Ptuj, torek, 2. oktobra 2012
letnik LXV • št. 78 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
0	
v t=b	B
m	
	>
Podjetništvo Ptuj • Tudi s Ptuja je mogoče v svet
O Stran 3
Po naših občinah Pušenci • Začela seje gradnja nadvoza
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • »Iz komunale so začele odhajati zunanje občine«
O Stran 6
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Tudi v drugo ničla proti Domžalam
O Stran 11
Ptuj • Delo z mladimi invalidi v športu
Šport je samo eden
Športno plezanje
• V Atlanti na stopničkah dve Slovenki
O Stran 13
Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije - Pok in Olimpijski komite Slovenije - ZŠZ so v sodelovanju z Društvom za šport invalidov Most Ptuj 29. septembra v OŠ Ljudski vrt na Ptuju pripravili izobraževalno delavnico s prikazom posameznih športov invalidov.
Invalidi so svojo športno dejavnost predstavili učencem od prvega do petega razreda šole Ljudski vrt in podružnične šole Grajena. Na predstavitev so povabili tudi nevladne, športne in invalidske organizacije. Učenci so se lahko preizkusili v namiznem tenisu na invalidskem vozičku, metu žoge na koš z vozička ali stola, odigrali partijo šaha na šahovnici za slepe, podirali keglje kot slepi, odigrali tekmo v odbojki sede, merili s puško v tarčo na simulatorju in podobno. Te spretnosti so mladim na posameznih športnih točkah predstavili športniki invalidi. Na Ptuju je bil v soboto tudi Branko Mihorko, predsednik strokovnega sveta Zveze za šport invalidov, ki si prizadeva izenačiti šport s športom - šport je samo eden, različni pa so ljudje, ki se z njim ukvarjajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Pogovor z ravnateljico Melani Centrih
Ljubljana • Potovanja ne bo
Nogomet • Za
vrh bo treba igrati bolje
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
»Šola ni politično neodvisna« Pukšič ostaja doma
S padcem števila vpisanih dijakov se v tem letu srečujejo domala po vseh srednjih šolah. Izjema v zadnjih dveh letih niso niti gimnazije, ki so bile včasih prepolne in so dijaki ostajali pred vrati. Tudi na Ptuju letos zaznavajo padec vpisa, zaradi česar imajo en oddelek manj. V zadnjih dveh šolskih letih se je število dijakov zmanjšalo za 60.
»Moj največji strah v šolstvu se nanaša na to, ali bodo mladi znanje, ki ga dobijo v šoli, vedeli ponuditi na trgu dela in ali jih ne učimo preveč
stvari, ki jih ne bodo vedeli uporabljati,« uvodoma pove Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj. Prepričana je, da so v slovenskem šolskem
Foto: Črtomir Goznik
sistemu potrebne določene novosti, razlogov za padec števila dijakov pa je po njenem več.
Celo gimnazije, ki so se še nedavno ponašale s tem, da imajo izjemen interes deveto-šolcev za vpis, v zadnjih letih opažajo drugačen trend.
»Letos imamo 740 dijakov in en oddelek manj kot lani. Z zmanjšanim vpisom smo se pri nas ukvarjali že v preteklem letu. V zadnjih dveh letih smo tako zaprli kar dva oddelka, kar pomeni približno 55 ali 60 dijakov manj,« nam je povedala Melani Centrih.
O Stran 10
Pred nekaj dnevi je v javnosti odjeknila informacija, da poslanec Franc Pukšič, predsednik komisije za Slovence po svetu, namerava s še tremi člani komisije odpotovati na pregrešno drago potovanje v Južno Ameriko. Ta naj bi davkoplačevalce stala kar 25.000 evrov, kar je Pukšič kategorično zavrnil in pojasnil, da naj bi bil dejanski znesek približno trikrat manjši. Prepričan je, da so podatki, ki so prišli v javnost, posredovani zlonamerno in da gre za osebno maščevanje, za katerim stoji Mojca Prelesnik, odgovorna generalna sekretarka državnega zbora.
»Gre za politikantstvo v najslabšem možnem pomenu besede. Prelesnikova je zavestno in namerno javnosti predstavila napačne podatke, obenem pa je zavajala tudi kolegij državnega zbora. S tem je diskreditirala komisijo in mene kot njenega predsednika. Od predsednika državnega zbora Gregorja Viranta bom zato zahteval sankcije,« pravi Pukšič, ki je prepričan, da je vsa zgodba zrežirana in da so v ozadju politična podtikanja.
O Stran 3
Ljubljana • Drago potovanje odpovedano
Pukšič ne bo potoval v Južno Ameriko
Pred nekaj dnevi je v javnosti odjeknila informacija, da poslanec Franc Pukšič, predsednik komisije za Slovence po svetu, namerava s še tremi člani komisije odpotovati na pregrešno drago potovanje v Južno Ameriko. Ta naj bi davkoplačevalce stala kar 25.000 evrov, kar je Pukšič kategorično zavrnil in pojasnil, da naj bi bil dejanski znesek približno trikrat manjši. Prepričan je, da so podatki, ki so prišli v javnost, posredovani namerno in da gre za osebno maščevanje, za katerim stoji Mojca Prelesnik, odgovorna generalna sekretarka državnega zbora.
Foto: DK
»Gre za politikanstvo v najslabšem možnem pomenu besede. Prelesnikova je zavestno in namerno javnosti predstavila napačne podatke, obenem pa je zavajala tudi kolegij državnega zbora. S tem je dis-kreditirala komisijo in mene kot njenega predsednika. Od predsednika državnega zbora Gregorja Viranta bom zato zahteval sankcije,« pravi Pukšič, ki je prepričan, da je vsa zgodba zrežirana in da so v ozadju politična podtikanja.
Prepričan je, da je Prele-snikova javnosti po njegovih trditvah napačne informacije predstavila namerno. Pot, na katero naj bi se podal, namreč naj ne bi stala 25 tisočakov, kot je dejala Prelesnikova, ampak za vse tri člane okrog 8000 evrov.
