go dar b r t n i š k in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo februarja 1867. V Častiti volilci kranjski! Ko je 11. dne u. m. podpisani odbor stopil s svojim razglasom prvikrat pred Vas, Vam razložil veliko da važnost sedanjih volitev za deželni zbor in Vam nasvetoval možé, ktere naj volite, navdajala ga je nada bote zaupljivo sprejeli njegov glas ter se ravnali po nasvetu njegovem ; Veliko smo upali, ali še vec smo doségli: i zid volitev Vaših po kmetih, trgih in mestih tako je si- i slogi, ki jo ob-volilne komisije jajen, da nobena dežela velikega našega cesarstva se ne more ponašati s takim izidom. čuduje tudi inostranski svét, stopili ste, častiti volilci! v veliki množini po nasvetu našem pre j in volili tako, da skor povsod so s ponosno večino izvoljeni možje našega priporočila. Tako slavna zmaga, ktere nismo dosegli z nikakoršnim nepoštenim sredstvom, očiten dokaz, da se zaveda naš narod svojih politična ali da ni godán za ustavno življenje pravíc in svojih dolžnosti > ) m da zaupa nam in volilcem vodila na roke dali, po kterih naj se izbirajo poslanci. ? je da se mu nikakor ne more očitati nezrelost ki smo se zbrali v „národni volilni odbor" tem da je velika većina volilcev pri volitvah stala kakor en mož za nasvete naše U uvjU-I , ua j vrlina »avilie* r uuivv » .r »uiimwa oi«i« Luu/i Aa uaotctci uaoc , otu , jj volilci! „národnemu volilnemu odboru" dali dragocenozaupnico, iz ktere se pač lahko tudi to bere ste, predragi v prej šnj em deželnem zboru je narod naš stal za manj šino zborovo ; da 7 a ne za večino. Božjo srečno dokončano, se Gledé na vse to, šteje národni volilni odbor v sveto si dolžnost, da zdaj, ko je veliko delo s pomočjo Vam, Častiti volilci! pre srčno zahvaljuje za zaupanje, ki ste ga mu tako sijajno skazali pred vsem svetom, in tako pripomogli, da so se povsod izvršile volitve tako, da prihodnji naš deželni národen zbor, v svesti si velikih svojih domovinskih dolžnosti na vsako stran, o zbor bode to, kar ima biti skupnih zadevah cesarstva ; pa veren zastopnik edine, nerazrušljive Avstrije časi , in pravičen vsacemu druzemu narodu, mili naši domovini in da mirna sprava vseh V goreči želji, da bi kmalu nastopili bolji narodov avstrijskih utrdi pravo ustavno življenje v volilci, s presrčno prošnjo, da se, ako treba, zopet drugikrat smemo obrniti da Vas kakor svoji k svojim Vas Avstrii, jemljemo za zdaj slovó od Vas, predragi Bog V • • I zivi! Narodni volilni odbor v Ljubljani 4. svečana 1867. Dr. Jan. Bleiweis, deželni odbornik. Jan. baron Schloissnigg, c. k. tajni svetovalec. Anton baron Zois, grajaak. Dr. Lovro Toman. Luka Svetec. Jail. Horak, podpredsednik kupcijske zbornice. Jožef Debevec, mestni odbornik. Anton Kos, stolni prožt. Dr. Jail. Pogaćar, stolni dekan. Jan. Novak, korar. Jožef Pavšler, korar. Jan. Poklukar, korar in mestni odbornik. Jožef Znpan, korar in mestni fajmoater. J. Vole, korar. Dr. Andr. Ćebašek, konsist. svetovalec. Dr. Leo Vončina, konsist. svetovalec. Dr. E. H. Costa, mestni župan. Dr. Jožef Orel, podžupan. Pavel Auer, mestni odbornik. Jožef Blaznik, mestni odbornik. Anton Frolich, mestni odbornik. Mihael Pakič, mestni odbornik. Jožef Pleiweis, mestni odbornik. France Kosman, mestni odbornik. Jožef Šventner, mestni odbornik. France Souvan, mestni odbornik. Dr. Jernej Znpanec, mestni odbornik. Dr. Alojzi Valenta, mestni odbornik. Blaž Verhovee, mestni odbornik. Fidel Terpinec, predsednik kmetijske družbe. V. C, Zupan, predsednik kupčijske zbornice. Jan. Jamàek, kupčijske zbornice odbornik. Jan. Vec, kupčijske zbornice odbornik. Matevž Schreiner, kupcijske zbornice odbornik. Pavel Skale, kupčijske zbornice odbornik. France Mali, kupčijske zbornice odbornik. Jožef Strzelba, kupčijske zbornice odbornik. Gustav Tonnies, kupčijske zbornice odbornik. Jan. Fabian, kupčijske zbornice odbornik. ^ 21. » 26. in 30. januar Spisal dr. Valentin Žarnik. Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim lepše zvezde ko sedaj sijale. Prešern. Ti trije dnevi leta 1867. bodo na veke najvažneji ôd narave tako obdarovan narod, kakor si ti sloven ski! Te dni smo bili bitke na politiškem polji y bitke za svoj obstanek, napredek in občo boljo prihodnost, — bitke, ki imajo v razinerji ravno to važnost za naše okolnosti, kakor boji na Ceskem meseca junija in julija za prusko državo. Zdaj še le moremo prosto di- 11 trije anevi leta ioo<. ooao na veice najvažneji hati, zaaj se ie smemo reci, aa je siovensiu. uaruu v dnevi v povestnici našega naroda ostali, neizbrisljivi v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politiško giblje zdaj smemo reči da je slovenski narod v spominu vsakega, ki ima le trohico srca in sočutja za in da nismo samo narodopisen pojem „ein ethnogra-naše čez tisoč let pod silno germanizacijo zdihajoče fischer Begriff", kakor so nas vedno mislili Nemci, m slovansko pleme. Pokazal si nam, mili narod, da tudi tako žilav, korenjašk in kar so tudi že tavžent let ni zadosti, vničiti odkritosrčno govoreč žalibog ! naši jugoslovanski bratje, Čehi in drugi Slovani o nas i 44 mislili : da smo namreč skorej gotovo za večne čase vjel. Nastavili bomo raji limanice lepe, fletne, prijazne, brez vsakega rešenja germanizatorskemu aligatorju v nedolžne na videz; rekli bomo: Bog obvari, da bi vas žrelo padli. mi mislili kadaj ponemčiti; kaj tacega nam še v naj- Prve so vas, dragi S taj arci, poslali v ogenj; hujih sanjali ni nikoli na misel prišlo; nemški jezik v • 1 • 1 1 li • f v 1 1 • . i ê à w i j na vsa- sovražnik je na vseh gorah, na vseh bregovih kem holmcu, v vsakej kazini in skoraj v vsakej krčmi in v vseli svojih dolgih in kratkih dunajskih in graških časopisih napeljal raznotere baterije, največ pa suro vega špogamo le zavoljo tega, ker je strašno važen za kup- fy , obrtnijo in za vsake baže praktičen" Kranjec brž razumel. CljO ijo; ces, to bode Pa kaj se če. Naš narod je še bolj zvit kot nemški topništva; al maširali ste skoz te ozke in silovito ne- Mihel; precej je, sarkastično se smehljaje , videl, kam varné soteske brez pušek iglenarek mirno in resno, kakor J vse to meri. Mislil si je: to mi brez vas dobro vemo,. gosta falanga, kteri nobenega člana ne manjka, sè svestjo, da tištim od nas, ki nemškega ne znamo, ne morete ust da, ako zdaj svoje zavesti slovenske ne pokažemo, nam zasmoliti; kar se pa pravic obeh jezikov tiče, ste jo pa druzega ne ostane kot živim se v odprti germanski grob vi po svoji proklamacii, če jo bolj pri luči pogledamo, Savaschnigg-ovem go- vleci in brez pogreba, brez bilj in brez crne maše za tako-le skuhali po formularu večne čase kot narod umreti. Ta zavest vas je vodila voreč: Bog obvari, da bi mislili vaš da se dopoldne 21. januarja, ta zavest je prouzročila, vidi sovražnik, ko se opoldne volilne megle razkadé, na vseh osmih krajih od konca