Hrani-
1 o v i c »O geografiji in geografi čnem položaju južnih dežel naše države".
— Osobje tvrdke Tonnies priredi v soboto, dne 1. svečana 1908 v veliki dvorani v „Mestnem domu" svoj plesni venček. Sodeluje popolna ljubljanska »Društvena godba". Začetek ob 8. uri. Vstopnina za osebo 1 K.
— Najden utopljenec. V pondeljek popoludne so zapazili v Grubarjevem prekopu pod domobransko vojašnico v Ljubljanici moško truplo, kojega noge so bile zapičene med kamenjem. Ko so truplo potegnili iz vode, so utopljenca nekateri spoznali in je leta 1842. na Javorju rojeni in v Dobrunje pristojni samski delavec Jožef Jančar, katerega se je pogrešalo že od Božiča. Ponesrečenec je bil hud žganjar. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Jeseniške razmere. Dne 18. m. m. se je zopet imela vršiti na Jesenicah volitev župana. Vladni komisar Klinar, ki bi bil moral voditi volitev župana ter sploh delati na to, da se volitev omogoči, je sicer do zadnjega obljuboval, da bo delal v smislu slovenske večine, a na dan volitev, ko od Nemcev zopet ni bilo nikogar blizu, se je mož spreobrnil in izzval s svojim brezprimerno sa-molastnim nastopom splošno ogorčenje slovenskih odbornikov, ki so vložili oster protest na vlado. Drugi dan nato je Klinar odložil odborništvo in tudi komisarstvo. V imenu obeh slovenskih strank je nato pojasnil pri deželni vladi položaj na Jesenicah poslanec Pogačnik. Nemci bi se bili že zdavnaj udali, ako bi obe slovenski stranki opustili zopetno kandidaturo bivšega župana dr. Kogoja, kateri je Nemcem kot odločen narodnjak in neodvisen mož najhujši trn v peti. Delajo tudi nato, da bi nastal med Slovenci razpor zaradi osebe župana, ali to se jim ne bo posrečilo, kajti Slovenci so izprevideli, da more le edinost v njihovih vrstah privesti slovensko stvar do zmage, in zato je vse nemško spletkarjenje zaman. Bodoči deželni zbor bo imel priliko baviti se z jeseniškimi zadevami, in tedaj je upati, da se stvar uredi tako, kakor zahtevajo slovenske koristi.
— Čudno ulogo igrajo nekateri slovenski možje na Jesenicah, ki se še vedno ne morejo otresti svojega zastarelega strankarskega stališča. Se bolj čudno pa oni Slovenci, ki kakor bivši župan Klinar, naravnost hlapčujejo tovarniški stranki in si dajo ukazovati od tovarniškega »hlapca" glasovitega Pongratza. Čudno ulogo pa igra tudi radovljiško okrajno glavarstvo in posebno neki komisar, ki podpira ostentativno nemško stranko napram združenima slovenskima strankama čeprav ji mora biti znano, kakor je na Jenicah vsakomur, da tovarniška stranka samo vsled pritiska osrednjega nemškega vodstva ne sklene miru. Ali že res smejo pri nas e. kr. vladni organi popolnoma nemoteno biti voditelji ali i z v r š e v a t e 1 j i germanizato-rične politike? Slovenska ljudska stranka pokaži svoje slovenstvo I
— Kranjskogorski občinski odbor je sklenil v zadnji odborovi seji, da uraduje samoslovenski. Obenem je bilo sklenjeno naložiti ves denar, ki je bil dosedaj še naložen v nemški kranjski hranilnici, v slovenskih denarnih zavodih.
— Nov odbor je dobila kranjskogorska podružnica slovenskega plan. društva. Ker je Kadilnikova koča na Golici v upravi posebnega odbora, je treba, da prične podružnica delati v onem delu naših planin, ki je najlepši, in ki je pa tudi izpostavljen najhujšemu navalu nemškega plan. društva. Da bi bilo delo uspešneje, je novi odbor pozval nekatere druge podružnice na skupno delo v Julijskih alpah, kajti le na ta način je mogoče kmalu začeti s kako novo važno napravo, katerih je v tem kraju še toliko treba, ker dosedaj je vse v nemških rokah.
— V Mojstrani se je otvoril nov hotel »Triglav". Ker na Gorenjsko prihaja vsako leto več tujcev, je le želeti da domačini vzamejo tujski promet v Svoje roke, dokler je še čas in ne poseže vmes tuji kapital. Saj vidimo povsod, kako tuja podjetja kaze in pačijo narodno lice naših gorenjskih krajev.
— Sleparski delavec. Janez Bakovnik, delavec iz Predoselj, je pravi navihanec. Vzlic temu, da je prišel več kratiš kazenskim zakonom v dotiko, ga to vendar ni poboljšalo. On sam priznava, da je baje izgubil svojo delavsko kojižnico, zato si je prisvojil knjižico svoje sestre in jo ponaredil na svoje ime. Ker pa je imel dostikrat prazen žep in sušo v grlu, pomagal si je s tem, da je napravil več goljufivih dolgov po raznih krčmah, oziroma si izposodil denar, katerega ni vrnil. V Zapužah je prosil Jožefa Sameja, naj mu posodi samo za nekaj časa uro z verižico; seveda teh reči lastnik ni več videl. V Begunjah je nagovarjal Uršo Bukovnik, naj v knjižico, na katero so jemali delavci meso, 5 K več zapiše in jih njemu izroči. Poštena mesarica tega ni hotefla storiti. Obdolženec je bil obsojen v štirimesečni zapor.
— Pozor pred španskimi sleparji! Španski sleparji so preplavili s svojimi mikavnimi pismi tudi premožnejše sloje po deželi. Ker se je že češče pripetilo, da so sicer premožni, toda neuki in pa denarja pohlepni ljudje šli tej sleparski družbi tako daleč na led, da so se celo s tisočaki peljali v Madrid reševat onih 800.000 frankov, kateri naj bi bili spravljeni na nekem kolodvoru in od koje vsote bi ti imeli potem dobiti tretjino in so jih tam opeharili tudi za njihov denar, tem potom resno opozarjamo vse, ki taka pisma dobe, da naj jih oddajo varnostnim obla-stvom.
— Občni zbor Ribniškega Sokola. Dne 5. januarja 1.1. se je vršil v prostorni sokolski dvorani »pri Cenetu" v Bibnici sokolski občni zbor. Udeležba je bila častna — 48 bratov. Iz poročil br. staroste, tajnika, blagajnika in načelnika je razvidno, da je rešil odstopivši odbor v polni meri svojo nalogo. Koncem leta 1907 šteje društvo tri ustanovnike, 66 izvršujočih in 55 podpornih članov. Društvo ima prostorno in povse pripravno telovadnico ter kompletno najmodernejše orodje. Že prvo leto svojega obstanka si je nabavilo krasen prapor ter ga razvilo pri slavnosti dne 8. septembra, 1907, kakršne še ni videla Ribnica. Poleg zveze je bilo pri tej slavnosti zastopanih 11 sokolskih društev z nad 200 Sokoli v kroju, žensko telovadno društvo v Bistrici na Moravskem in v Ljubljani ter 11 drugih društev oz. korporacij. Orodje iu prapor je plačano ter še izkazuje blagajna prebitek, tako da ima društvo po preteku enoletnega obstanka 1000 K premoženja. Posojilnici v Ribnici, katera je šla v vsakem oziru mlademu društvu na roko, se je izrekla soglasno zahvala, istotako listoma »Slov. Narod" in »Novi Dobi" za objave. Zanimanje za telovadbo raste in krog mladih telovadcev se množi. Z uspehom obrača društvo vso svojo pozornost naraščaju, kateri je prvič nastopil pri slavnosti razvitja prapora in že delujočemu ženskemu telovadnemu odseku, kateri se ima tekom leta 1908 priklopiti društvu.