Pukšič je prepričan, da se je s tem, ko naj bi po njegovih trditvah javnosti posredovala napačne podatke, želela maščevati njemu osebno. »To pa zato, ker sem bil med tistimi poslanci, ki ji niso dali glasu pri izbiri generalnega sekretarja državnega zbora,« pravi.
Trdi, da je v svojem predlogu jasno zapisal, da nameravajo potovati v ekonomskem in ne poslovnem razredu. O tem naj bi se, tako Pukšič, pogovarjal tudi s predsednikom DZ RS Gregorjem Virantom. »Virant ni imel nič proti potovanju. Vse do trenutka, dokler ni Prelesnikova v javnost dala informacije, češ da gre za zelo drago potovanje. Šele nato je tudi on začel temu nasprotovati. Tri minute prej se je s potovanjem strinjal, potem pa govoril, kako
Franc Pukšič ostaja doma.
se bo potrudil, da ga prepreči. Absolutno gre zgolj za Viran-tov populizem,« je še o odzivu predsednika DZ dejal Pukšič.
Spomnimo m
Kot predstavnik komisije za Slovence po svetu je Pukšič novembra letos nameraval obiskati štiri države Južne Amerike: Argentino, Urugvaj, Brazilijo in Čile. Z njim bi potovali še trije člani komisije. A ker so bili nekateri poslanci prepriča-
Preiskave zaradi projekta Stožice končane, vsi
pridržani na
prostosti
Hišne preiskave, ki jih je prejšnji teden opravil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), so končane. Prav tako nobena oseba ni več pridržana, so sporočili s policije. Poleg projekta Stožice policija preiskuje tudi prodajo zemljišč in tokove denarja v tujino. Ljubljanski župan Zoran Jankovic ne namerava odstopiti.
V kriminalistični preiskavi sumov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije je bilo zjutraj pridržanih šest oseb, poleg Uroša Ogrina, direktor Grepa, ki je v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana gradil športni objekt Stožice, tudi sinova Zorana Jan-kovica. Kot je pojasnil pomočnik direktorja NPU Robert Črepinko, je v javnosti viden le del aktivnosti, ki jih izvaja NPU. Slednji se bo v prihodnje po njegovih besedah nadaljeval tudi z raziskovanjem prodaje zemljišč, ki niso povezana s projektom Stožice, preiskujejo pa tudi tokove denarja, ki so jih podjetja vpletenih imela s tu-
ni, da je potovanje predrago, so letalsko vozovnico spremenili iz poslovne v ekonomsko. Ravno pot naj bi bil namreč eden od večjih stroškov. Toda Pukšič pravi, da se sprašuje, kaj določeni ljudje in službe v državnem zboru sploh delajo. Najugodnejša cena vozovnice v ekonomskem razredu naj bi po izračunih DZ znašala 1100 evrov, sam pa je za potovanje poiskal še cenejšo možnost in bi pot po njegovih izračunih
jino. Kriminalisti so zaradi suma nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta v Ljubljani izvedli 23 hišnih preiskav, med drugim so obiskali tudi mestno hišo in dom župana Jankovica. Policijskim aktivnostim zdaj sledi pregled zasežene dokumentacije. (sta)
DZ za poenostavitev prenosa nepremičnin z države na občine
DZ je s 53 glasovi za in 25 proti potrdil novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki predvideva poenostavitev prenosa nepremičnega premoženja med državo in občinami. Novela naj bi pripomogla k zagonu lokalnega gospodarstva, protikorupcijska komisija pa opozarja na z novelo povezana korupcijska tveganja.
Med glavnimi cilji novele je poenostavitev postopkov brezplačnih prenosov nepremičnega premoženja med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Zagotovila bo tudi možnost prodaje ali oddaje občinskih zemljišč v industrijskih obrtnih conah pod ocenjeno
za člana stala le 623 evrov. »Vsi stroški za vse člane komisije pa bi znašali manj kot 8000 evrov,« še pojasnjuje poslanec.
Po kolegiju predsednika državnega zbora so se nato odločili tudi, da se potovanje skrajša - z devet na šest dni, poslanci pa bi obiskali le tri države: Argentino, Urugvaj in Čile.
Ko je Pukšič menil, da so stvari dorečene, pa se je znova zapletlo. Po izračunih, ki jih je predstavila Prelesnikova, so mu mnogi očitali razsipnost, zaradi česar se je kot predsednik parlamentarne komisije odločil, da v Južno Ameriko ne bo potoval. Pravi, da razlog za to niso pritiski, ampak da se je tako odločil, ker se počuti diskreditiranega in ker je delo komisije onemogočeno.
Kot pravi, so bile v minulem tednu številne njegove trditve vzete iz konteksta. Med drugim tudi to, da je menda dejal, da bi ta pot lahko rešila slovensko gospodarstvo. »Dejal sem, da gre za pomembno pot. Ne nazadnje je v Južni Ameriki veliko Slovencev, te države imajo hitro rastoča gospodarstva in marsikaj bi se lahko naučili od njih in seveda navezali
vrednostjo.
Tako naj bi občinam zagotovila možnosti razvoja industrijsko-obr-tnih con in spodbudila investitorje k nakupu ali najemu nepremičnin v teh conah.
Protikorupcijska komisija je v svojem stališču opozorila, da zakon prenosa premoženja ne ureja na transparenten način. Ker kot takšen prinaša vrsto korupcijskih tveganj, je predlagala, da se v zakon vnesejo ustrezne varovalke, ki bodo tveganja zmanjševale. Tako je predlagala prekrškovne in civilne sankcije tako za odgovorne osebe kot za nedovoljene posle, ki bi bili lahko nični. (sta)
Problematika alkohola v Podravju še posebej pereča
V nizu regijskih konferenc o problematiki alkohola so v Mariboru strnili svoje izkušnje in poglede še strokovnjaki z območja Podravja, kjer je ta problem še posebej pereč. Sama pogostost pitja alkohola sicer ni toliko problematična, bolj kritične so posledice tega početja.