plah, osupnjen jezik naravnost skoz duri pahniti (stari tehniški šolski izraz bi rekel : » auštosati") ; nemščina bo kakor dozdaj med vsemi na učenci nadziratelj (ali kakor se v ljubljanski muster-zadnje pa v občnem strašném begu zapustivši za sabo hauptšoli pravi „obermusteršilar"), slovenščina bo pa vse proklamacije, Loh- VOC Jl/I VJ 1V1C*LJL1C*VJL J Vj Tapeinerja, vabila „Tagespošte", Loh- kot prejšnjih 1000 let pri peči v kotičku nam Katzen-ningerja, Hiegesbergerja, ,,Telegrafa" in vse drugo oli- tischel" sedela. Te limanice, ker so bile premalo skřite. kano in neolikano orožje. Razlegal se je glas te sijajne zmage iz Maribora do Gradca, iz Gradca do Dunaja Je naš narod Prišli so možje 26. januarja iz vseh krajev brž prvi trenutek opazil. tudi Je naši AJ IliVU^ V IU X'AtV À- A. KS \S A VAV/ ^ JL A-í V^l X VA V'CV VA V^ JL^ U. 11MJ JL 1- A^AA O V AAA V j U AU • I UU UWIJ %Ai 1JLÀ V O V> JLL IV1 Cl| U V , tUUl Krakove, Lvova in Prage, in noter do Berlina, kjer je po 10 ur daljec, na bojno polje in bili so bitko, ktera precej ,,Berliner National-Zeitung", glavni organ pru- ie bila —--------—— skih liberalcev, se oglasila tako-le: „Ti strašni bahaci pod imenom „ Štajarskih avtonomistov", ki so se večne nemškutarii Canae, Waterloo ali pa Kralj ični Gradec; bila je in bo, nadamo se, odločna za Se ve, so se tolažili, to so „ultramontanci", čase. vedno ponašali kot vladarji javnega mnenja od polovice to je fanatična duhovščina napravila; narod o tem nič Avstrije, so bili na svojej domači zemlji pri volitvah ne ve ? bote že videli, kaj bodo mesta na ta odgo- strašno potolčeni (haben eine schreckliche Niederlage vorila, tam inteligencija stanuje, tam se bode inteli-erlitten) ; tudi zdaj še le izvemo, da ta siloviti Nemec gentno meščanstvo izjavilo! „Verfassungsschreierji Moric Kaisersfeld ni nič druzega kot slovenski renegat kakor se že teta „Triesterca" sama iz njih norca delà, Juda Tadej Blagatinšek iz Ptuja. obče se nam do- natolcujejo našo duhovšcino ravno tako, kakor da bi bil zde va, da to strašno repenčenje nemŠtva v Avstrii ni to kak ptuj egiptovsk ali pa kamčadalsk element v druzega kot prazna sleparija (eitler Firlefanz und Hum- naši domaći deželi, kakor da bi ne mogel korar, faj-bug)." — Tako „National-Zeitung." — Vi vsi volilci iz mošter ali pa kaplan ravno tako zvest sin svoji domo-vseh osmih štajarskih volilnih okrožij ste se krasno, vini biti in tolike inteligencije imeti kot kak financi- jalist, poštar, žitar, jesihar itd. Jaz pa rečem: blagor narodu, kjer duhovščina tako nerazrušljivo s svojim narodom stoji kakor egiptovske piramide , kjer se vedno prekrasno držali; al če se kteremu okraj u mora lavo-rov venec prednosti podati, podati se mora volilcem iz na mariborskega okraja. Na najnevarnejem mestu skrajni meji slovenstva ste sovražnika prav za prav v tako apostelski za najsvetejše pravice svojega naroda njegovem taboru poiskali in ga v srce zadeli; zato pa poteguje, kakor pri nas. tudi tako tugovanje in žalovanje po celem „verfassungs-schreienden" Izraelu; baron Carneri zdihuje kakor Je-remija na razvalinah jeruzalemskih in joče v „Tages- dom niki Naj se zgodi z našim naro- ) j kar si bodi; ali to vaše držanje, čestiti duhov-posebno vi kaplanje na deželi, na veke ostane z \ii 7 da bi si glavo s pepelom potresli, se ob brego- zlatolesketočimi črkami v našo povestnico vsekano. Přisel je 30. januar, odločeni dan za „inteligentno a posti vili Drave vsedli in grenke solze pretakali. Kakor je meščanstvo; al tudi to je na neko staro tehtno vižo bil maršal Ney med vsemi Napoleonovimi maršali „le „verfassungsschreierjem" na uho zatrobilo; bežali so na plus brave de tous les braves", ravno tako ste bili vsi vse strani jjiuo uia vv> uu iv/UQ ivo kjl a y va j y uu tciau ott» um voj. v ov ouaui xv ri6St6rCl^ ^ xv ^ i vivgiaiu j xv vuv volilci mariborskega okraja najhrabrejši med vsemi hra- freie Presse" itd. in počeli so od same jeze in razli- Telegrafu" Neue brimi. Večna slava vamí tega žolča naše inteligentno meščanstvo zmirjati, kakor To so bili samo predhodnji boji, ki so kazali, kako v najprostejih beznicah, da so klerikalci) reakcionarci, misli odslej za naprej slovenski narod ravnati ; al glavna neumneži, ignorantje, nezreli politikarji itd., magari ko bitka za slovenstvo se je imela biti 26. in 30. na Kranj- bi bila ž njimi Kopitar in Vega glasovala; njihovi so skem, v srcu Slovenije. To so tudi čutili sovražniki, pa inteligencija, učenost, „Burgertuchtigkeit", konstitu- in visoka centralistiška komanda iz glavnega kvartirja cijalnost, liberalstvo, ko tudi bi bili sami Rompompomi na Dunaji je osnovala za tega del samostojeći generalni ali pa Mokarjevi kajfeži ! štab v Ljubljani pod imenom „centralni volilni odbor", ki je imel voditi operacije 26. in 30. Reklo Al vzrok naše neizmerne zmage je prav priprost se jim je : ta-le : Narod naš zná že večidel brati ? in tako je po , ka- pazite, da ne ostanete generali brez armade! Ves ta slovenskih časopisih izvedel, kaj daje, kdo daje štab je čutil, da po starih vojskinih pravilih mora pro- košne so njegove pravice in dolžnosti. K temu se je klamacijo izdati pa kakošno? Mislili so si: tako kot pa pridružilo nepopisljivo rodoljubje skoraj brez izgleda na Dunaji, v Gradcu itd. stokati, zdihovati in ihtiti se, tako da smo mi Kranjci „starodavno nemško pleme neusmiljeno iz tisočletne zveze svojih bratov pahnjeni, odkar je Bismark Frankobrod v svojo široko in dolgo mavho zbasal, in da nam zavoljo tega tem več srce med Slovani v Avstrii. Naj navedem med stotino druzih samo to dogodbo, ki sem jo iz privatnega pisma izvedel: imeli Idrii kjer je bil najhuji boj, ste dve ženi glas kaj storite? al bili ste slučajno takrat bolni, vrli inamki se daste k volitvi peljati, da volite vite- bije za naše premile nam frankobrodske brate itd., skega našega Antona Gariboldi-a. Vprašam ves svet: al kaj tacega v proklamacii napisati, bi bilo vendar ali je mogoče, da narod s takim čudovitim rodoljub-predebelo; to bi bil brgon, na kterega bi se še čuk ne jem še kterikrat zgine? Odslej smemo s ponosom slo- 45 vensko ime nositi; akoravno nas ni veliko miiijonov, vendar nismo zadnji v slovanském kolu. Vzel sem v roke stare, stare, že od črvov načete etrto je to, da si gospodar iz glave izbije napačno misel, da s tem zboljša rodovitnost svoje zemlje, ako veliko repov v hlevu ima to je napacna knjige in rokopise, dokumente; pregledoval sem po- misel! Le dobro rej ena živina dá ti tečen gnoj ; ako vestnico od cesarja Dioklecijana do turskih vojská; ti živina strada, tudi to ni veliko vredno, kar od nje n« TT D«fimïno1rA oiuoû în Cl rvAwi î v. Ir /-k wiûlroî_ pride. ÎN1A li." íi \7 Q 7iuína--VP\7Prt (ï*n r>i t PaCûKviA î Ck nt»l vtopil sem se v Braminske spise in spominke meksi- .au __• «a. - - m. A Al % m « reven gnoj