Ker je bilo že pred zaključkom leta 1907 plačano vse orodje in prapor, je sklenil odbor, da se naj postavi v več gostilen od ribniške posojilnice upeljanih nabiralnikov;	dohodki istih	naj tvorijo	sklad za bodoči sokolski
dom v	Bibnici. Že	prvi mesec	se je nabralo nad 100	K
ter naložilo v ribniško posojilnico. Gdč. Anko Podboj-Cenetovo, kot neumorno nabiralko prispevkov za »Bibni-škega Sokola" in ker od uje nabrana vsota visoko nad-kriljuje ustanovnino, je imenoval občni zbor soglasno za ustanovnico. — V novi odbor so bili izvoljeni bratje: dr. A.	Schiffrer —	starosta, B.	Fišer — podstarosta,	A.
Juvane	— načelnik,	A. Spende	— tajnik, D. Betriani	—
blagajnik, Ivan Klun — orodjar, Ivan Arko, P. Burger, F. Stražar — odborniki, F. Peterlin — namestnik. Pregledovalca računov: A. Fabian in I. Toporiš. V občni zbor zveze so izvoljeni: dr. Schiffrer, B. Fišer, A. Spende, D. Betriani, Ivan Klun, Josip Arko; namestniki: F. Peterlin,
A.	Adamič, Jakob Klun, R. Turnherr. V zvezin odbor je izvolil društveni odbor dr. Schiffrerja in namestnikom
F.	Burgerja.
— Ne v Ameriko! Zadnje čase se je raznesla vest, da bodo v kratkem zopet začele delati tovarne, ki so bile radi slabega gospodarskega položaja severoameriškega ustavljene, in da bodo potrebovale mnogo novih delavskih moči. Izkazalo pa se je, da so te vesti izmišljotina raznih agentov, ki bi radi s takimi obljubami polnili svoje žepe, kajti razmere so še vedno take, da se vsi taki izseljenci prav resno svare, ker gredo naravnost v svojo pogubo in nesrečo.
— Celjski „Narodni List“, glasilo »Narodne stranke" na Štajerskem, se je zelo razhudil nad nami zaradi našega članka o izidu dopolnilnih deželnozborskih volitev na Štajerskem ter pravi, da naš članek izvira če ne iz hudobnosti, pa vsaj iz nepoznanja razmer. Nadalje navaja vzroke, vsled katerih je bila zmaga „Narodne stranke" izključeua, in to v prvi vrsti, da je deželnozborski volilni okraj mnogo večji od državnozborskega volilnega okraja. Ne bomo se spuščali v ta vprašanja, temuč pripomnimo edino to, da »Naš List" ni niti najmanj odgovoril na tista vprašanja, v katerih smo izrazili svoje mnenje o vzrokih poraza „Narodne stranke", o vzrokih v stranki sami. Velikost volilnega okraja tu ne pride čisto nič v poštev in pripomnimo naj le, da je »Narodni List" še v zadnji številki pred volitvami pisal o zagotovljeni zmagi kandidata »Narodne stranke", dasiravno sedaj trdi, da je bila zmaga izključena. Ako nadalje piše »Narodni List", da naša S. G. S. nima praktičnega gospodarskega programa, ki ga tudi ne izvršuje, in še več takih stvari, mu svetujemo samo to, da naj pogleda nekoliko nazaj v naš Ust in našel bo ta program črno na belem, in pogleda naj pri nas nekoliko na deželo, in tam bo videl, kako S. G. S. praktično izvaja ta program. In ako pravi »N. L.“, da je blazno govoriti o tem, da bo samo gospodarsko delo rešilo slovenski narod, da je gospodarski napredek brez kulturnega napredka mrtev, mu dajemo popolnoma prav, saj je to tudi načelo S. G. S., samo da je »Narodni List" slučajno tudi najbrž »iz praktičnih razlogov", ne pa morda iz »hudobnosti ali nepoznavanja razmer" prezrl to točko programa naše S. G. S. Glede separatizma pa ostajamo pri svojih že večkrat poudarjanih trditvah, kajti separatizem ostane separatizem,
in če je tudi le iz »praktičnih razlogov". Sicer pa clara pacta, boni amici.
— Slovenske občine za svoje pravice. Kakor na Koroškem, bijejo tudi Slovenci na Spod. Štajerskem hude boje za svoje jezikovne pravice. Kakor vsako leto, je razposlalo tudi letos celjsko okrajno glavarstvo na vse občine brez izjeme samonemške tiskovine, ki naj bi jih župani vrnili izpolnjene do 12. jan. Občina Kokarje je že pred dvema leti zahtevala slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine, glavarstvo pa je odgovorilo, da nima takih tiskovin, kar pa ni uikak izgovor. Kajti dolžnost glavarstva je, preskrbeti slovenskim občinam slovenske tiskovine. To je naglašala občina Kokarje v svojih protestih ter pošilja njen župan samonemške tiskovine c. kr. ministrstvu za notranje zadeve v prestavo, odkoder se navadno — ne vrnejo. Ako ga politična oblast priganja naj zadevo reši jej kratkomalo naznani, kako je postopal ter da hoče stvar takoj rešiti, ko dobi prevod nemških tiskovin. Tako odločno postopauje je povsem pravilno. Na ta način bosta prišli glavarstvo in ministrstvo do spoznauja, da morajo biti v s i drž. in dež. uradniki na Spod. Štajerskem vešči slovenskega jezika, ter bosta morali — dasi prisiljeni — priznati, da je dočela pravična, poštena iu samoobsebi umljiva zahteva slovenskih občin po slovenskem uradovanju.
— Klerikalni l)oj proti posojilnicam na Štajerskem.
Še ni dolgo temu, kar so klerikalci v Oelju ustanovili svojo posojilnico in hranilnico, ne morda proti enakim nemškim zavodom, temveč proti obstoječim slovenskim, a sedaj so ustanovili enak konkurenčni zavod proti posojilnici v Mariboru. Nihče ne more trditi, da bi bili te dve ustanovitvi gospodarska potreba ljudstva, kajti ljudstvo je bilo popolnoma zadovoljno z obstoječimi zavodi in ni čutilo nikake potrebe za ustanovitev novih, toda klerikalnim voditeljem je treba sredstev, da imajo po njih ljudstvo v rokah, in treba je tudi dobro plačanih mest, da se na njih namestijo njihovi agitatorji, katere bi bilo sicer treba vzdrževati iz raznih drugih fondov. Sicer smo prepričani, da ti konkurenčni, le v strankarske, ne pa ljudske koristi ustanovljeni zavodi ne bodo veliko ali celo nič škodili starim, trdno'stoječim posojilnicam, ali že sam namen njihove ustanovitve je vreden vsega obsojanja, ker se gre pri celi stvari le za tem, da bi se podrlo, kar je zgradila požrtvovalnost mož, ki so imeli pred očmi edino le blagor ljudstva. Ako niso bili vsi taki, naj se obsoja osebe, ne skuša pa oškodovati dobro stvar samo.