»Podravska regija je med prvimi tremi v stopnji umrljivosti zaradi posledic, ki jih lahko pripišemo alkoholu. Prav tako je zelo visoka
pomembne stike. Vez, ki bi jo vzpostavili, bi lahko koristila vsem, tudi podjetjem, izobražencem in tako naprej. Komisija bi tako vrata s tem potovanjem odprla politiki, vladi pa tudi lokalnim skupnostim,« je prepričan Pukšič, kljub temu da je odpovedal pot.
Nekateri poslanski kolegi so mu očitali, da se gre poslanski turizem, kar kategorično zavrača in pravi, da so to gnila podtikanja in populizem najhujše vrste. Prepričan je, da je delo komisije onemogočeno in da želijo posamezniki preprečiti stike s Slovenci v zamejstvu, še posebno z izseljeniško matico v Argentini. »Ob tem pa naj spomnim, da že v 5. členu ustave piše, da država skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije,« še dodaja in končuje, da je številne obiske zamejcev po svetu opravil v lastni režiji. Jutri na primer na svoje stroške potuje v Zagreb, kjer praznujejo 20 let Zveze slovenskih društev. Pri vsem tem pa se sprašuje, ali ni dovolj zgovoren podatek, da je sam za 11 potovanj odštel le 1200 evrov, nekateri njegovi poslanski kolegi pa za eno samo potovanje zapravijo več kot štiri tisočake, zgolj kot poslanci in ne predstavniki komisije za Slovence po svetu.
Dženana Kmetec
umrljivost pred 65 letom,« je pojasnila Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja RS. »Če k alkoholu pripišemo še umrljivost zaradi samomora, ugotavljamo, da je tudi ta problematika tu bolj izrazita kot v drugih delih Slovenije.«
Po mnenju sodelujočih na konferenci je glavni razlog za takšno stanje visoka toleranca družbe do tega pojava, kar posledično privede do tega, da se po alkoholu začne posegati že v mladosti. »Po drugi strani smo vinorodna dežela, s čimer ima uživanje alkohola dolgo tradicijo in je lahko dostopen,« je menila Zorkova. Dodaten razlog je slabše gospodarsko in socialno stanje regije, katerega posledica sta visoka brezposelnost in revščina, alkoholizem pa način bega pred težavami.
Posledice pitja alkohola v Po-dravju so nadpovprečne tudi po podatkih policistov. Zaradi alkohola je veliko kršitev javnega reda in miru, pri čemer se v zadnjem času povečuje število takšnih primerov v zasebnih stanovanjih.
Alkohol je na mariborskem območju najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom, medtem ko zadnje čase opažajo, da na splošno vozniki manj pijejo kot nekoč. Alkohol je pogosto prisoten pri kršitvah na področju družinskega nasilja, pogostost katerega je v Podravju prav tako nadpovprečna. (sta)
Uvodnik
Otroci so naše največje bogastvo -cenimo ga
Začel se je teden otroka, v katerem bi še posebno intenzivno morali premisliti o našem največjem bogastvu. O tem, kaj sploh je otroštvo, kako ga za naše malčke narediti nepozabnega iti kako jim ponuditi veliko, obenem pa jih naučiti skromnosti. Biti dober oče ali mama je gotovo najtežja naloga vsakega posameznika. Vsi se ukvarjamo s tem, kakšno taktiko ubrati, da otroku ponudimo vse: ljubezen in disciplino obenem. Pri tem se mnenja razhajajo, vsak izbere svojo pot, naredi tisto, za kar meni, da je za njegovega otroka in zanj najbolje. A vendar se naše metode včasih drastično razlikujejo.
Minuli teden sem doživela dogodek, ki meje opomnil, da stvari morda niso takšne, kot so sprva videti, in da nihče ne ve, kaj se dogaja za zaprtimi vrati naših hiš. Še vedno je preveč otrok pretepenih in bistveno preveč zlorabljenih.
Marsikateri izmed staršev se »spozabi« in svojo moč v afektu podceni. Posamezniki še vedno mislijo, da bodo »spoštovanje« in poslušnost dosegli s tepežem, zame pa je to najhujša možna oblika vzgoje. Sprašujem se, kako sploh lahko kdo svojega otroka pretepa, ne da bi ob tem začutil lastno nizkotnost.
Stres, ki je postal del našega vsakdanjika, vse prevečkrat tako ali drugače prenašamo na otroke. Od njih zahtevamo poslušnost, mir, ob vsem tem pa pozabljamo, da so vendarle otroci. Da morajo biti norčavi, včasih trmasti in vztrajni in da vsak normalen otrok kdaj pa kdaj želi uveljaviti svojo voljo. In če se zgodijo nesporazumi med odraslimi in otroci, smo vedno krivi mi, starejši. Mi, ki jih vzgajamo in ki od njih včasih preprosto zahtevamo preveč, ne zavedajoč se, da imamo opravka z otroki.
Gotovo ni mame in očeta, ki je zmeraj vse naredil prav. Toda dobri starši se po nečem zmeraj razlikujejo od tistih, ki so zgolj »biološki«, in sicer po tem, da vedno delajo v dobro otroka. Ni lepšega občutka od tega, ko začutiš, da si na pravi poti, in ko ti otrok ves tvoj trud in čas poplača s poljubom, objemom, lepo besedo. To je smisel življenja, tisto, kar je neprecenljivo.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Maribor • PP Agro z milijonsko naložbo
1,3 milijona za sodoben sušilno-transportni sistem
V sredo opoldne so v Perutnininem podjetju PP Agro v Mariboru uradno odprli dve leti trajajočo investicijo v vrednosti 1,3 milijona evrov. Gre za uvedbo sodobnega sušilno-transportnega sistema z letno kapaciteto 30.000 ton.
V znak uradnega odprtja nove tehnologije sta trak prerezala direktor PP Agro Franc Veršič in generalni direktor PP Roman Glaser.
Podjetje PP Agro (prej Agrokombinat Maribor) iz Skupine Perutnina Ptuj zaposluje 48 ljudi in na letni ravni ustvari skoraj 12 milijonov evrov realizacije. Obdeluje 1375 ha površin od skupnih 4150 ha poljskih površin, ki jih obdeluje skupina. Na leto proizvede približno 26.000 ton krmil, kar je nekaj več kot deset odstotkov vseh proizvedenih krmil v skupini, kjer jih na leto proizvedejo 255.000 ton.