Posebno je pri kanskih Aztekov y nisem tacega slučaja in primerljeja izreji mlade živine na to gledati, da se že v prvih nikjer našel, da bi bil kje kak volilen odbor 25 letih dobro redí, sicer ostane vse žive dni slabotna poslancev nasvetoval pa se z vsemi nasveti tako neu-mrjoče blamirah Ta prikazen je tedaj res zgodovinska. živina. Ako ima gospodar veliko gnoja, je péto to t da Ni se te 3 dni bitka bila za to, ali bomo febru- zraven žita — kot poglavitnega sadů — tudi prideluje, aristi, dvalisti, liberalci, Belkredjanci, reakcionari itd.? ako je kraj za to, kup čij skih rastlin, kakor oger- ampak bila se je bitka: ali bo naš narod more- šice, lami, hmelja itd. biti v nekoliko letih ve li ko-n emški ali p a Naposled skrbni gospodar ne bode zanemaril toliko slovansko-avstrij ski. To je pravi pomen te bitke, koristne s a dj e rej e in murvoreje; po uni pridela si Vi možje pa, kterim je narod s tolikim žrtovanj em sadja, ki je gotov kapital, naj si ga obrne kakor koli svoje zaupanje pokazal, bodite njegovi pravi poslanci, po tej pa svile (žide), ki še ni nikoli brez kupca pravi namestniki povsod in v vseh zadevah! ^«^u «1 Še enkrat pa rečem: Živio slovenski narod, živio videl, da neslo ti bo!" To ni prazna beseda; prašaj ostala. „Na vsak pražen prostor posadi drevó boš na veke, večna slava pa njegovim volilcem! pridne sadjerejce. Gospodarske stvari- Haj treba 9 da kmetovanje ne gré rakove poti, temveč da napreduje? Ozir po svetu. u r k i. Spisal M. m ^ - m (Dalje'} Tako je logrulbeg postavil državi trden temelj Leto 1848., ko se je marsikaj prekucnilo na svetu, m njegov stnčnik in naslednik Alp-arsl sicer kmeta rešilo desetine in tlake, ki ste ga sto- močen lev to y y ga letja zeló težili. Al treba mu je bilo plačati odškod- ta skoz 10 let deželni pogl posnemal. Za Togrulbega je bil v nmo okrajini korazanski skušal utrditi davki so prihajali od leta do leta veči in so zdaj in potem kralj selčuski. Prva leta tulili, da jih ubogi kmet komaj zmore; dnina za de- svoje kraljestvo, potem se je pa kakor njegov stric lavce je tudi poskočila, žitna cena pa bolj pada kot začel bojevati. Tri leta se vojskuje neprenehoma z bi- toliki kviško gré. zantinskim cesarjem Romanom Diogenom Kako si more kmet pomagati v tacih okolščinah? ga zapusti hipoma. Roman ga zmaga 1071 z sreča deset Drugače ne, kakor da lui ua ZaČne iviuctuvau um uu iu i^uv ^vovi m uuivuiii\u aunjiai ^ ga» yiac ižcu xu viiat, oc da poišče vse poti, po kterih more polasti trdnjave Malaskurd in ga prisili, da sklene mir skrbno ; to je kmetovati umno in tisoč pešci in nekoliko konjiki ga vrže Čez Evfrat, se y ž njim jsko, udari poljedelstvo svoje potisniti naprej Naj mu pokažemo glavne take poti: Eno je to, da dovelj globoko orje svoje njive in jih skrbno obdeluje. Naši kmetje se držé staro- spodobi cesarju davne navade, da tudi tam, kjer je mogoče, komaj glo- obljubi dati en milij to je bilo Arsl preveč. Naglo zbere krvavi bitvi. Ravnal na sovražnika, zmaga in vjame cesarja v bokeje O rj GJ O kâkor ^ all ^ ^ai^ ^ui^y y - ua j lui ▼ ni i^^uoun Y ou j viuu\u« JL c* tauau ju premalo brana šviga po njivi, valjarja pa celó ne membe na bizantinskem dvoru so branile cesarju ali palce (cole) da jim zlato v davka in izpustiti vse j etnike. Pa tadanj s svojim jetnikom, kakor se dokler mu ne leto 160.000 spre al vendar ga ne izpusti zlatov odkupa, vsako pol- rabijo, če tudi je neobhodno potreben za težko in lahko niti svojo obljubo. Se na poti ga vjame armenski zemljo. In kako slaba so naša navadna drevesa (plugi), namesti da bi si omislili na priliko izvrstnega Cugma- jerevega, ki se dobi za kakih 20—24 gold. Tudi dobra veternica, ki čisti žito, je sila potrebna, ne ki kralj, kmalu umri ga slep v neki samostan pošlje , kjer je Ko Alp-arslan to zvé, gré s svojo vojsko v malo Azijo ■ I., . iibh^h uuuia vctcxui^c*, ivi uis ti jul lu, jc oiu* jjuucwua., ne ixmjv, m med tem, ko On tukaj zmaguje , mu siu samo za to, da se odpravi plevel in druga šara, ampak Malekšah podvrže Gre orgijo. Zdaj ko je bil svojo da se odstrani lahko na pol zrelo seme. državo na zahodu utrdil, se obrne proti vzhodu, da bi Drugo nič manj kakor globoko oranje je potrebno si pridobil deželo svojih preddedov Turkistan. to, da se dobro pogojena njiva pri taki moči ohrani, dvesto tisoč možmi gré čez reko Oks, vzame trdnjavo da more kaj roditi. Cem več kmetovavec po žitu in Berzem in že je skoraj končal vojsko, ko ga razdivjani mu sin druzih sadežih UI U£illl y kl J ill lia jJ L KJ\JLCl} UCOU y l^iiiUIAU JLHu MJL11J VJ y A^v T VIJIIIIV fJ UO Ul XV U U V C* X £4 UUUCiiU lii OJLUI tliV/ tem bolj mora skrbeti, da izstradano zemljo zopet rani. Umri je leta 1072. v najlepših letih. Vladal je le na prodaj nese izmolze zemljo, kovarezniški poveljnik JusufKotval z bodalom smrtno našiti z gnojem. Kmetovavec mora tedaj svojo po- let in mesecev ; vendar si je pridobil v tem tako sebno skrb obraćati na to, da si dosti gnoja napravi, kratkem času veliko slavo. Bil je pravičen in blag a tudi m očne ga. Zato more skrbeti, da se iz gnoja na gnojišču ne izpuhtijo najtečnejši deli, ampak da vladar, ki ga je vse ljubilo in spoštovalo. Za njim pride na prestol njegov sin Malek-šah, jih v gnoji zadržuje s tem, da gnojni kup potresa z ki si ga je bil oče že prvo leto svoje vlade za naslednika mavcem (gipsom), in da z neprecenlj ivo gnojnico izvolil. Pa to se ni zgodilo mirno. Bojevati se je moral večkrat pomoči gnojišce za prestol sè svojim ujcem, kterega je zmagal, vjel in Tretje je to, ako potřebuje več gnoja, da skrbi s strupom usmrtiti dal. Vladal je potem neodvisno. za to, da prideluje več živinske klaje, s ktero si ^v «.c****, «— redi potrebno živino (blago), ktera mu gnoj delà. Umen druzega na njegovo mesto in potem pošlje svoje voj- Ko umrje leta 1075. v Bagdadu kalif, izvoli Malek-šah gospodar more tedaj svoje posestvo tako vrediti da v skovodje v Egipt do Kaire in v Sirijo do Antiohije. pravi primeri z žitom in druzimi kupčijskimi sadeži Ti mu podvržejo Damask in nekaj emirov, ki so bili prideluje tudi živinske klaje, kajti klaja je pod- do tistikrat še nekoliko samostojni. Srečno se je boje- --— - - ' — — ----,J ^ pora gospodarstvu, da more napredovati. val tudi proti svojemu bratu, ki se je hotel polastiti * 40 Kovarezmije. Leta 1089. jo vdari se svojo vojsko čez klical Slovencem : „Naj volja tako krepka ko tvoje gore. y posede Samarkand in si podvrže več knezov, naj moč ti bo taka ko tvojih je rek Qks ki so vladali v teh krajih. u temi besedami namreč povzdiguj Jenko v pesmi Naše ^ t ivvvkMAj. ' J lAUUJi vv * V/ KJ • U V ^^OLUI yyJL\.7 011 JLi ALL y j \J i 1X1 JL^OOl. X Cbia svojemu poginu naproti, zahodnje pa si je jelo poma- smo že večkrat videli; al zdi se nam, da so pred večim gati in rasti. Mahomed y brata leta 1104. naslov „sultana vseh