— Svojega pastorka je ustrelil posestnik Zelič iz Vodic blizu Slivnice pri Celju, ker je ta hotel vzeti svojo mater, katero je Zelič neprestano pretepal, s seboj na Zgornje Štajersko. Celjsko porotno sodišče ga je obsodiio na lOmesečno ječo.
— Uboj zaradi dekleta. Štefan Lorger v Poleni pri Šmarju pri Jelšah je imel ljubico, ki je bila preje Antona Orača, posestnikovega sina. Vsled tega je vladalo med obema fantoma napeto razmerje. Ko sta bila Lorger in Orač na Štefanji dau v gostilni skupaj in je poleg Lorgerja sedela njegova ljubica, nastal je »med mladeničema kmalu prepir, konec katerega je bil, da je zgrabil Lorger bukov kolec in udaril ž njim petkrat Orača po glavi, da mu je petkrat ubil lobanjo. Vsak udarec je bil smrten. Pred celjskimi porotniki je bil Lorger obsojen na tri leta težke ječe.
— Železniška nesreča. Na železniški tir železnice Kapfenberg-Au-Seewiesen se je zvalila velika skala, ob katero je zadel stroj večernega poštnega vlaka. Stroj se je prevrnil in leži na travniku, dva voza sta popolnoma razbita. Kurjač je dobil hude opekline, popotnikom se ni ničesar zgodilo. Tir je že prost.
— Nesramnost nemškega uradnika. »Korošcu" se poroča iz Borovelj vest, ki kaže, s kako skrajno zagrizenimi nasprotniki imajo opraviti koroški Slovenci med c. kr. uradniki in kako nujno je res potrebno, da stori državna oblast konec takemu »dejanskemu sodelovanju c. kr. urad-ništva v javnosti." Evo dopisa: »Kake nesramnosti in lumparije se upajo delati naši c. kr. uradniki, to presega že vse meje. Slovenec na Koroškem je menda po mnenju teh visokih gospodov samo davkoplačevalec, s katerim bi se radi igrali, kakor bi se jim pač poljubilo. Kako grdo in brezvestno kršijo gospodje c. kr. uradniki v členu 19. državnega osnovnega zakona Slovencem zajamčeno ravnopravnost, nam pojasnjuje sledeče: Hranilnica in posojilnica v Borovljah" je sprejela od c. kr. urada ta odmero pristojbin v Crlovcu pismo z naslovom: Hranilnica in posojilnica (windischerSparverein) i n F e r 1 a c h (brovlje)." — Tako se predrzne «. kr. uradnik sramotiti in psovati slovenski zavod ali pravzaprav njegovo vodstvo. Upamo, da vodstvo Hranilnice in posojilnice v Borovljah te žaljivke ne bo vtaknilo mirno v že^p, temveč poskrbelo, da bo dobil nemškonacijonalni hujskač v c. kr. uradu primerno kazen.
— Slovenski koroški kmet v c. kr. uradu. Kako se na Koroškem postopa v c. kr. uradih s slovenskim kmetskim ljudstvom, kaže prav dobro sledeči sluča'. Prišel je v c. kr. davkarijo v Velikovcu Blovenski kmet, ki je hotel plačati davek. Ob 8. uri zjutraj ni bilo razen uradnega sluge nikogar v uradu. Okrog 9. ure so pričeli pri-
bajati uradniki, med njimi davkar zadnji. Ta je počasi oblekel uradno suknjo, nažgal pipo in začel brskati po nekih spisih. Za kmeta se ni zmenil. Ko je kmet že čakal dve uri in začel godrnjati, mu je davkar odgovoril, da naj le čaka, kajti prva je pošta, potem stranke. Kmet je res moral čakati, da je davkar pokadil svojo pipo, pregledal pošto, in je tako končno po skoraj triurnem čakanju mogel plačati svoj davek. Tako delajo nemški uradniki s slovenskim kmetom.
— Na sledu morilca tržaških kočijažev. Policiji in orožništvu se ni posrečilo priti na sled storilcu trojnega umora, ki se je v dobi kratkega pol leta dogodil v tržaški okolici, toliko časa, da je morilec dobil že četrto žrtev. V torek se je priključil mlinarskemu hlapcu Petru Furlanu, ki se je vračal od Sv. Križa kamor je peljal moko, na cesti proti Devinu mlad, boljše oblečen človek, ki je naprosil Furlana, da bi se mogel ž njim peljati. Bilo je zvečer po 7. uri. V Devinu sta se ustavila ter stopila v Plesovo prodajalno, kjer je oni neznanec ponujal Furlanu pijače, katere pa ta ni hotel. Nato sta se odpeljala proti Tržiču. Ko sta dospela do železniškega viadukta med Devinom in Tržičem, je zločinec dvakrat ustrelil na Furlana. S prvo kroglo ga ni zadel, pač pa z drugo in sicer pod desno lopatico. Streljal je od zadaj. Konji so se splašili in ker je vozil par sto korakov pred Furlanovim vozom drug voz, se je zločinec prestrašil in pobegnil. Furlana, ki ni bil smrtno ranjen, so prepeljali v bolnišnico v Tržiču. Imel je pri sebi okrog 200 K denarja. Orož-ništvo je šlo takoj na lov za njim, a vendar se mu je posrečilo uiti. Na dan storjenega zločina je več ljudi videlo zločinca in ga popolnoma natanko opisujejo. Ker je isti dan oddal tudi devinskemu postiljonu pismo, naslovljeno na neko žensko v Trstu s prošnjo, da naj odda pismo v Nabrežini na pošto, in si je postiljon dobro zapomnil naslov, je bilo lahko dognati zločinčevo ime. Je pa to črevljar Avgust Semulič, doma iz Brestovice na Krasu, rojen 1. 1888, torej komaj 20 let star. Zvečer po umoru je prišel domov v Brestovico ob 10 zvečer, zjutraj pa je že zopet odšel ob 4. Ko je pri odhodu svoji materi dal roko, je rekel: „Z Bogom, mati, najbrž me vidite danes zadnjič." Vse okolnosti kažejo, da je Semulič tudi morilec onih treh kočijažev, Praznika, Mohoroviča in Vidava, kajti vsi umori so se dogodili na isti način, in tudi opis Se-muliča se popolnoma strinja z opisom morilca ouih treh kočijaže". Semulič je delal v Trstu ter po enkrat na mesec zahajal domov na Brestovico. Sodi se, da Semulič ni pri pravi pameti, ker je posebno soditi iz tega, da je moril kočijaže, ne da bi vedel, ali imajo kaj denarja pri sebi. Ime torej in vse drugo je znano, samo tega ne vedo, kje je. Morda se bo le posrečilo orožništvu in policiji ga izslediti.