Naložba v podjetju PP Agro je vredna 1,3 milijona evrov; od tega je 500.000 evrov evropskega denarja.
Foto: SM
Foto: SM
»Za učinkovit nastop na trgu so potrebne strateške in kontinuirane naložbe v različna poslovna področja,« je ob odprtju povedal Franc Veršič, direktor PP Agro, in poudaril, da je vzpostavitev posodobljenega sistema ključni segment pri vertikalni integraciji slovenske primarne pridelave poljščin in prehrane živali. »Investicijo smo začeli načrtovati že 2006. Štiri leta so bila potrebna za pridobitev vseh dokumentov, lani pa se je naložba, za katero nam je uspelo pridobiti tudi pol milijona evrov iz evropske blagajne, začela realizirati. Projekt izključuje vsakršno možnost okužbe s toksini, ki se pojavljajo glede na klimatske razmere v vedno večjem delu Evrope,« je še povedal Veršič in tako spomnil na lansko aflatoksinsko afero. Dodal je še, da sicer vsake okužbe nikoli ni možno povsem izključiti, pomembno pa je, da se jo takoj prepozna in izloči. Sicer pa bodo v podjetju PP Agro z uvedbo sodobnega sistema sušenja in transporta vso količino koruze posušili v najkrajšem možnem času. V družbi tej naložbi dajejo velik pomen, saj se po Veršičevih besedah zavedajo, da brez varnosti in zagotavljanja sle-dljivosti skozi vse faze procesa v naslednjem evropskem proračunskem obdobju praktično ne bo mogoče obstati na trgu.
Kot je še povedal, tako odkup surovin kot prodaja krmil poteka prek zadrug, sposobni so tudi odkupiti vse tržne viške surovin (žitaric, koruze) ter kritično ocenil prodajo teh z domačih njiv v druge države. Žitarice kupujejo po sprejetih cenah na osnovi borznih cen, praviloma tistih, ki veljajo na madžarski borzi: »Letno porabimo od 9000 do največ 12.000 ton koruze, pšenice za okrog 2000 do 3000 ton letno, soje približno 5000 ton, uvažamo pa izključno gensko neopo-
rečno sojo iz Brazilije. Letno torej potrebujemo okrog 20.000 ton makrosurovin, od tega jih sami proizvedemo v povprečju nekje 30 odstotkov,« je še pojasnil Veršič, ki ni navdušen nad bioplinarna-mi, ki za svoje delovanje potrebujejo 50 ali več odstotkov koruze.
Predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser pa je na krajši slovesnosti ob uradnem odprtju povedal: »PP Agro je nosilec kmetijske in govedorejske pridelave v Skupini Perutnina Ptuj. Z na-
ložbami v izboljšave in nove zmogljivosti že odgovarjamo na jutrišnje zahteve tržišča in ustvarjamo novo dodano vrednost, hkrati pa soustvarjamo pomemben gradnik utrjevanja naše tržne pozicije na vseh področjih dejavnosti, kjer je eden od primarnih po-stulatov tudi kakovost.«
Ključ do zagotavljanja popolnoma neoporečne krme agronatur, ki jo pripravlja PP Agro, je najprej v integriranem procesu pridelave, ki v družbi poteka v sonaravnem smislu na lastnih kmetijskih površinah. Naslednji korak zagotavljanja kakovosti je
konstantno preverjanje; pod nenehnim strogim nadzorom so tako med drugim tudi bakteriološke značilnosti surovin, vsebnost deleža proteinov in alergijske značilnosti, veliko pozornosti pa namenjajo tudi protokolom testiranja surovin za gensko spremenjene organizme. Danes je še nemogoče pripravljati krmne mešanice zgolj iz lastnih surovin, zato druge potrebne surovine za pripravo visokokakovostne krme nabavljajo prvenstveno v Sloveniji; kjer to ni možno, pa na prostem trgu. Cilj PP Agra je, da leta 2014 v krmnih meša-
nicah uporabijo le koruzo in žitarice slovenskega izvora.
Glaser je zbrane spomnil še na pomembno dejstvo o nujnosti čim višje stopnje samooskrbe, zlasti pri hrani, in da so napačna razmišljanja tistih, ki menijo, da Slovenija ne potrebuje ničesar svojega, ne bank, ne šol, ne cest: »Brez hrane, proizvedene v lokalnih virih, normalnega preživetja nacije ne bo. Prepričan sem, d sta hrana in energija tisti izziv, o katerem mora razmišljati vsaka država v svojem eksistenčnem in razvojnem področju.«
SM
Ptuj • Deset uspešnih let podjetja Intera
Tudi s Ptuja je mogoče v svet
Leto 2012 je jubilejno za visokotehnološko ptujsko podjetje Intera. Od ustanovitve mladega podjetja v letu 2002, ki je tako kot številna druga začelo delovanje v garaži, se je v desetih letih razvilo v vodilnega slovenskega razvijalca in ponudnika spletnih aplikacij za CRM in vodenje projektov.
Jubilej so proslavili s slovesnostjo na ptujskem gradu, ki je bila 21. septembra, z drugim Interinim tekom, v čast jubileja pa bodo z MO Ptuj simbolično posadili deset dreves v ptujskem mestnem parku. In-tera, ki se je od vsega začetka usmerjala v razvijanje inovativ-nih spletnih rešitev, je v desetih letih zrasla v skupino treh podjetij: ob matični Interi jo sestavljata še podjetji Refresh, ki še naprej dela spletne strani kot nekoč, Intera, in Intelius, ki razvija popolnoma nov produkt Zeppelin.