Selčukov", ki je dobil po smrti svojega občinstvom igralci še bolj vroči se je LXKj , iarua lew, \x bojeval skoraj vès čas svoje vlade zoper notranje so- kaj šnj ih igralcih ta igra naj lep godilo y vse tako da smemo reči, da ta večer se jim je bolj na- grala po tu obilen smeh vražnike, in čeravno je zmagoval, oslabel je vendar med igro in ploskanje brez konca po dokončani igri je tako zelo, da se je še komaj mogel braniti križarjem, ki našim prostovoljnim umetnikom in umetnici najbolj so bili takrat Sirijo posedli. Umrl je leta 1118. in za- hvala. Na goslih je gospodi pustil državo svojemu 141etnemu sinu Abulkarem-Mohamedu, ki je pa W y hrvaška malo časa vladal. umetnica. igrala, tako nežno in milo in je goslam izmi- izvedenci y (Dalje prihodnjič.) kala tako ganlji^ in oštri sodniki in harmonij y da j Dopisi. mogli odreci Nam pnznanj in naslova umetnice niso pa y ki umetnosti te ne razumemo Iz Buda-Pešta sveč. V. B. Avstrija kmalu po vrednosti ceniti, so se narodne melodije in posne manja tamburice v spomin vtisnile, in da tega ne hva lim, cesar ne razumem vtisnile, in sem navedel sodbo znalcev m Mé AJUUtťm JL • O V V • • U.X f u ui jj uv XXIXXM/1.U. 11LU ^ V^^OCA/1 UVy X CAt U. LU Kj LLL y OV^JLUL lia V 1U OUUUU Zi LICL LV-jKŠ bode zarocena z dvalizmomin vsaki dan utegne se slišati, in pa navedem občno hvalo poslušalcev. Slava rodoljub da je magjarsko ministerstvo izvolj eno. Odbor sedem in šestdesetnjakov peštanskega deželnega zbora zdaj kinj svoj naj spravi v čast hrvaško in slovansko ime po i • i • • • • • i i m i • umetnosti, ki jo Bog dal Tako se vr- tako hiti z obravnavami o vzajemnih državnih zadevah, šila z obcno zadovoljnostjo ta javna beseda; potem je čakale kra- da brž ko ne bode že prihodnji teden vès deželni zbor nastopila mestna godba in urni ples te obravnave v pretres vzel in skor gotovo je, da bode • v 1 • pnsh na svoje delo cesar so ze komaj zbornica poslancev vse odstavke brez prenaredbe odo- sotice mlade. Veselica je bila celo noč. brila in tako bode storila tudi zbornica velikašev. K večemu v enem tednu potem utegne magjarsko ministerstvo že gotovo biti. Kdo Magjarom krmilo Avstrije na milo in nemilo druzih narodov v roke podaja, tega mi menda ni treba razkladati. Ako mora Avstrija še Iz Pliberka. r. * (O nasi volitvi v Velikovcu 29. januarjaKakor se sè srčnim veseljem in narod- tako nemško-magjarski dvalizem skusiti y naj se zgodí ! vani niso tega krivi, uuj^ ^ ^o, yo^ , dvalizem prepozno pokazal nesrečnega svojega sadu ! bojé se pa na vso moc, da ne Slo-bi moramo biti na Koroškem, ker nam sopet te osup- vo- Maribor 20. jan Naša velika beseda 16. t. m. v Kartinovi dvorani Slomšekovega spomenika odbornikom na čast je bila dostojna; nekteri mislijo celó odlična. Okoli 400 gostov se je zbralo iz Slovenje nim ponosom oziramo pri sedanjih volitvah na vaše slavne zmage po Kranjskem in Štajarskem, njeni litve spričujejo, da se jih veliko število naših Slovencev še sedaj niti svoje narodnosti, niti še manj svojih pravic ne zaveda. Slišali ste že drugod, da sta naša vrla slovenska kandidata pri volitvi v Velikovcu 29. januarja padla. Res da smo zastran g. dr. Pavliča že naprej lici malo upanj a imeli y ker je po vsi tukajšnji oko- V se Bistrice, iz Frauhajma, Ruš itd., pa tudi prijatelji či- mora še čuditi premalo znan ; a kdor za naše okoliščine vé y se talničini iz Maribora so prišli v obilném številu, ausa, aa, c. k. okrajni predstojnik g. Aračeza je počastil besedo niso mislili tudi duša y da je 34 glasov dobil. Nobena živa dá, celó naši zakleti nasprotniki pa vendar si y da V se Einšpieler ne bo ostal v večini y m sedaj nam ne gré v glavo, kako da je bilo to mo- y in s tem Slovencem svojo prijaznost skazal. Predsednik je primerno nagovoril občinstvo ter povdarjal moč ro- g0£e. Zahvaliti s^ima največ' Slovencem unkraj Drave doljubja, ki je pripravljeno blago in kri žrtovati domo- na§im fužinarskim uradnikom v Prevalih, v Možici in vini in je rodilo vsegdar najslavnejše čine in tako tudi národovému buditelju Slomšeku postavi spomenik paau in pliberškemu zdravniku, ki sta že poprej na hvaležnosti in spodbude. Po mnozih pomenkih in pre- vse kriplje in na vso sapo (g. Einšpieler si lahko misli enemu v Crni y pa Guštajnčanom, zlasti lebuškemu zu- vdarkih je naposled ob veljal predlog, da se spominek Slomšeku postavi na prostoru pred cerkvijo sv. Aloj- semeniščem in gimnazijo. Mislilo se je, da ; zija in med kdo da je tukaj njegov poseben prijatel!) zoper njega delala, in vidé, da v pliberški okolici za nju kratki-malo ni zmage, sta seme svoje agitacije po druzih pride spominek na kak javni trg našega mesta; al ni okrajih sejala; dá, lebuški kakor pliberški župan pe- ga pnpravnega trga za javen spominek J7J.1JJ1 ÍAJ Y iiv^ti ti^Uí ZJdl jCi v uu Q^UiliiUUrîL ^ pâl tUUI VJVJ KJ J» kje bilo prostora, „mestni naši očetje", za to pobarani, tudi ce bi ljala sta se že pred večerom volitve v Veliko vec y yy dělala y ter za žive so kar naravnost rekli: mesta ne zadeva ta stvar (spo- data Einšpielerja in Pavliča. in mrtve zoper oba narodna kandi- Zato si dobro zá- minek") nikakor!! uiawttvi j • Potem se je vršil program, ^ pomniie, khku nasproraiKi znajo, m se bil de loma že zadnjikrat v tem listu naznanjen. Pevštvo njimi dosti svestih in gotovih ne mislite ki je pomnite, kako nasprotniki znajo, in se nikdar pred nasi na- so podpírali izvrstni gosp. pevci^ si. ptujske čitalnice in sprotniki cele noči ne spé! Se celó na dan volitve sli-tako-le je bil združen zbor v jakem številu preko 40 - glasov je segal globoko in krepko poslušalcem v srce in * Prosimo lepo. Vred. sati je bilo nekega kmeta, ki je po svoji zdravi pameti tako-le modroval: „Ne udajmo se jim! Mi smo Slovenci; mi smo kmetje; zato hočemo imeti Slovence iz kmečkega stanů za svoje poslance. Taka sta gg. Ein-špieler in dr. Pavlič, ki naše žulje in naše rane poznata, ona dva vsi volimo!" Pa— Čujte: ravno ta mož, Bog vedi, kako pozneje presukan, ko pride na-nj vrsta, da oddá svoj glas, imenuje ravno obá nasprotna kandidata ! — Pred volitvijo jel je g. notar Mertlitsch po nemški nekaj zeló nerazumljivega bombastično kašljati. Zoper to se vzdigne nek volilec iz kapeljskega okraja, g. Haller, in ga zavrne, da naj se Slovenci slovenski govori, ter jim razloži, kje je videti prid in dobiček do-sedanjih volitev. Volili smo, je rekel, pred 6 leti, volili drugič pred 3 leti g. Einšpielerja; a ta gospod, ki je za nas govoril, ni jim bil v deželnem zboru po volji ; iskali in iskali so tako dolgo prilike, da je iz deželnega zbora odpadel. Kaj nam toraj vse te volitve pomagajo, ker imamo zavoljo njih le prazno hoj o, nepotrebne stroške in čedalje bolj hude in žalostné Čase ?! - Kaj je g. Merlitsch v svoji slovenščini na to hotel skup skašljati, ga ni živa duša razumela, samo to vemo, da je