— Trst za „Lega Nazionale". »Lega Nazionalo“ je italijanska šolska družba, ki ima namen poitalijančiti slovensko in hrvaško deco v Trstu in Istri. Mesto Trst žrtvuje za to društvo zelo veliko; tržaške podružnice društva štejejo čez 7000 članov, vsega skupaj ima »Lega" samo iz Trsta nad 75.000 K dohodka.
— Nevarna pošiljatev. Iz Pulja se poroča: Tu sem došli parnik »Grof Wurmbrand“ je imel na krovu posebne vrste pošiljatev. Na krovu je bil zaboj, čegar pošiljatelj in prejemnik sta neznana. Naslov se je glasil „Pulj“. Ko so vpričo oblastvenih organov odprli zaboj, so našli, da je napolnjen z nevarnimi raznesili. Skrivno pošiljatev so spravili v smodnišnico, da jo eventualno porabijo za dokaz. Varnostna uprava je dobila navodila strogega poizvedovanja.
— Stavka v paroplovni družbi „Dalmacija“ je sicer res končana, pa čisto drugače, kakor se je s početka poročalo. Bavnateljstvo družbe ni hotelo ali ni moglo spolniti zahtev častnikov in moštva, češ, da zahtevajo za 20 % višje plače in mezde kakor jih plačuje „Ogrsko - hrvatsko paroplovno dr.“ in je izjavilo, da rajše postavi svoje parnike popolnoma z dela, kakor da bi so vdalo tej zahtevi. Stavkujoči so pa vkljub temu obstali na svojih zahtevah, in ravnateljstvo je vstavilo delovanje družbe in odpustilo ves personal. Moštva in častnikov je blizo 300. Kakor pravijo zadnja poročila, se je končno vendar doseglo spo-razumljenje, in parobrodi so zopet začeli z redno prevozno službo.
* Grobar ropar mrtvecev. Na Sedmograškem so zasačili grobarja na protestantovskem pokopališču v šaški fieen, ko je ponoči odkopaval mrtvece, odprl krste in oropal mrtvece oblek in drugih dragocenosti. Svoj nečloveški posel je opravljal že več let. Sedaj po vrsti preiskujejo vse grobe in rakve, da doženejo, koliko takih tatvin je izvršil.
* Posili Ciganka. K policiji v Šašvarošu na Ogrskem je prišla neka mlada Ciganka ter povedala v gladki nemščini, da je bila dve leti posili Ciganka. Njen oče je bil potujoči komedijant, a ona mu je pomagala igrati. Pred dvema letoma sta igrala v Šašvarošu. Ko sta se ponoči vozila vsak na svojem vozu skozi gozd v sosednje/ mesto, obstopili so nenadoma Cigani njen voz, ji zamašili usta ter jo odvlekli v gozd, kjer so jo z nečim omotili. Ko se je prebudila, je zapazila, da je v obrazu ravno tako rujava, kakor druge Ciganke in v ciganski obleki. Cigani so jo na poseben način tako počrnili. Nato so jo prisilili, da se
je morala omožiti z nekim hromim Ciganom, ter ji zagrozili s smrtjo, ako jih izda. Dve leti je morala živeti ž njimi kot pristna Ciganka, prosjačiti, krasti in iz kart prorokovati. Sedaj so prišli Cigani zopet v bližino mesta Sašvaroša, in pri tej priliki se ji je posrečilo pobegniti. Njena izpoved se je izkazala za resnično ter se prisiljena Ciganka zove s pravim imenom Hedviga Winter. Policija je zaprla vso cigansko karavano.
* Nagajivi avtomat. Na angleškem kolodvoru Viktorija je hotel nedavno neki gospod, da bi mu avtomat osnažil čevlje. Vrgel je v avtomat predpisani znesek, potisnil nogo v stroj ter takoj občutil, kako so začele krtače delovati. Že je klical vratar prihod vlaka, ko hipoma nekaj poči v stroju, krtače so se ustavile, a ko je hotel gospod odmakniti nogo, ga je stroj trdo držal pri členkih. Hitro se je zbralo več ljudi okoli v past vjetega ter ga pomilovali, a pomagati mu niso mogli. Nekdo mu je svetoval, naj zopet vrie denar v avtomat, da bodo začele krtače znova delovati. Zmetal je pet penijev, toda avtomat se ni zganil. Vedno več ljudi se je zbiralo okoli njega in vsakdo je imel kak dober svet. Mož pa je potrpežljivo stal na eni nogi ter se mu je ljubilo še šaliti. Kmalu pa je postal truden, in ljudje so ga podpirali, da si je natlačil pipico. Potem so mu prinesli iz čakalnice naslonjač. Končno je prišel zraven postajenačelnik, ki je ukazal delavcem na svojo odgovornost razbiti avtomat, da se je noga osvobodila. Mož je parkrat močno iztegnil osvobojeno nogo, pogledal na uro ter rekel: „Poldrugo uro je stvar trajala, a osnažen je šele en čevelj."
* Škandalozne razmere pri newyorški policiji.
Kakor poroča list „Daily Telegraph" so zopet prišli na sled senzacionalnim razkritjem glede podkupljivosti policijskih uradnikov in sodnikov v New Yorku. Policijski uradniki in visoki policijski funkcionarji, ki imajo skrbeti za red in nravnost, so spustili vse prijete osebe proti visokemu honorarju. Uredniku nekega newyorškega lista, ki je vse početje odkril, so ponudili veliko vsoto, ako molči. Uvedli so strogo preiskavo, dozdeva se, da je v to afero zapletenih tudi več visokih uradnikov.
* Požar v gledališču. V Boyertovnu v Pensilvaniji (Severna Amerika), malem mestu, ki šteje 20.000 prebivalcev, večinoma Nemcev, j« zgorelo gledališče. V poslopju je bilo prostora za 700 ljudi. Gledališče je bilo razprodano. Pri predstavi je bil tudi rabljen kinematograf. Ko se je dvignilo zagrinjalo, se je čulo silno eksplozijo in na odru se je dvignil plamen, ki je švigal do stropa. Nastala je silna zmešnjava, v kateri je poginilo mnogo ljudi. Do srede so izvlekli 167 mrtvih trupel izpod ruševin.
* Čudna stava. Iz Moravske Ostrave se „Hlasu N&roda" poroča : Dva poljska delavca v Mihalkovicah sta si izmislila čudno igro. Drug drugemu je nasul troho dinamita na roko in — „kdor bode vzdržal, kadar dinamit pokne, dobi stavo." Prvikrat se igra ni posrečila; učinek druge igre pa je bil grozen. Delavec, na roki katerega je tovariš vžgal dinamit, je sicer stavo dobil, toda dinamit mu je roko popolnoma zdrobil. Tisti, ki je stavo izgubil, je seveda hitro izginil.
* 45 stopinj mraza. Sibirski vlaki prihajajo v Moskvo z velikim zakasnjenjem in so pokriti z ledom. Na severu Sibirije je namreč 45 stopinj mraza, tako da se ne more dobiti nikjer voda za parne stroje, ker je voda zmrznila celo v studencih.