»Od prvotne ideje iti se nekaj novega na spletu oziroma se sploh iti spleta, ki pred desetimi leti še ni bil toliko razvit, kot še ni bilo razvito zavedanje, da je treba nekaj delati v internetu, do tega, da smo danes vsaj na področju projektnega vodenja in spletnih aplikacij za
CRM 'trendmejkerji', da nas ljudje posnemajo, se zgledujejo po nas, je bil dosežen kar velik napredek,« je ob jubileju povedal direktor Intere Peter La-dič. Pred desetimi leti so bili še čisto neznani študenti, ki so se učili iz tujine - vire je bilo zelo težko dobiti. A so se začeli razvijati in se na trgu pojavili s CRM-sistemom, ki je v Sloveniji pomenil neko prelomno točko od klasičnih namiznih programov do spletnih aplikacij, ki jih v tistem obdobju v Sloveniji še ni bilo, medtem ko so bile v svetu že precej razvite, danes pa je spletna aplikacija že standard.
»Vsako podjetje, ki se ukvarja z IT-storitvijo, ima neko svojo spletno rešitev, tudi uporabniki se danes že zavedajo, kaj to pomeni. V desetih letih smo se razvili v resno podjetje, vsako podjetje, ki na trgu išče pro-
jektno vodenje ali CRM, slej ko prej naleti na nas,« pove Peter Ladič. Kupci njihovih spletnih aplikacij so podjetja, posamezniki, organizacije, ki želijo izboljšati svoj proces prodaje, marketinga, projektnega vodenja, v Sloveniji in tudi zunaj - na Hrvaškem, v Srbiji
ter Bosni in Hercegovini. Interin glavni produkt je Intrix, spletna rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM) in vodenje projektov, ki malim in srednjim podjetjem olajšuje poslovanje. Uporablja jo že več kot 2000 ljudi v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in
Hercegovini, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in v Kanadi, odpirajo pa se jim še novi trgi - iščejo partnerje za italijanski, avstrijski in nemški trg ter še za nekatere druge. Od letos je Intrix v Sloveniji vključen tudi v Telekomovo ponudbo poslovnih rešitev za mala in srednja podjetja. V tem trenutku se v Interi bolj osredotočajo na izboljšanje procesov kot na tehnologijo.
V jubilejnem letu ima Intera 21 sodelavcev, v desetih letih je zrasla v skupino treh podjetij: ob matični Interi jo sestavljata še podjetji Refresh in Intelius, ki je bil nedavno sprejet v TechStars, v enega izmed treh največjih svetovnih podjetniških inkubatorjev v ZDA. Po besedah enega od ustanoviteljev Intere in direktorja Inteli-usa Davorina Gabrovca gre za uspeh, ki kar najbolje zaokrožuje jubilejno leto poslovanja Intere.
Še pred desetimi leti so iskali kadre, danes pa ni več tako. Takrat so jih bili prisiljeni uvoziti iz Srbije, Bosne in Hercegovine, imeli so tudi sodelavca iz Irske, s sodelavcem iz Kanade, ki živi na Ptuju, sodelujejo še danes. V desetih letih so po
zaslugi številnih prejetih domačih in tujih nagrad ter priznanj za inovativnost (naj podjetniška ideja, Slovenski forum inovacij, Hevreka, European Venture Summit, Red Herring, zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za najboljšo inovacijo v štajerski regiji, priznanje EuroCloud Slovenia za najboljšo rešitev v oblaku ... ) postali prepoznaven delodajalec. K temu so prispevale tudi uvrstitve med finaliste zlate niti - izbora za naj zaposloval-ca, med prvimi v Sloveniji pa si je Intera pridobila tudi certifikat družini prijazno podjetje. Na roko jim gre tudi okolje, saj razpolaga s številnimi talenti, ki pa jih je treba izbrusiti.
»Čez pet let bomo še vedno na Ptuju, na Ptuju bo ostal sedež podjetja z bistveno večjo ekipo in prisotnostjo po vsej Evropi ne zgolj kot z nekaj naročniki, temveč s konkretnimi strateškimi povezavami s partnerji in celotno podporo, ki k temu spada,« je prepričan Peter Ladič. »Že v prvih desetih letih smo dokazali, da se je mogoče v svetovne poslovne trende aktivno in uspešno vključevati tudi iz mesta, kot je Ptuj.«
Foto: Črtomir Goznik
Peter Ladič, direktor podjetja Intera: »Čez pet let bomo še vedno na Ptuju s konkretnimi strateškimi povezavami po vsej Evropi.«
Cirkulane • Četrta trgatev žametne črnine
53 grozdov ljubezni in žilavosti
»Glejte, kak' je lepa, nič ji ne pride do živega, ker je b'la vsajena in negovana z ljubeznijo. No ja, moja Micika bi pa rekla, da je žilava,« je uvodoma, pred trgatvijo znane cirkulanske ljubice, kot so vinogradniki pred leti poimenovali svojo, danes že bujno razraslo potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, povedal Miro Lesjak v vlogi priljubljenega haloškega Hanzeka.
Vinogradniki, ki so se udeležili letošnje trgatve potomke najstarejše trte na svetu na Strabolšaku, so prinesli tudi svoje prve grozde s podarjenih cepičev žlahtne trte; vsak grozd se je natančno stehtal, letošnji rekorder pa je imel skoraj kilogram.
kar 19 vinogradnikov - dona-torjev žametne črnine s svojih trt. Potem ko so natančno stehtali prav vsak grozd (med njimi je bila tudi mariborska vinska kraljica Ksenija Arbajter), je račun pokazal, da so skupaj na-
brali skoraj 51 kilogramov žlahtnega grozdja. Najtežji grozd je letos prinesel vinogradnik Marjan Varvoda, tehtal pa je natančno 923 gramov.
Šele potem ko je bila opravljena procedura zbiranja in
Ptuj • Lekarna Qlandia v novi podobi
Vrsta prednosti za uporabnike
Petindvajseti september je bil praznični dan za Lekarne Ptuj. S krajšo slovesnostjo so zaznamovali razširitev lekarniške enote Budina - Brstje, ene od osmih lekarniških enot javnega zavoda, ki ima od leta 2006 nove prostore v poslovno-trgovskem centru Qlandia.
Foto: SM
Foto: SM
Prvo grozdje z lepo obložene cirkulanske vinske ljubice so odrezali predsednik DVSH Edi Hojnik, župan Janez Jurgec in mariborska vinska kraljica, sicer domačinka, Ksenja Arbajter.