pošteni Haller, zlasti kar koroški deželni zbor zadeva, resnico govoril. Zato čast mu, kakor tudi čč. gg. duhovnom in volilcem naše pliberške okolice, ki so se vrlo držali narodnih poslancev ; a vendar zoper silo niso zmogli. Ostal je tudi g. Einšpieler za 3 glase na veliko nam žalost in kvar v manj šini; to pa za tega del, ker so nektere soseske nasprotne fužinske gospode izmed sebe kot volilce v Velikovec poslale. — Nauk iz tega si povzemite sami, če si hočete kterikrat pomagati. A za sedaj jekesanje prepozno, — kakor ste si postlali, tako bote celih 6 let ležali! Danes, 31. januarja, imajo naši in veliko vški mestnjani se kapelj -skimi tržani svojo volitev. Moje prigovarjanje, da naj bi g. dr. Pavliča volili, bilo je bob v steno. Kakošnega zastopnika si bodo toraj izvolili, si lahko vsak misli, posebno kdor vé, kakošnega duhá so naši „purgarji." Zato o njih ne govorim, kakor se njihova volitev z moj o vestjo ne strinja in se je zato ne maram udeležiti. Milujem le nekega sicer visoko čislanega gospoda, ki jim je v taki protinarodni volitvi za podrepco. Za-lostna nam na Koroškem v národnih zadevah majka Slava! i Od Savine 2. sveč. = Kako srečno da so se izvršile volitve v kmetiških soseskah po vsem slovenskem Stajarskem, in da sedaj namesti dveh imamo osem národnih zastopnikov v deželnem zboru, znano vam je; slovenska „hydra", — tako so naša dva poprejšnja zastopnika Hermana in Razlaga psovali — ima zdaj osem glav, in Kastor in Poluks ne bota vec sama sedela, v pomoc sta dobila šest drugih vrlih mož. Ali drugačne od volitev kmetiških sosesk so bile volitve pri nas na Stajarskem za mesta in trga 28. januarja. Spodnja Stajarska voli štiri poslance v deželni zbor, enega v Mariboru, enega v slovenskem Gradcu, enega v Ptuju, in enega v Celji. V Celji^ volijo razun Celja tudi še Brezice, Sevnica, Laški trg, Žavec, Gornji grad, Ljubno, Mozirje in Vojnik. Nemški kandidat, kakor veste, je bil dr. Neckerrnan, zdravnik v Celji, na slovenski strani je g. Alojzi Pesaric, rojen Žavčan in svetovalec okrožne sodnije v Celji, kandidirah — Ko je dr. Neckerman govoril, ga ni od slovenske stranke nihče motil ali usta vij al; ko pa je Pesaric nastopil, je bilo že vse na nogah in le Čakali so trenutka, da so razuzdano čez-nj planili. Pri nekem čisto parlamentar-nem stavku, kterega pa razkačeni celjski nemški volilci niso hotli razumeti ali ga res razumeli niso, se povzdigne strašno vpitje, rijovenje, tulenje, žvižganje na pišalke in krik: „hinaus mit ihm" in tacih suruvih besedi več, dokler Pesaric ne omolkne in odstopi. Pred-njega sko-čijo celó nekteri gospodje , med njimi znani dr. Mortl, da vrlemu Pesaricu ni ostajalo druzega, kot misliti si: Narod odpustí jim, saj ne vejo, kaj delajo ! Ako je to sad hvaljene nemške kulture, Bogme, da nikogar ne zavidamo za-njo!! Terorizem je bil tak, da je bilo zares čuda, da je med Celjani vendar še nad 30 volilcev za gosp. Pesariča glasovalo; vsak je zares „Spitz-ruthen" tekel, kdor je možato za-nj glasoval. Znano vam je, da trgi potem niso hotli voliti, kajti to ni bila nobena volitev več; odšli so iz dvorane in mislijo protest zoper to vložiti. Volili so samo Celjani in menda 2 iz Laškega trga. Tržani sedaj vendar vejo, pri čem da so, ako bi kdaj tako omikani liberalci (oder was?) oblast v svoje roke dobili! Velika sreča je bilo le to, da gosp. Pesariča nobeden ni zgrabil, sicer bi se bil krvav boj vnel, čegar izid bi bil gotovo žalostěn , ker razkačenost je na vsakej strani prikipela do vrhunca. Iz Istre — piše „Primorec": „Deželnih poslancev volitve so končane; većina prej šnj i h poslancev je izvoljena. Deželna vlada si je veliko prizadevala, da spravi prave (slovenske) Istrijane v zbor. Dva naša poslanca sta gg. Sardoc in dr. Lion: slovenske krvi obá; v zboru bomo videli, kako se bosta za naše pravice potezala." Iz Istre. — Na Volovskem sta 26. januarja volovski in novogradski kanton zbirala svoja dva poslanca v poreški deželni zbor. Kaj mislite, jeli bilo to težko delo? Prav lahko! Vse je bilo pripravljeno in vbrano, — nobena struna ni počila: stara poslanca g. Klinko vs trom, c. k. svetovalec v Trstu pri namestništvu, in g. Jurinac, moščeniški plovan, sta izbrana. Bilo je nazočih Čez 60 volilcev, kmetiškega in gosposkega stanu. Kakor sem videl, ni bilo posebne zadovolj nosti, vzlasti z volitvijo g. Klinkovstrom-a ne , pa vendar so razun dveh (ktera sta se volitve zdržala), vsi za-nj glasovali. Uradnikom se ima g. Klinkovstrom zahvaliti, da so mu zopet, kakor 1862. leta, dobro ugladili pot v deželni zbor. Al vès svet se čudi nad tem, da tù in drugod c. k. uradniki tako hrepenijo po stolihv deželnih zborih, ki so vendar le prav za prav odločeni drugim poslancem iz naroda, da oni povejo tu. c. k. uradnikom in vladi, kje jih čevelj tišči, ti pa naj jim potem pomagajo. Vladati, zraven pa v deželnem zboru poslovati, to je menda narobe svet ; to dobro vejo tudi Magjari, ki so unidan sklenili postavo, da uradnik ne more poslanec biti, ali Če hoče biti poslanec, naj se odpové uradniški službi. Da se prosti kmet ne odtegne lahko gorkemu priporočilu vorsteherjevemu, to vsakdo vé; al čuditi se je izobraženim neodvisnim ljudém, da govorijo tako, delajo pa drugač. Izreci se javno proti tej ali uni osobi, a v tem hipu za-njo glasovati, to ni značajno, to ni možato. Naj delajo nemškutarji ali la-honi tako, pravega Slovana mora možka beseda odlikovati; on mora biti nepremakljiv proti vsakemu vetru, kakor vidiš nepremakljive stene na obalih morskih. Kar se tiče gosp. Klinkovstrom-a, ne odrecemo mu, da je dober uradnik; al kako more zastopati narod slovenski, ako jezika njegovega ne zná? Kaj bi Lah rekel, ako bi se mu ponujal poslanec, ki ne razume njegovega jezika? — kaj bi rekel Nemec, ako bi se mu priporočal Slovan, ki ne razume nemški? Mili Bože, kje si še narod slovanski ! — Neki prijatelj iz srednje Istre mi je pisal, da imajo biti vsi stari poslanci sopet izbrani. Naj bi jih rodoljubi po „Novicah" razglasili; — bomo saj videli, kako veliko čudo se je dogodilo, da so misli stotine in stotine starih in novih odbornikov enake. V Kastvu 12. jan. A. M. — Ne daleč od morja, na prijetnem gricu čepí Kastav, majhino obzidano me-stiče, žalostěn ostanek nekdanjih izhodnih napadov. Ker 48 je bil od starodavnih časov svojim avstrijskim gospodar- krepko govoril, daje vse osupljeno bilo: zastran pod jem zvesto udan (kakor je tudi dan danes), zato so ga uka pa (reč najvažniša), da bi sosedni Lahoni iz nevošljivosti (kmalu bo petdeset let) Kastavec mora za osem mesecev na leto in dan se nasi glavni šoli, ker s košom pokrili, in kolikokrat revež je svojo vojaško glavo spod koša pokazal, vsakikrat ga je kakošen sovražnik po temeni s polenom laži neusmiljeno čvrknil. pa za risanje družinico prihrani, v obrtnii polente iskat, red pridjal, za