* Preganjanje Slovakov. Slovaške »Ndrodne No-viny“ imajo zopet dve tiskovni pravdi. Urednik je tožen radi svojega članka »Krutosti iz strahu" in pa radi članka Bjornstjerna Bjorsona, »Največja obrtnija Ogrske". — Tudi »N4r. Hlasnik" je tožen radi istega članka izpod peresa Bjornstjerna BjOrnsona.
* Nečloveški starši. V Bachu so zaprli zakonska Oederja. Malone do smrti sta mučila ženinega petletnega nezakonskega otroka. Izhujšano telo je bilo enako skeletu in pokrito z ranami. Z žlico je imel odrezan del nosu. Ko so prijeli nečloveške starše, je stal ubogi otrok nag v škafu napolnjenem z vodo, dasi je kazal toplomer 3 stopinje pod ničlo.
Prosveta.
— Odborova seja Slovenske Matice dne 27. januarja 1908. Pravda o sporni zadevi 'glede delnic »Narodne tiskarne" med prof. Jesenkom in Matico še ni končana Bazsodba se izroči strankama pismeno. Novi poslovnik se potrdi in se bo predložil občnemu zboru v končno odob-renje. Uredi se poslovanje uprave. Blagajnikovo poročilo o stroških za publikacije 1907. leta se vzame na znanje in se sklene, da se vprašanje o gmotnem stanju Matičnem, oz. o lani nastalem deficitu, izroči gospodarskemu in knjižnemu odseku v pretres. — Tajnik poroča o sklepih seje knjižnega odseka z dne 22. t. m. glede izdanja Matičnih publikacij za 1. 1908. Sprejme se Zofke Kvedrove drama „Amerikanci.“ — Prošnja »Mačice Srbske" v Bu-dišinu za podporo se odkloni. Poročilo o podaritvi knjig raznim društvom, o novo osnovanih poverjeništvih, o premeni poverjenikov, o na novo pristopivših udih in o prirastku knjižnici se vzame na znanje.
„Siovan“, mesečnik za , književnost, umetnost in prosveto. Letnik VI. Zv. 1. Vsebina: A. Aškerc: Atahualpov zaklad; Grobar Mrkun ; Hajduk. K s a v e r Meško: Moj prvi učitelj. Vladimir Levstik: Ver sacrum. Adolf Robida: Silhueta. Vladimir Levstik: Literarno pismo; Ko nikoli. Prostoslav Kretanov; V predsmrtnih slutnjah. Vladimir Levstik: Mladoletje. C. Golar: V svobodi; Iz žarkov. Ksaver Meško: Epilog k dramatski sliki »Na smrt obsojeni". Od cenzure ves črtan. Listek. Slike: C. M. M e d o v i 6 : Frančišek Asiški. H. Smrekar: Deseti brat (vinjeta). Ivana Kobilčeva:V pravoslavni cerkvi. Jurij Š u b i c : Sv. Magdalena Spokornica. Po fotografiji: Fr. Ks. Meško, Vladimir Levstik, dr. Simon Pertot. — Vsebina II. zv.: A. Aškerc: Metliška balada. Volodja Kuret: Na VIII. oddelku. Vladimir Levstik: Tiha pesem; Moja pesem. Ante Beg: Po slovanskem jugu. Milan Pugelj: Vida. V. Mole: Prost. V. Levstik: Mladoletje. (Nadaljevanje). Novo češko gledališče v Pragi. V. Mole: Jaz. Listek. Slike : Srečko Magolič: Ob Ljubljanici. Vojteh Preissig: Ovčar. Oto L i b 1: Sveta noč. Žena iz Konavlja. Dekle iz Konavlja. Mostar. Novo gledališče v Pragi. V oj teh Preissig: Sneg.
„Domače ognjišče". List za starše in vzgojevalca slovenske mladine. Štev. 1. Leto II. Vsebina: 1. Ljudevit Stiasny: Dajte nam boljših mater in dobili bomo boljše može. 2. Domači zdravnik. Dr. Demeter Bleiweis: O boju proti jetiki, osobito z ozirom na našo mladino in razmere v šolah. 3. Slike iz vzgoje. Anton Pesek: Šesta božja zapoved. 4. Listek. Ferdo Plemič: Mačka. 5. Dopisi. 6. Drobtine. »Domače ognjišče" izhaja mesečno ter stane za celo leto samo 2 kroni. List, ki je edini te vrste na Slovenskem toplo priporočamo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Poročila z drugih denarnih trgov so vedno ugodnejša, zato se je tudi dunajski denarni trg precej opomogel. Skoraj vsi vodilni papirji kažejo zvišanje, le pri devizah in valutah je opažati nekoliko znižanja. V sredi tedna so notirale kreditne akcije 645 75, ogrska kreditna banka 781 50, bančno društvo 637,25, zemljiška banka 421-25. Državne železnice 680 75, Lombardi 147-25. Alpinske montanske akcije 61150. Ruska renta 91-25. Bančna obrestna mera 5%, privatni diskont 47/,C)%, daljši 5J/4 do 5%.
Promet s pridelki.
Cene žitu še vedno padajo in to največ zaradi stagnacije trgovine z moko, vsled česar veliki mlini kolikor le mogoče skrčujejo obrat. Kakor vse kaže, bodo nekateri veliki mlini obrat za nekaj časa popolnoma ustavili. Cene so padle pri vseh vrstah žita, najbolj pa pri rži.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška nova, 76 do 79 kg K 12 80 do K 13 30; slovaška nova 77 do 81 kg K 11‘75 do K 12*20; nižeav-strijska in moravska, nova K 11-50 do K 11'85.
Rž, slovaška nova 72 do 75 kg K 10 60 do K 10-85; peštanska nova 72 do 75 kg K 10-60 do K 10 85; avstrijska 72 do 75 kg K 10 35 do K 10 60; ogrska 72 do 74 kg K 10-45 do K 10 75.
Ječmen moravski K 9 70 do K 10 20, slovaški K 8-80 do K 10 —.
Koruza, ogrska K 7 30 do K 7 45.
Oves, ogrski izjemnje vrste K 8 85 do K 910; prva vrste K 8-60 do K 8*85.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 60-60 D, K 60-80 BI.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 99—D, K 100-—.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 69-— do K 69-50.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11-50 do K 12-— B.
Meso. Cene za kilogram so sledeče: goveje meso prednje K 0-64 do K 1'60 „	»	zadnje	»	0 76	„	*	1‘80
telečje	»	„	072	„	»	160
svinjsko	»	ogrsko	»	O 88	„	„	1-64
ovčje	„	»	0-88	»	„	1-10
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 68'— D, K 69-— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 36-50 D, K 37 — B ab Dunaj.
Slanina, bela brez zaboja prompt K 57-— D K 58’— B ab Dunaj. Cena padla.
Sladkor, v kockah za 100 kg: brutto K 7450 D K 75’50 B, kristalni sladkor prompt K 65'— D, K 65'50 B ab Dunaj.
Kava, *i vsakih 50 kg: Santos Good Average K 47-— D; K 48'— B; Santos Perl Good K 53’— D;
B.	54-— K prompt od Trsta. Tendenea mirna.
Glasovi odvetniških 'in notarskih uradnikov.