Foto: SM
Zadnje uradno opravilo po končani trgatvi je bil blagoslov Hojnika po tradicionalni šegi - s stisnjenimi jagodami zadnjega grozda in kupico vina.
Micike na žalost letos ni bilo zraven, čeprav je najprej nameravala priti. Hanzek je povedal, da se ji je plan sfižil, ker je na trebljenje buč povabila predsedniškega kandidata Boruta Pahorja: »Pa je Pahorja kobila s sebe hitila in ni mogo priti, zaj pa mora Micika sama buče trebiti ...«
In trgatev se je pač začela brez Micike; na srečo je bilo več kot dovolj drugih trgačev in še več tistih, ki so grozdje že prinesli s seboj.
Cirkulanska trgatev modre kavčine ali žametne črnine poteka po posebnem protokolu; tisti, ki so v preteklosti dobili cepiče potomke modre fran-kinje, zdaj namreč že prinašajo prvi pridelek na trgatev k Sv. Ani, na hrib, ki mu po domače pravijo Strabolšak. Letos se je v vrsto pred natančno tehtnico in še bolj natančnim tajnikom Društva vinogradnikov in sadjarjev Vladom Mundo zvrstilo
Nova naložba, razširitev za okrog 20 m2, je prinesla tudi robotizirani sistem za skladiščenje in prinos zdravil, ki je prav tako nadvse pomembna pridobitev. Ta sistem omogoča, da farmacevt ostaja za pultom; ni mu več treba več hoditi po zdravila, na izdajno okence mu jih prinaša robotska roka tik za njegovim hrbtom. Kot je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Ben-čič, mag. farm, spec., so se za nakup robotiziranega sistema skladiščenja in prinosa zdravil, prvega te vrste v Sloveniji (kar pomeni, da so na tem področju tudi neke vrste pionirji, v dveh slovenskih lekarnah sta sicer nameščena dva starejša robota), odločili iz več razlogov: prihranka prostora, časa, večje natančnosti pri vodenju zalog, trenutno lahko skladiščijo 14.000 škatlic zdravil, ter uvedbe elektronskega recepta, ki pa šele prihaja. Zdaj je še tako, da mora farmacevt v bazi podatkov poiskati ime predpisanega zdravila, pri elektronskem receptu bo treba le še potrditi ime zdravila, ki se bo v sistem preneslo avtomatsko. Z uvedbo elektronskega recepta, luč sveta naj bi v Sloveniji ugledal sredi leta 2013, bo imel farmacevt še več časa za opravljanje osnovnega poslanstva - svetovanja o varni, pravilni in učinkoviti uporabi
zdravila ter razreševanja vseh vprašanj in težav, povezanih z zdravljenjem z zdravili, je še o prednostih robotiziranega sistema povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj. Celotna investicija v prenovo prostorov in nakup sistema z vso potrebno infrastrukturo je skupaj stala 280.000 evrov. Po besedah Darje Potočnik Benčič je bila prenova za zavod velika investicija. Kljub kriznim časom so menili, da je investicija potrebna, saj ljudje v krizi potrebujejo še bolj kakovostne zdravstvene storitve kot sicer. Sledijo pa jim lahko le s tehnološkim in strokovnim napredkom. Glede na odzive uporabnikov in zaposlenih je bila odločitev pravilna. Na slovesnem odprtju prenovljenih in posodobljenih prostorov se je direktorica še
posebno zahvalila sodelavkam lekarne - sedem jih je, uspešno pa jih vodi Nataša Koltak Ferčič -, ki so v treh tednih, kolikor je bila lekarna zaprta, prilagajale svoj urnik potrebam. Delale so ob koncu tedna, ponoči, tudi v drugih enotah zavoda, vedno z dobro voljo in pozitivno energijo.
Kot je na odprtju poudaril ptujski župan Štefan Čelan, inovativnost in podjetnost ter strokovnost niso samo odlika zasebnega sektorja. Lep primer, da se to dogaja tudi v javnem sektorju, so Lekarne Ptuj. Zaradi tega imajo ljudje boljšo storitev, kar je tudi cilj javnega sektorja, da z vlaganjem ustvarjenega presežka uvaja tehnološke posodobitve in nova znanja.
MG
tehtanja grozdja, sta zbrane z nekaj kratkimi pozdravnimi stavki nagovorila župan Janez Jurgec in vinska kraljica. Predsedniku Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVSH) Ediju Hojniku in županu je nato kot vsako leto pripadla funkcija meritve sladkorja v grozdju lepo obložene potomke. Pokazalo se je, da je grozdje sladko in primerno za trgatev, saj je imelo polnih 83 oekslov. Ob petju mešanega pevskega zbora iz Cirkulan ter ob igranju mladega harmonikarja Jureta Bezjaka se je nato začela uradna trgatev. Trgači so odrezali natanko 52 grozdov (eden je moral ostati na trti), kar je rekord, saj jih je bilo lani 34, leta 2010 37, na prvi trgatvi leta 2009 pa 26. Toda letošnja obilnost je zaostajala za lanskim pridelkom: skupaj se je natehtalo dobrih 17 kilogramov sicer izjemno lepega in zdravega grozdja, kar pa je za tri kilograme manj kot lani. Tudi najtežji grozd je bil precej bolj vitek kot lani; letos je tehtnica pokazala, da je najtežji sadež težak 674 gramov, lanski rekorder pa je imel neverjetnih 1332 gramov. A ker so lani vinogradniki donirali le 29 kilogramov žametne črnine, letos pa skoraj 51, je bila skupna bera odlična in stiskalnica ni bila postavljena zastonj. Trgači so letos prvič k skupni beri dodali še nekaj rdečih sort z bližnjega učnega vinograda (sorte morda kavčina, modri pinot in potugizer - modra portugalka).