kmetijstvo, više računstvo 7 da peti raz- 7 7 Je naše lesene „patres conscriptos posebna u tako Sovražnikov pa tukaj v Primorji toliko štejemo, kolikor malo ganil, da so starokopitneži vsi na občno škodo jih ima edinost avstrijskega cesarstva, narodnost in enakopravnost slavjanska. Žalibog! da še pošteni našinci *) kakošno črhnejo o Kastvu, ki utegne krive in sramoto v strahu, da ne bi do malo časa mlado jajce več vedelo ko stara kokoš, enoglasno izrekli : čemo." Al mogočnaje umna beseda in trdna volja! Po 77 tega no- misli raznesti po svetu. Tako pravi neki dopisnik iz izgledu modrega moža isti dan nabralo se je nekoliko I rlonorio rkCr* rvT7Q I C\ rlv»n£ffrr\ l Y\ ofoTTitn v-k n v-» r\ r*r\ r\rîxrnfrxo Kastva(?) v broji 50. lanskih ,,Novic 7 društvo, ktero se bo da se tù mesi o mlađem letu „Liburniško društvo" denarja, osnovalo društvo, šola imenovalo. „Liburniško društvo" ! daj že si umrla, mlada se Stara pa še Li burnija, ka- rodila ni! Stara mati Slava je prestara, in ne raja več, mačoha laščina, od in stavila na noge privatna za risanje, in že davi sem naštel petnajst mladih pričetnikov. Ta mož pa je plemeniti Klesius, c. k. so-vetnik namestništva; slava mu! Iz Materije. Končane so volitve; izvoljeni so kar je po slavném našem Tegetthofu na pomorski bitki poslanci v poreški zbor in sicer brez posebnega ravsa poleg Viša vdova postala, ne bo rodila mlade Liburnije menda nikoli! Društvo, o kterem oni pisatelj pise 7 V * F Z1V1 že davno, zabavno društvo. Res je in kavsa, ker sposobnih mož nimamo tako na zbiro^ kakor na priliko kranjski Slovenci; zadovoljni moramo zatoraj biti, ako se nam ponudi — kak tujec! Ne vemo, da laška sapa ga je pogo- ali bo kak domorodec prihodnji deželni poreški zbor društvo sicer brez imena, al samo na sebi stoma prepihala; al nikoli ga razpihala ni. Osemnajst s krepko besedo iz prejšnjega sladkega počitka dramil? let je že preteklo, kar se pri vsaki društveni veselici Pač trebalo bi nam možaka, ki bi mu srce za narod živahno peva prav po domače laški stranki nasproti tako-le : **) bilo, da bi ga podučeval ne samo, kako naj si nebeški raj zasluži, temuč tucli, kako naj si svoje težavno živ- ? Kroz prodrtu crnu maglu Blišče mili sunca zraci Nadu nam sbudjuju naglu, Da će Kastvu bolje bit! Neka, neka, bude bolje! Stojmo, stojmo dobre volje! Al vihar i dandanas, Još ni daleko od nas! Još se sile neki ružni ljenje polajša 7 da bi ga učil umno kmetovati Razdiravi VoloŠćaci Ov naš Kastav brižni, tužni ker do sedaj je poljedelstvo pri nas identično sè siroma- štvom. O! da bi v Kako pišće skopunit! Stari, mladi, otci, dica! Bog će pomoć i Trojica! Stavimo se svi arvat, Ja, i brat, i brata brat! saj vsak deseti kmet umel brati kar y Hajd lumbardu na zid vali! Bubanj na bok, pušku v ruke! Bubnji, viči, streljaj, pali! Tru, turn, be-pum, tru-tum-be! Nek strepetću ribe v moru ! Nek ostave zveri goru! Mora valje past mrtav, Ki podkapa naš Kastav! Ta domača 19 let stara pesem je zdaj prelazila iz ali bolje , in iz- gotovo bile bi potem „Novice" našemu kmetu to , so kranjskemu poljedelcu, namreč zvest svetovalec v umnem napredovanji ; prirodile bi gotovo tudi pri nas tolikanj žlahnega sadii kakor drugod. Al kar še ni, utegne biti ; upamo vsaj , da tudi pri nas bode kadaj zorilo. Hvala našemu cesarskemu namestniku baronu Kellerspergu, da oštro zahteva, naj se narod po deželi v národnih šolah v narodnem duhu izobražuje! Upamo, da bode to fundament srečnejši dobi. Želeti nam .Ie dalje, da bi Slovenci vsi združeni bili pod mogočnim starega zabavnega društva v mlado čitalnico rečeno, staro zabavno društvo se je pomnožilo štitom „viribus unitis" v eno administrativno oblastnijo, sorodni bratje komaj tudi ker do zdaj nas odcepljence naši po imenu poznajo Res 7 v nevarnosti smo 7 ce bralo si ime 77 čitalnica v Kastvu 17. novembra u. že so se zbrali čitalnični elani, so pregledali, presodili poprej osnovana pravila, in jih poslali visokemu na-mestništvu v potrjenje imamo vrlih pastirjev duševnih , nam vendar političnih voditeljev manjka; zlasti pa ćutimo to pomanjkanje v tej znameniti dobi, ker se vedno bolj šopiri po Istri 27 in z radostjo je proglasil ; decembra je bil sopet zbor da je visoko c. kr. namest- ništvo „Čitalnico v Kastvu" 13. decembra u. 1. pod br. 15611. v našem jeziku potrditi izvolilo. Kar sta ta dva zbora važnega in posebnega sklenila, to bo menda znani talijanski napuh, ki nam s pogubo žuga Vz Goriškega. (Volitve.) Tudi mi smo z volitvami ■ národně zastopnike, zdaj imamo jih že šest; izvoljenasta namreč bila v Gorici gospoda Winkler in Ma gçspoda Dr. Tonkli in Gorjup, v Sežani gospoda jako zadovoljni; lani smo imeli v zboru rusic, v Tminu o svojem času Čitalnicin odbor po „Novicah ra r/ Kastvu tedaj o mlađem letu ni „liburniško dru glasil Cerne in Abram. Očitna priča to ; da se zaveda s tvo (( ampak pravega imena „Čitalnica", ravno reva, bo že pocasi svilno obleko dobila V se malo besedic 7 edaj še mlada Naj temu razveselile vsakega dodam bravca našega duha sem prav iz srca hvalil božjo previdnost, da nam je po visoki vladi sèmkaj poslala za okraj nega poglavarja ki boj predzadnjem svojem dop narod slovenski. —V Gorici za me sto sta izvoljena grof Vi le lm Pace in dr. Visini (mestni župan). V kup-Čiški zbornici sta izvoljena gospoda vitez H. Ritter in Dr. Dep eri s (kakor leta 1861). V Cervinjanu je izvoljen vladin priporočenec, c. k. sekcijsjki načelnik v kupčij skem ministerstvu Karminu je S i c i n i pl. zmagal Dr. K. Doliak Pretis-Cagnodo , persona in moža pravega značaja in neutrudljive delavnosti Sedaj je ta resnica uže dobro poznana kmetom in županom, domače dopisuje. Kolika korist kterim on P gratissima opozicijski italijanski stranski. Iz Tomina (danes 31. jan.) ni še volitevznana. — Za 4 laške okraje je bila volitev v Gradiški ; izvoljena sta L. grof S tra s o lďo v času in denarji, da nihče več ne išče sumljivega ali lažnjivega tolmača! — Ker je gosp. predstojnik sprejel m pa Ant. podelj naše občinske skup pogozdenje Krasa, Ker mu gradjanstvo, zato se je 28. in 29Î dec D o 11 o r i. Volilna borba v Gradiški j e bila podobna volitvam na Angleškem in Ogerskem, kjer morajo volilce krotiti, da se ne stepó. udeležil tem zboru j za povzdigo šumarstva itd e za tako fi z Crnom Ij a svec. F. Pri današnji volitvi izvoljen je bil za deželnega poslanca Martin Kra- , kmetiški posestnik na Radovici z 33 glasovi. m a r i c Zugotoviti Vas moremo, daje pisatelj onega dopisa domoljub ; glasov, namrec 20 dr. Juri ** al od daleko je pisal, kar je napak izvedel. Po napuljskem napevu: „Nell' Amore." Vred. Pis. Za njim je dobil največ Strbenec, vrli domorodec; škoda, dani zmagal; ali neki volilec je jako zoper njega agitiral. Za revni belo- 49 kranjski svet bi bil gotovo občespoštovani gosp. doktor Kaltenegger z 102 glasovoma. Kupčijska