Socialno-politična študija.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko je prekoračilo številko 100 rednih članov. To število nam spričuje, da je nastopilo društvo pravo pot, člani pa so pokazali, da se zavedajo svojega stanu, in zato smo trdno prepričani, da bodo v kratkem zastopani vsi odvetniški in notarski uradniki na Kranjskem v našem društvu, ker bodo drugače, kolikor bolj se bodo branili društva, toliko bolj osamljeni, prepuščeni vsem neprilikam, ki so se nam godile do danes, ki se nam bodo še godile tako dolgo, dokler ni društvo samo dovolj močno, da odpo-more samo sebi in društvenikom s treznim in premišljenim delom.
Ta številka sto je sama na sebi res lepa. če pa vprašamo danes vsakega posebej izmed teh sto društve-nikov, kako in kaj je z njim, in ga poživljamo, naj nam pove odkrito in brez vsakega olepševanja svoje težnje in skrite stanovske bolesti, tedaj bi se zlili ti odgovori v veliko tožbo, katera bi bila zrcalo socialno - politične brezpravnosti in zla našega stanu in katera bi lahko polnila leta in leta predale našega strokovnega lista, javnost bi zvedela za težnje našega stanu v taki obliki, da bi moral vzklikniti vsak poslanec, vsak pravi zastopnik ljudstva — in del ljudstva tvorimo tudi mi — z dr. Luegerjem, ki je poslal pred kratkim državnega poslanca Anderleja na zborovanje naših stanovskih tovarišev na Dunaju z besedami: „Sie, die Angestellten bei den Notaren und Advokaten sind arine Teufel, da gehen Sie sicher hin“.
Te dr. L u e g e r j e v e besede značijo za nas tako pristno in resnično socialno -politično spričevalo, kakor ni mogoče sestaviti pristnejšega in resničnejšega nobenega strokovnega spričevala in naj se bavijo s tem mnenjem združene vse avstrijske fakultete.
Take so danes razmere v našem stanu, upamo pa, da se v doglednem času spremene. Ako bi ne imeli tega upanja, bi se pogrezali in zginevali z zemeljskega površja kakor zgiuevajo one mase, ki jih požira na tisoče in tisoče prenaporno delo. Na poslance se zanašamo in se nadejamo, da store tudi za nas kaj, ko se bode reševalo v kratkem naše vprašanje v poslanski zbornici. ..
Oglejmd si nekoliko težnje našega stanu!
Plače se začenjajo pri nas s 30—40 kronami mesečno in to v največ slučajih pri sedem do osemurnem napornem delu. Odpoved je k večjemu štirinajstdnevna, kakor pri onih manuelnih delavcih, ki dobe lahko vsakih pet minut drugo službo.
Delo je samo po sebi tako duhamorno, da le redkokdo izmed naših stanovskih tovarišev doseže starost, ako jo pa doseže, ni bilo skrbljeno do sedaj zanj niti za starost niti za onemoglo s t. Beraška palica je bilo plačilo do sedaj v naši starosti.
Pa to bi bilo še vse, ako bi se v posameznih pisarnah oziralo na to, da izvršuje tak uradnik svojo službo tako, kakor mu jo je sploh mogoče pri taki bedi. Toda v devetindevedesetih slučajih se to niti ne vpošteval Delo za delom se ti nalaga in toje vse nujno. Delati moraš toliko časa brez vsake samostojnosti, da je delo izvršeno, kaj to, če taka reva stopnjujoče gineva pri peresu ali stroju. Nihče ne skrbi za naše zdravje, kaj šele za udobnost, niti na prvo, na drugo se ne zmisli nihče, vsaj smo plačani garači, kateri moramo delatiin poginiti pri delu ali brez dela.
Taka je usoda ubogega srednješolca kakor tudi visokošolca, ki sta se nesrečno zatekla v našo sredo.
Tudi solicitatorjem se ne godi dosti boljše.
Fasije na naših pristopnih izjavah nam dokazujejo, da plače v največ slučajih niso primerne onemu samostojnemu delu, katerega se zahteva od solicitatorja. Solicita-torsko delo je sicer samostojnejše, vendar se pa od soli-•citatorjev zahteva več, kakor sploh morejo storiti po svoji duševni in fizični zmožnosti. Povsod se vidi le to, kar se ni storilo, četudi se reva trudi od jutra do večera, nikjer se pa neuvažuje onega, kar se res dela. Pri vsem tem se pa postopa s solicitatorjem tako, kakor bi si tega ne dopustil nobeden navaden delavec. Mi le beležimo pritožbe posameznikov in bomo v primernem času razmotrivali javno vzroke, ali so take šikane na mestu ali ne. Prepričani smo pa, da se nam posreči dokaz, da je le tam mogoče imeti dobrega uradnika, kjer se priza-
nesljivo in lepo z njim postopa, p e-danterija pa doseže lahko to, datudi sicc r dober uradnik postane slab, nesiguren, da leta pisarni na pol histeričen brez glave in komaj čaka, da ga reši šesta ali poznejša ura takega duševnega trpinčenja.
Take in enake pritožbe smo pošiljali že stoinstokrat v javnost, toda vse kaže, da se ne zboljšajo razmere toliko časa, dokler jim sami ne odpomoremo.
Po našem skromnem mnenju bi bila stvar odvetniške in notarske zbornice, da bi sklicala že enkrat kako tozadevno enketo ter proučevala, v čem vendar tiči ta krivica, in marsikatero zlo bi se dalo odpraviti sporazumno. Toda žal — dr. Trillerjev in še nekaj takih je malo — pri nekaterih mlajših šefih se pa kaže celo, da jih ne bo več.
Ako gre tako naprej, se bodo poslabšale advokature, poslabšal se bo notarijat. poslabšalo se bo tudi naše uradništvo.
Tudi glede tega je treba vmes poseči zbornicam.
Sklicati bi bilo treba uradništvo in naprositi kakega gospoda odvetnika ali koncipijenta, kateri naj bi predaval o odvetniški in notarski stroki v splošnem, in tako bi se naobrazilo mlado uradništvo. Tako bi se dobilo dobro uradništvo in marsikatera nesreča bi se s tem odvrnila strankam in šefom.
Storilo se pa za nas ni ničesardo danes, samo izkoriščalo se nas je. Zato so pa tudi take razmere med nami, da se nas prezira povsod, še celo tam, kjer bi se nas moralo uvaževati kot stranke.
Tako se nam godi pri onih, katerim veleva poklic, naj varujejo interese nevednih in teptanih. Zato se pa tudi sliši prepogosto obupni klic: Najprvo pri nas, potem še-le pri narodu:
Morda se znajde kdo, ki bi ugovarjal tem izvajanjem, češ, pretirano je vse, vsaj sklepate mezdne pogodbe s svojimi šefi. Toda, ako vprašamo danes vseh sto in kar je čez društvenikov, ali so sklenili pogodbe, odnosno zakaj si niso zboljšali takoj pri vstopu s pogodbo svojega položaja, bi se glasil odgovor vseh teh in tudi onih, ki še niso v društvu: „Pri meni je pogodba šef' če se njemu zljubi, se mi zviša plača, zmanjša delo, daje primeren dopust itd., če pa zahtevam to, se mi da modro polo“.