Vrednost naložbe, ki je v domeni lastnega razvoja, znaša nekaj več kot milijon evrov. Podjetje ponuja celovite storitve na področju sortiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč. Z najnovejšo tehnologijo poskrbijo za predelavo plastičnih sveč, preostale pa ustrezno izločijo in predajo zbiralcem za nadaljnjo predelavo. Sodobna in do okolja prijazna tehnologija tako omogoča predelavo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. Pridobljeni materiali (parafin, plastika, kovina), ki so sestavni deli sveč, so ločeni in jih je mogoče znova uporabiti pri izdelavi nagrobnih sveč ali za kaj drugega pri različnih proizvodnih sistemih. Z recikliranjem ene tone teh
»Letos je kar nekaj težav povzročila suša, zato je grozdje manjše, prav tako so težave povzročali insekti, ki so se lotili jagod. Spomladanska po-zeba ni pustila posledic, malo je tudi udarila toča poleti, ki je poškodovala nekaj grozdja. Sicer pa smo lahko zadovoljni z letino in kakovostjo grozdja,« je celoletno ukvarjanje z žametno ljubico na kratko povzel gospodar Zvonko Arnečič in izdal, da je iz lanskega pridelka nastalo okrog 15 litrov žlahtnega vina, ki se bo stekleničilo v prihodnjih mesecih.
sveč trenutno v povprečju pridobijo 450 kg plastike, 350 kg parafina in 100 kg kovin, preostalo so nečistoče, izločene baterije ter druge sveče, ki se ne reciklirajo.
EKO Plastkom zaposluje de-
Uradni del letošnje trgatve se je končal s tradicionalnim blagoslovom trte za dobro letino vnaprej in za dobrega gospodarja. Po stari šegi je Edi Hojnik stisnil jagode preostalega grozda na trti, vsako posebej za svoj namen, nato pa se je vesela družba na vrhu Stra-bolšaka prepustila zasluženi zabavi po opravljeni trgatvi ob zvokih številnih godcev, petju in polnih pladnjih dobrot, ki so jih pripravile članice cirku-lanskega društva gospodinj, ter seveda ob polnih kozarcih.
SM
vet delavcev, število teh pa se bo predvidoma še povečalo. Vizija novega podjetja je vlaganje v posodobitev proizvodnih naprav ter izboljšava delovnega in bivalnega okolja.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Lekarno Budina - Brstje v Qlandii so razširili in opremili z robotizi-ranim sistemom za skladiščenje in prinos zdravil.
Ljutomer • Podjetje za predelavo nagrobnih sveč
Letna predelava do 2500 ton
V Prlekiji je nedavno proizvodnjo zagnalo podjetje za predelavo odpadkov EKO Plast-kom, ki se ukvarja s sortiranjem in predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Gre za sodoben in tehnološko napreden delovni proces, ki bo na leto predelal do 2500 ton odpadnih nagrobnih sveč, kar je celoletna količina, ki jo Slovenci ločeno odložijo v zabojnike.
Ptuj • Mestna trgatev
Povprečna, a nadvse sladka letina
Svetovni dan turizma so na Ptuju že tradicionalno zaznamovali tudi z mestno trgatvijo. Udeležili so se je ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, predstavniki evropskega in slovenskega reda vitezov vina, princi karnevala, mestni svetniki, predstavniki društev vinogradnikov in sadjarjev, predsedniki svetov četrtnih skupnosti, pridružili pa so se tudi obiskovalci, turisti od drugod, ki so uživali ob odlični ptujski kapljici in potici.
Trgatev se je začela na grajskem dvorišču, kjer so nabrali za brento in pol modre kavčine. Ob tej priložnosti so se poslovili od dozdajšnjega mestnega viničarja Franca Emeršiča; nasledil ga je Andrej Rebernišek, pod čigar strokovnim nadzorom so v kleti na Grajenščaku done-govali ptujsko mestno vino, ki so ga letos prvič lahko po-kusili tudi meščani. Natočili so ga ob letošnjem prazniku MO Ptuj.
Na uspešni viničarski mandat bo Franca Emeršiča spominjala grafika z motivom ptujske mestne hiše, ki mu jo je izročil ptujski župan Štefan Čelan in se mu hkrati zahvalil za odlično opravljeno poslanstvo. Zdaj že nekdanji mestni viničar si želi, da bi modri
Foto: Črtomir Goznik
Modre kavčine je bilo letos za brento in pol.
kavčini, potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki je že začela malo hirati, dali zrak in sonce, da se bo lahko razvijala.
Novi mestni viničar Andrej Rebernišek se je zahvalil ptujskemu županu za odlo-
čitev, da mu zaupa nadvse pomembno in odgovorno nalogo, skrbeti za vinski pridelek mesta. Potrudil se bo, da se bo potomka najstarejše vinske trte na svetu lahko bolje razvijala, kot bo tudi poskušal realizirati leta 1996
Foto: Črtomir Goznik
Novi mestni viničar je Andrej Rebernišek; nasledil je Franca Emeršiča, ki je v tej vlogi uspešno deloval kar deset let.
Pušenci • Konec nevarnega križanja
Začela se je gradnja nadvoza
Te dni se je le začela gradnja nadvoza čez železniško progo v Pušencih pri Ormožu. Tukaj se križata glavna železniška proga na koridorju V. Ormož-Murska Sobota-Hodoš-državna meja, ki je del železniške osi Lyon-Trst-Divača-Lju-bljana-Budimpešta-ukrajinska meja, in cesta G1 Ormož-Središče ob Dravi.
zastavljeni projekt mestnega vinograda, da bi združili vinski pridelek mestnega in župnijskega vinograda. Nova blagovna znamka ptujskega vina je bila že predstavljena, škoda bi bilo, da ne bi bila pokrita s količino, torej s skupno kapljico obeh vinogradov. Novi ptujski mestni viničar računa tudi na pomoč prijateljev iz vinogradniških društev in z Biotehniške šole
Ptuj. Ravnatelj šole in vodja konzul vinskega omizja Ptuj -Ormož slovenskega reda vitezov vina dr. Vladimir Korošec je na četrkovi mestni trgatvi povedal, da ga posebno veseli, da se MO Ptuj udejstvuje na področju razvoja vinarstva in vinogradništva. Ptuj je nedvomno središče slovenskega vinogradništva in vinarstva, tako v preteklosti kot tudi danes. Upa, da bo tudi v priho-
dnje tako. Trenutne razmere v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu niso najboljše. »Če bomo sodelovali, če bomo povezali svoje moči in voljo ter strasti - pri vinu je namreč potrebna tudi strast - nam bo uspelo ohraniti slovensko vinogradništvo in vinarstvo v takšni podobi, kot so nam jo zapustili predniki,« je poudaril Korošec.