zbornica je vo- najsposobniši zastopnik, ker kakor rojen Beli Kranjec lila svoja prejšnja poslanca Horaka in Debevca. — dobro pozná reve naše, ima kot doktor pravice pravo- V T rži ču je izvoljen dr. Pre vec z 92 glasovi zoper slovno znanstvo in je dober govornik. Upamo pa, da grof H. Thurna, ki jih je dobil 82; — v Postoj ni ba- tudi volitev g. Kramariča je dobra, ker Kramarič je ron Schloissnig s 193 glasovi zoper Obrezo, ki jih vnet za domovino in se bo za blagor njeni z druzimi je imel 124; — v Idrii vit. Anton Gariboldi z 56 veljavnimi možmi v deželnem zboru iskreno potegoval. glasovi zoper Dežmana z 43 glasovi; —vNovomestu Sej prevdarni mož, ki „Novice" marljivo bere, vé, kaj Ludevik Ra v ni kar z 133 glasovi zoper 66, ki jih je pravo in potrebno. Gosp. Kapelle je dobil le 5 je dobil dr. Župan; — v Kočevji Fr. Sovan z 104 glasov; da je „ordna" oskrbnik, to mu je bilo pri ve- glasovi zoper 2 dva samcadruga; — vKranju je zma-čini volilcev na poti, kakor dr. Strbencu to, da je du- gal c. k. okrajni predstojnik vitez Hoffern (kandidat kovnik! Veselí pa vsacega prijatla naroda slovenskega, na svojo roko) z 93 glasovi zoper 59 Pirca, ki ga je da ni noben nemškutar kacega glasa dobil. ^ Zastonj so priporočil narodni odbor ; nasvetovanec centralnega odbili tedaj tudi tisti pozivi „Kranjci"' v Crnomelj in bora župan Grbec ni dobil nobenega glasu. — Dostaviti Metliko poslani, ker se za-nje še nobeden změnil ni. je še, kar je po pogrešku unidan izostalo, da kmetiške iz Bohinjske doline i. sveč. Tudi pri nas smo občine so voliie v Radoljci Lovro Pintarja za svo- izvolili od odbora narodnega v Ljubljani nasvetovanega jega poslanca. — Iz vsega tega je očitno, kako slavno možá, preč. gosp. Lovro Pintarja. Kakor smo do- je zmagal narod naš. — zdaj imeli poslanca vsega vnetega za narod naš, dr. L. 1. dne t. m. so volili veliki posestniki. Prej- Tomana, tako stavimo vse zaupanje do novega svojega šnji dan so imeli posvèt pod vodstvom grofa Antona zastopnika, da bode nepremakljiv steber za srečo našo Auersperga, načelnika ,,nemško-liberalne" stranke, duševno in telesno. Možje obširne vednosti in pozná Prvi predlog njegov je bil: manj šina današnje skup- naše reve in nadloge. Ker pa ima srce za nas, mu ščine se nepogojno podvrže sklepom većine. „Oho!"— bode tudi beseda lahka. od-ene strani. Drugi predlog: „Mi ne^gremo v izredni Iz Kranja. — Tudi mi imamo od 29. dne u. m. državni zbor po patentu od 2. jan." Se hujši „oho!" telegrafišče, in smo tedaj z velikim svetom v ožji od več strani in vročigovori, ki so —razdrli bratin- zavezi. sko zvezo. Drugi dan pri volitvi šteje gospod nacel- Iz Kranja. — V nedeljo, 10. dne t. m. bode či- nik „die Iláupter seiner lieben Verfassungstreuen," mi- talnica naša slavila Vodnikov god z „besedo" in sleč, da so včerajšni odpadenci se spokorili čez noč, plesom. K tej svečanosti uljudno vabi vse čitalničine „aber sieh — es fehlte zwar kein theueres Haupt," al ude odbor. trdno so se njegovega načela držali le grof Jožef Auer- lz Krašnje. — V zadnjih „Novicah" je bilo brati, sperg in brata barona Apfalterna. To videti, stopijo ti da je dobil gosp. predstojnik R. pri volitvi v Kamniku 4 gospodje pred volilno komisijo in rekši, da n e vo-13 glasov; temu vendar ni bilo tako. Bilo je volilcev lijo — zapustijo dvorano. Ostali so volili osebno in po sicer 85, al izmed njih je eden doma ostal, neki drugi pooblastnicah in izvoliii pl. dr. K. Wurzbacha z 49 glase je glasovanja izdržal, in tako je glasovalo le 83 vo- sovi, pl. dr. Jul. Wurzbacha, barona N. Rastnerja in lilcev, kterih glasovi so se razdelili tako, da je dobil dr. Zavinšeka s 43 gl., Fr. Rudeža, pl. Langerja, grofa Dr. G. 1, predstojnik R. 11, in bivši naš poslanec, H. Thurna, Smolo, J. Seuniga in Dežmana z 42 gla-gosp. dekan Toman 71 glasov. Vzrok, da je narodna sovi. Dr. Župan in Kromer ništa hotla sprejeti volitve y •• • -1 • "I . • J 1 • , T • 1 • 1 • 1 1 • •• • • | "%T od druge pa tudi to, da so rodoljubi podučevali ljud- národni možje zmagali, čeravno so Miroslav Vilhar, Drag. stvo, ter mu reč, za ktero gre, pojasnovali, to pa ven Rudež, marquis Gozzani, Dolenec Anton, in Ludevik, in ven iz resnične, čiste ljubezni do naroda, do dežele Janko Urbanćič , Vašič, dekan Vovk, Pelikan in Juin cesarstva, operaje se edino na pravico in resnico. vanec imeli imenitno število do 20 glasov. Da-si je pa zmaga naša, vendar rok križem držati še — V nedeljo je bila deputacija pomnoženega od-nikakor ne smérno, kajti še se jih med nami nahaja, bora za železnico ljubljansko-belaško pri ki še vedno dremljejo, in národna zavest je zdaj še le Njih eksc. deželnemu poglavarju baronu Bach-u in cvésti jéla, toraj še zmiraj v nevarnosti, da je kaka mu izročila spomenico o tej zadevi s prošnjo, naj jo sovražna sapa ne opali in ne zamori. Y dokaz, da še blage volje predloži c. k. kupčijskemu ministru. Gosp. ni vse, kakor bi biti imelo, imate tu pridjane sledeče deželni poglavar je deputacii prijazno zagotovil svojo vrstice, ktere mi je ravnokar med drugemi pismi nek pripomoć. ženin iz kamniškega okraja prinesel. Glasé se od be- — Mestni odbor je prečastitega gospoda profesorja sede do besede tako-le: „Die Gemeinde R. giebt die dr. Leona Vončino, gledé na njegove večletne za- bewillguug dem V. K. von H. Hauss Nr. 57. giebt im sluge vzlasti za duševno omiko mladih obrtnikov, iz- Guthen Sitten Zeugniss zu Haeurathen." I. M. B. M. volil za meščana glavnega mesta. Ubogi mož! sem si mislil, ko sem to čobodro prebral. — V nedeljo prazno vala je naša čitalnica, kakor Ko bi se vi zavedili, da ste oče župan, gotovo bi vsako leto, spomin Vodnikovega rojstva sè slovesno bili spisali to dovolitev po domače, in če tudi ne po- besedo. Z overturo k domači spevoigri „Tičnik" od polnoma pravilno, pa saj tako, da bila reč komu po- dr. Ipavca pričela se je beseda. Godel jo je citalničin dobna, in clovek bi vas spoštoval. Ker pa hoćete orhester združen z vojaško godbo tukajšnega topničar- „purgermajster" biti ih nemščino lomiti, me silite od skega polka; dobro se je izvršila. — Potem se je pred- ene strani vas milovati, od druga pa smejati se vam.— stavi! Bilcev dramatični prizor „Slovenija oživljena", ki Pač čudno, da morejo nekteri domači na domači slo- je ves primeren temu večeru. Da se je dobro dekla- venski zemlji še zmiraj taki prismojenc biti ! movalo, porok sta nam gospoda Drašler pa Kobler, kte- Iz Ljubljane. 