Take sn naše pogodbe. Če pa ima kdo pogodbo, narekuje pogoje šef, ti jih motaš, sprejeti, ker drugače šef tebe ne sprejme.
Zato pa pravimo: Četudi se naglaša po vseh avstrijskih zakonih popolna prostost obeh k o n -trahentov, je to za službo jemalce že zdavna svetovna laž.
Iz teh nagibov se je naše društvo odločilo, da skličemo enketo delodajalcev in delojemalcev in poskusimo vsaj pri nas skleniti z vso resno voljo kolektivno pogodbo.	  (siedi.)
Društveno gibanje. V tem tednu je pristopilo k društvu 9 novih članov, tako da društvo šteje sedaj 111 rednih članov. Tovariši, ne mislite, da je s tem že izvršena organizacija stanu 1 Mnogo je še stanovskih tovarišev, ki še niso društveniki. Zato poživljamo ponovno vse dru-štvenike, naj agitirajo in vplivajo na svoje kolege, kateri še niso v društvu, da čim preje pristopijo, ker v organizaciji je moč. S številom 111 še nikakor nismo dosegli povoljnega perceutualnega števila članov. Kakor smo šele sedaj poizvedeli, je po vseh odvetniških in notarskih pisarnah na Kranjskem vsega skupaj nad 185 uradnikov, tako da odgovarja število do sedaj organizovanih nekako 60%. Zato je treba še mnogo orati na ledini naše stanovske organizacije in vsi društveniki bi morali iti na delo.
Nekaj statistike. Pri enketi, katera se je nasvetovala v svrho spoiazumne določitve eksistenčnega minimuma, ureditve plač in drugih perečih stanovskih vprašanj, bo po našem mnenju ena najglavnejših opor za utemeljevanje naših zahtev, da se sklicujemo na mrtve številke, katere bodo pa najbolj kričale in dokazovale po vsem upravičenost naših zahtev. Pri tem delu pa bi morali sodelovati vsi društveniki. Kot prvo rabimo za sedaj splošne podatke o naših stanovskih tovariših v smislu, kakor jih zahtevamo na pristopnih izjavah. Te podatke imamo sicer že glede organizovanih tovarišev, nimamo jih pa gled? neorgauizovanih, iz nekaterih krajev nimamo celo imen stanovskih tovarišev. Tako še nimamo vseh podatkov iz Idrije, Ilirske Bistrice, Kamnika, Kočevja, Kostanjevice, Kranjske gore, Krškega, Litije, Logatca, Mokronoga, Postojne, vRibnice, Senožeč, Škofje Loke, Tržiča, Višnje gore in Žužemberka. Zato prosimo vsakega društvenika, naj naznani na društveno vodstvo iz gori navedenih krajev vsaj vsa imena vseh onih tovarišev, kateie pozna, s koncipijeuti in kandidati vred, če pa le količkaj mogoče, naj se nam naznanijo tudi podatki v smislu, kakor jih zahtevamo na pristopnih izjavah ali vsaj del teh zahtev. S tem ne zadosti vsak društvenik le društveni dolžnosti, marveč tudi olajša zamudno statistično delo nam in to v svoj prid.
Društvene izkaznice. Vsled mnogega dela je društveno vodstvo šele danes pričelo izdajati in razpošiljati društvene izkaznice in sicer vsem onim društvenikom. ki so že plačali vpisnino in mesečnino. Pri tej priliki omenimo, da se je društveno vodstvo obrnilo do „Dramatič-
nega društva", do kinematografskega podjetja „Edison* in do panoram „International“ in „Kosmorama“ v Ljubljani s prošnjami, naj se dovoli društvenikom, kateri se izkažejo z društvenimi izkaznicami, za društva običajni popust in so tej prošnji ugodili podjetje „Edison“ in panorama ,,International“, ki sta dovolila 30% popust, in panorama „Kosmorama“, ki je znižala vstopnino za društvenike na 20 h, za njih otroke pa na 16 h. Od „Dramatičnega društva“ še nismo sprejeli rešitve. Kadar nam dojde, objavimo i to. Priporočamo torej društvenikom, naj se poslužujejo teh udobnosti.
Čekovni promet. Badi lažje in ceneje manipulacije in radi udobnejšega stika pristopi društvo k čekovnemu prometu.
Zakonska predloga o službenem razmerju trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov. Pretečeni torek je pričel razpravljati pododsek narodno-gospodarskega odseka poslanske zbornice o vladni predlogi glede službenega razmerja trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov. Zaradi tega je bilo društveno vodstvo zadnji čas precej obloženo z delom, ker je bilo treba proučevati zadevo in se posvetovati glede postopanja. Za danes beležimo samo, da je društveno vodstvo storilo vse, kar mu je bilo le mogoče in da se nadejamo najugodnejše rešitve v smislu naših nasvetov. Kakor posnamemo iz tozadevnih časnikarskih poročil, je to naše upanje tudi popolnoma opravičeno. O zakonu samem, njegovih dobrih in slabih straneh izpre-govorimo prihodnjič enkrat. Za danes pa pravimo le: Stvar je v dobrem teku in zato, tovariši, pogum!
K akciji glede zboljšanja plač. Stanovski tovariši okrožnosodnega okraja Beichenberg na češkem bijejo sedaj boj za zboljšanje plač. Nekateri šefi so se uklonili opravičenim zahtevam naših severnih stanovskih tovarišev, drugi pa so protestirali proti temu postulatu pismeno in ustmeno. Naši tovariši pa se niso zadovoljili s protesti, temveč so odločno vstrajali pri svojih zahtevah; zato seje pričel sedaj boj. Da čim preje izvedejo svoje zahteve na celi črti, so sklenili in to že izvršujejo:	Za one šefe, ki
so ugodili zahtevam in zvišali plače, naj se dela brezplačna reklama po tamošnjih dnevnikih in z letaki. Obenem pa hočejo tudi javno opisati svojo bedo in primerjati svoje dohodke z onimi svojih šefov. Svojim stanovskim tovarišem želimo najboljših uspehov pri njih boju in pozdravljamo z veseljem originalno misel prezplačne reklame v ta namen. Radovedni smo le, če se bode tudi nam kedaj treba posluževati teh ali enakih sredstev ?
Društveni sestanki. Uvideli smo, da je potrebno prirejati sestanke stanovskih tovarišev in hočemo napraviti s takimi sestanki prvi poskus prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. v Kranju, Novem mestu in Postojni. V vsakega teh krajev odide vsaj po en član društvenega vodstva, da poroča o akutnih stanovskih in društvenih vprašanjih. V Kranju se vrši ta sestenek popoldne ob 3. uri „Na stari pošti“, v Novem mestu ob 2. uri popoldne v gostilni pri
G.	Antonu Gačniku in v Postojni popoldne ob 4. uri v restavraciji g. Garzarollija. Dobro bi bilo, da se teh sestankov udeleže tudi stanovski tovariši iz sosednih krajev; da bodo pa ti sestanki polnoštevilno obiskani, to je naloga tamošnjih društvenikov.
Državna organizacija. Naša stanovska državna organizacija se je konštituirala in pričela redno poslovati 8 1. prosincem t. 1.