30. dne p. m. so volila mesta rima ste bile izročeni veči nalogi Zoisa in Vodnika; le in trgi. V Ljubljani sta bila izvoljena dr. Toman to moramo opomniti, naj bi se taki prizori raji v na- s 335 in dr. Klun s 331 glasovi; nasprotna nasveto- vadnih oblekah davali. — Pri čveterospevu iz opere vanca sta padla: dr. K. pl. Wurzbach z 199 in dr. pl. „Rigoletto" slišali smo najboljše pevske moči našega 50 mesta. Kdo ne pozná izvrstnih glasov gospé Priïkar-jeve in gospé Ane Pesjakove? kdo ne lepo zvonečega petja izvrstnega našega tenorja gosp. Vikt. Bučarja ? Kaj hvaležni smo mu, da nas je zopet enkrat razve-selil s svojim milim glasom, ne le v čveterospevu, ampak tudi v dveh krasnih samospevih. Ne smemo pa tudi pozabiti gospoda Valente in gospodičine Hohnove, ki se je skazala pravo umetnico v spremljevanju na glasoviru. Cvet besede pa sta bila dva zbora Tova-čovskega, „srbské narodne pesme" in pa „na gorah." Le en glas bil je med poslušalci, da tacih zborov v naši čitalnici še nismo slišali. Gospodom pevcem kakor nji-hovemuvodju g. Prochazki je donela soglasna hvala, in to zaslužena hvala. Ako bode pevovodja tudi vpri-liodnjič zmiraj s tako marljivostjo vodil naše petje, kakor do zdaj, smemo upati, da se je za našo čitalni-čino godbo pričela nova dôba. Naj bi ne bila naša nada prazna! Slovanski potpouri od Strauss-a končal je besedo. — Zdaj pa se je začel najsijajniši ples, kar jih je bilo do zdaj v letošnjem predpustu v našem mestu, ki je pa tudi trajal do zore. Ako si se ozrl okoli sebe, gledal si cel vrtič krasnih rožic. Veselje, ki je vladalo po čitalničinih prostorih, bilo je pa zato tudi toliko, da si ga večega ne moremo želeti. Da-si tudi bi mogli mnogo še kaj bolj zanimivega podati ,,Novicam", kakor le „krojaški" feuilleton blačil naših krasotic, vendar nočemo s tem jemati „Novicam" prostora za druge važne reči. Sklepamo te vrstice s pre-srčno željo , naj bi se nam kmalu zopet povrnil tako vesel večer; mnogim pa, ki se bojé, da bi v naši dvorani ne našli dovolj prostora, svetujemo, naj le pridejo, da vidijo, kako bodo dobre volje. Plesalo je nicojšni večer okoli 70 paro v; prav izvrstno lepa družba je bila, in krasotice take, ki jih nahajamo tukaj le med slovenskim svetom. — Iz Dunaja je ondašnja slo van-ska beseda poslala pozdrav Vodnikovi svečanosti in isto tako gosp. dr. Klun. — Tudi društvo „Južnega Sokola" je slovesno ob-hajalo god Vo^dnikov in sicer 2. svečana v njegovi rojstni hiši v Siški. Župan zgornje Siške g. vitez Ga-riboldi je v lepem govoru pozdravil prijatle Vodnikove, ki so z ravno tako iskrenimi govori odzdravljali županov pozdrav. — Jutri v četrtek ima „Južni Sokol" svoj shod v Virantovi gostilnici. — Čitalnica napravi svojim udom še dva plesa sedanji pustni čas : namreč v n e d e 1 j o 10. in 24. dne t. m. Začetek vselej ob 8. uri. — „Danica" v 4. svojem listu popisuje lepo slovesnost, pri kteri je c. k. okrajni predstojnik metliški mnogozasluženem fajmoštru suhorskemu gosp. Janez u Skoficu izročil zlati križ s krono, kterega so mu presvitli cesar podělili. Ta popis iz Metlike' sklepa z opazko, v kteri se pisatelj čudi da na Dunaji prizna-vajo zasluge gosp. Škofica, ki je iz golih pečin napravil prekrasen vrt, kmetijska domaća družba pa nič ne ve o tem. — Na to opomnimo le to, da kmetijska družba je že leta 1859. tedaj 2 leti po dohodu v Suhor, priznala gospodarske zasluge prečastitega gosp. fajmo-štra s tem, da ga je izvolila za svojega uda. Ako pa gosp. pisatelj misli, da bi ga bila kmetijska družba imela počastiti še s posebno zahvalnico, gotovo bi bila to storila, ako bi bil predsednik poddružnice gospodarske ali pa gospodje, ki so zasluženega gosp. fajmoštra priporočili vladi, naznanili to isto kmetiški družbi. Tudi gosp. pisatelju samemu, ki je zdaj mislil na kmetijsko družbo, bi bila družba hvaíežna, ako bi bil že poprej s takim poročilom na-nj o mislil. Novičar iz domaćih in ptuj ih dežel. Vsaki dan utegne neljubo novico prinesti iz Dunaja, namreč to, da državni minister Belkredi od-stopi. Pravij o, da minister Belkredi se trdno drži manifesta septemberskega in patenta januarskega, po kterih naj se sklepi ogerskega zbora predložijo izrednema državnemu zboru v posvèt in prevdarek; minister Beust pa hoče, da ta zbor nima več pretresati ogerskih sklepov, ampak jih le kot gotovo stvar v svojo vednost vzeti. Ker se s tem početjem ne sklada Belkredi, je izročil prošnjo Njih Veličanstvu, naj ga pusti iz ministerstva; presvitli cesar — tako se nam piše ravnokar iz Dunaja — do večera 3. dne t. nu niso še sprejeli odpovědi Belkredijeve; da je pa prosil odstopa, to je gotovo. Danes se vsi dunajski centrali-stični časopisi radujejo Belkredijevega odstopa, ker danes je d an tukajšnjih volitev, in s to „novico" mislijo „februarci" ali kakor se hinavsko imenujejo „Ver-fassungsfreunde" omamiti drugač misleče volílce. Mi pa še vsega tega ne moremo verjeti, kajti prečudna bi bila politika, ktera bi februarja meseca preklicala, kar je sklenila januarja meseca! — Povsod se je gugal avstrijski svet poslednje dni o volitvah za deželne zbore. Najbolj pa nas mika izvedeti, kako so se izvršile volitve po druzih slovanskih krajih naše Avstrije. Radostni slišimo, da na Českem je narodna slovanska stranka v gotovi većini; na Moravském je, kar nam je dozdaj znano, voljenih 34 Slovanov in 34 Nemcev, pa iz vrste velicih posestnikov upajo Slovani še pomnožka. — Ogerski deželni zbor se je uprl novi rekrutni postavi, dokler je po ustavni poti ne potrdi deželni zbor. — Dunajskému mestu bojo za o brambo napravili 42 trdnj a vic krog in krog in pa 3 nasipe. Ali se Prusa bojé ali kaj? — Krojača Pusta, na kterega je po govori ci nekega Angleža sum letil, da je lani v Pragi stregel po življenji cesarjevem, je sodnija izpustila, ker po obširni preiskavi ni našla nika-koršnih dokazov. — Glasovi iz Pariza pravijo, da cesar Napoleon hoče odložiti ondašnjo veliko razstavo. — Prečudna je letošnja zima. Pri nas nimamo skor nió snega, dežja pa preveč, v gorkihjleželah imajo^pa, kakor na zgornjem Laškem, v južni Svajci in na Spanjskem toliko snegá, da so po železnicah bili čez 12 čevljev visoki zameti. Listnica vredništva. „Repatnico" přejeli in jo, ime prevodnikovo za-se ohranivsi, izroćili tukaj snemu dramatičnemu društvu. — SU Čitalnici v Podragi: Hruseve peške so funt po 1 gold. 30 kr.r jabelčne funt pol gld., akacijevo seme funt po 46 kr., lot mur-b o vega po 20 kr. Hruaevih in jabelcnih pešek se ne dobi več v Ljubljani, tako tudi akacijevega semena ne, ampak pri semenskem trgovcu Frid. Kuno-tu v Gradcu. Murbovega semena je se nekaj dobiti na vrtu ljubljanske kmetijske družbe. — Gosp. J. Pr» v Č: Najboljo vrtnarsko knjižico Pircevo přejmete po posti. HruŠevih in jabelČnih pešek nimamo več; dobivajo se, kakor gori rečeno. Ji Zit na cena v Ljubljani 1. februarja 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 80. — banaske 7 fl. 80. — turšice 4 fl. —. — sorsice 5 fl. 53. — reží 4 fl. 3. — ječmena 3 fl. —. — prosa 2 fl. 80. — ajde 3 fl. 30. — oves 2 fl. —. Kursi na Dunaji 5. februarja. 5% metaliki 61 fl. — kr. Azijo srebra 126 fl. 25 kr. Narodno posojilo 71 fl. — kr. Cekini 6 fl. 5 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.