Obrambeni zaklad. Zadnji občni zbor stanovske organizacije je sklenil, da se ustanovi obrambeni zaklad, kateri naj se upravlja samostojno. Od orgauizovanih in neorganizovanih stanovskih tovarišev cele Avstrije naj bi se prispevalo v ta namen po 10 h mesečno. Na prvi hip se dozdeva ta ideja glede neorganizovanih tovarišev neizvedljiva, vendar bo pa ta sklep — če smo prav informirani — v kratkem le izvedljiv, ako zadobe organizacije tisto moč, katera jim gre.
„Slovenska pisarna." Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je izdajalo že od leta 1902 sem svoje stanovsko glasilo ^Slovenska pisarna”. Nas se je od gotove strani informiralo, da list preneha izhajati letos, ker se je izkazoval leto za letom velik primankljaj. Kakor pa razvidimo iz doposlane nam 1. številke VII. letnika, izhaja list kot mesečnik še dalje, le toliko se je iz-premenilo pri njem, da se je preselilo uredništvo in pa tiskanje iz Celja v Gorico in to radi ugodnejših pogojev. ..Slovenska pisarna“ se čudi, kako je bilo mogoče v Ljubljani ustanoviti tako močno stanovsko organizacijo in kje je iskati vzroka temu nenadnemu preobratu. Nam se to ne zdi tako čudno in bomo morda to uganko v eni prihodnih številk rešili stvarno in javno v prid splošni .stanovski organizaciji. Da razvidijo naši stanovski tovariši, kako sodi „Slovenska pisarna“ o našem društvu, navajamo iz nje sledeče: „Kot vesel pojav v splošni organizaciji odvetniških in notarskih uradnikov pa moramo vendar beležiti, da se je iz bolehave II. skupine ustanovilo v Ljubljani krepko društvo za tovariše na Kranjskem, ki obeta po dosedanjih pripravah tvoriti močno oporo za dosego skupnih ciljev.-
Iz društvene posredovalnice. Službe iščejo: stenograf, zmožen slovenske in nemške stenografije, vajen pisarniškega dela in dobro kvalifikovan; gospodična, začetnica, ki bi rada vstopila v odvetniško ali notarsko pisarno kot
strojepisalka.
Vprašalnica. Gosp. X. v K. Vi ste pa čudnih nazorov, cenjeni tovariš! Vprašate nas, ako nam je res mogoče izvesti stanovsko organizacijo na tem programu in s temi smotri, ki smo jih dosedaj začrtali javno? Vi računate s tem, da ima ta program hude protivnike v večini šefov. Oprostite nam torej, ako Vam povemo odkrito in javno svoje mnenje, cenjeni tovariš. Ako bi čakali, da bi šefi sami prišli na to, da ne gre več po starem kolovozu, bi morda lahko čakali do sodnega dne in bi se še ne izvršila nikaka sprememba, ne dosegli bi ničesar. Treba je torej od naše strani sistematičnega, premišljenega ittvs trajnega dela. Treba se je prilagoditi današnjemu socijalnemu toku. Stari nazori so se preživeli in sedaj veje drugačni duh kakor n. pr. pred desetimi leti.
v ,V
Izdelovatelja kirurg, instrumentov
atelje za ortopedicne aparate in bandaže
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo.
Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS JAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. tl.
Kraški teran
od 56 1 naprej, cena po dogovoru. Zaloga:
Jakob Lavrenčič
Godnje štev. 4, pošta Dutovlje.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarij a. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
„Mteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
====== Gradišče št. 4 =====
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
V .---- AVGUST	BELLE	  V
Unec pri Rakeku,	V
prva In edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung).	mn
Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini.	m
Podružnica v Celovcu
Ljubljanska kreditna banka j
Delniška glavnica:	 ,	   ■■■=	T7-	Xjj 10.1013ani .   Beservni	fond:
2,000.000 kron.	obrestuje	vloge	na	knjižice	in	na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga	200.000	krOTl.
   •-------------------------—	I	OJ
Rentni davels plačuje	Ir	|2	|0	Rentni	davefc	plačuje
banka sama.	Sprejema zglasila zasubskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K banka sama.
 	_	,	  _	       _	_	...	if	i\	t
\r	I	Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-
3VUJ1 Iv oVUJ1III• čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! ===
DUE" Prva 'ma
domača dolenjska žganjarna
Ivan Rakoše i. dr.
Straža-Toplice
priporoča
Slivovko navadno K T— lit. Tropinovec navad. K 1-— lit.
III. tt MO „	„	III.	„	1-10	„
Drožnik IH. „ 130 „ Brinjevec III. „ 1 40 „ II. „150,,	„	H.	„180	„
I. n 1-80 „	I.	„	2—	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = ’/10 litra.
,Slovenec1 narodni liker
od K 1-10 do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K 1'— do K 1'60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K p— do E 2‘— liter i. t. d,, i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
  n mi I MrK
   »»«■»■■«» .....................
Ako se zahteva moderniziranje povsod, zahtevamo ga lahko tudi mi. Potrjujemo Vam, da se najdejo v vrstah naših šefov marsikateri gospodje, ki pravijo, da so napredni in socijalni in da jim je napredek vse, ki pa praktično v najožjem krogu ne poznajo napredka, ki se ne maiajo uživeti v današnji tok. Ti gospodje pa so po našem mnenju reakcijonarci kljub največjemu viku in kriku, da so napredni, socijalni in bogve kaj še vse. Ce bi bili vsi šefi taki, kakor si jih Vi v splošnem mislite, potem seveda bi bilo najboljše, da vržemo puško v koruzo in da se damo poteptati. Med svojimi šefi pa imamo tudi može, ki svoje napredno-socijalno mišljenje izvršujejo ravno na-pram svojemu uradništvu. Le poglejte g. dra. Karla Trillerja v Ljubljani! Vedno je sledil z zanimanjem našim težnjam in zahtevam, našo organizacijo pozdravljal z veseljem, vzpodbujal k organizacijskemu delu, v svoji pisarni pa je dejansko pokazal, da odobrava naše zahteve kajti on plačuje svoje uradništvo pošteno. In takih dr. Trillerjev je več v vrstah naših šefov. Cenjeni tovariš, zato ni naš program »utopija* in zato Vam pravimo, da boste kmalu lahko občutili sadove našega dela in potem tudi upoštevali korist in pomen organizacije. Verujte nam pa tudi, da to delo ne bo nosilo koristi samo nam, marveč tudi našim šefom in da nam bodo morali to priznati tudi oni šefi, ki nas sedaj gledajo po strani, ker nas smatrajo le za nenasitljive nezadovoljneže in nočejo uvideti, da hočemo le sebi in njim dobro, ker mi ne zahtevamo le poštene plače, ampak za pošteno plačo tudi poštenega dela. Oe imate še kake dvome, se le še oglasite; za danes pa brez zamere.
Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Hetoda!
Etika in politika.
Predaval v »Akademiji- dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
■■	Ponatisk iz „Nove Dobe". =====
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
ffffffllflllfljsljsijillijiljs
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke14.
Lastnina »Slov. gosp. stranke*. Tisk »Učiteljske tiskarne- v Ljubljani.