V	letošnjo mestno trgatev je popeljala ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek.
V	mestnem vinogradu so letos trgačem pustili le za vzorec letošnje letine, opravili so le simbolično trgatev in simbolično stiskanje grozdja, saj je letošnja suša tudi tu naredila svoje in so morali renski rizling zaradi zrelosti predčasno potrgati. Četrtkova mestna trgatev se je tako bolj razvila v praznično druženje veselih in po srcu dobrih ljudi ob dobri kapljici, kulinariki in glasbi, za katero so poskrbeli v Biotehniški šoli Ptuj, ki tudi sicer med letom skupaj s podjetjem Javne službe Ptuj strokovno bdi nad vinsko trto. Šibile so se tudi stojnice društev gospodinj, ki so se izkazale s sladko ponudbo. Letošnji pridelek na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu se lahko pohvali z veliko vsebnostjo sladkorja. Pridelek mestnega vinograda je sicer povprečna letina, po kakovosti pa zelo sladka. Iztisnili so 450 litrov sladkega mošta.
MG
Z izgradnjo zunajnivojske-ga križanja ceste in železnice, zaprtjem nivojskega prehoda ter ustreznejšimi tehničnimi elementi ceste si investitor prizadeva povečati prometno varnost za vse uporabnike ceste in železnice. Po izvedbi projekta bosta zagotovljeni tudi večja pretočnost povezovalne ceste in tehnična ustreznost železniške proge Or-mož-Murska Sobota-Hodoš za hitrost do 160 km/h. Z zu-najnivojskim križanjem ne bo več zamudnega čakanja pred zaprtimi zapornicami, zaradi sodobno urejenega cestišča in pasivne protihrupne zaščite pa se bo deloma zmanjšal tudi hrup na tem odseku.
Projekt zunajnivojskega križanja Pušenci bo obsegal izgradnjo ceste v dolžini 745 metrov, izvedbo petih priključkov v dolžini 137 metrov, izvedbo dveh križišč, izgradnjo 200 metrov dolgega cestnega nadvoza čez železnico, izgradnjo podhoda pod železnico na območju postajališča, prestavitev in zaščito komunalnih vodov ter zaprtje nivojskega prehoda. Vodja gradbišča Leon Ruhitel iz SGP Pomgrad je povedal, da gre za tehnično zahteven projekt. Vsebuje zlasti veliko prestavitev komunalnih vodov (vodovod, plinovod, optični kabli, elektrika, železniški vodi, telekomunikacije). Nadvoz bo
temeljen na pilotih od 6 do 16 metrov globine, v podhodu pa so zaradi visoke podtalnice načrtovali tudi črpališče. Na območju poplavne nevarnosti Pušenskega potoka sta predvidena nasip nadvoza, ki ne bo vplival na povišanje gladin, in podhod za pešce, saj bo poseg v poplavno območje minimalen in zaradi majhnih globin ob robu poplavnega območja ne bo vplivov na povišanje gladin.
Uredile se bodo tudi površine za kolesarje in pešce, ki zdaj potekajo po južni strani ob glavni cesti Ormož-Sredi-šče ob Dravi in prečkajo Pu-šenski potok z leseno brvjo. Po projektu bo izvedena ločitev pešcev in kolesarjev od vozišča in ureditev posebne površine v širini 2,50 metra.
Načrtuje se tudi nov prehod za pešce in kolesarje. Pred križanjem z železniško progo je predvidena nova skupna površina širine 2,50 metra, pešci in kolesarji pa bodo železniško progo po novem križali v 100 metrov dolgem podhodu pod tiri. Podhod bo ponujal tudi dostop do predvidenih novih peronov postajališča Pušenci.
Pogodba za gradnjo zunajni-vojskega križanja v Pušencih je bila z izvajalcem SGP Pomgrad in s partnerjem Strabag AG, podpisana konec avgusta, vrednost pa je 4,840.782 evrov. Od tega znaša sofinanciranje Evropske unije 4,114.665 evrov. Na gradbišču bo delalo povprečno 15, v konici del pa tudi do 35 delavcev.
Viki Ivanuša
Ivanjkovci • Odprli novo igrišče
Novo igrišče ne sme samevati
V soboto dopoldne so v Ivanjkovcih slovesno odprli novo športno igrišče, ki ga bodo uporabljali za pouk športne vzgoje pa tudi za rekreacijo krajanov in delovanje društev.
Foto: Viki Ivanuša
V Pušencih nastaja veliko gradbišče, v začetku 2014. pa naj bi se tu čez progo že zapeljali po novem nadvozu.
Program ob odprtju so pripravili učenci OŠ Ivanjkovci, trak pa sta prerezala predsednica KS Slavica Rajh in podžupan Branko Šumenjak, potem ko so predstavniki vseh razredov simbolno z baklo v roki pretekli prvi krog po novi stezi.
Ravnateljica Nada Pignar je poudarila, da je z igriščem odpravljena še zadnja vrzel pri zagotoviti najboljših razmer za pouk. Športno igrišče zdaj obsega atletsko stezo, obnovljeno igrišče za rokomet, igrišče za odbojko na mivki, tenis, prostor za skok v daljino in za suvanje krogle. S tem je dana možnost, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako jo bo izkoristil, zato je ravnateljica povabila učence in vse krajane, da igrišče uporabljajo tudi ob popoldnevih, da ne bo samevalo.
Podžupan Branko Šume-njak je v kratkem nagovoru zagotovil, da bo - po njemu dostopnih informacijah - občina kljub težkim časom tudi v prihodnje približno enako
financirana in bodo tako lahko financirali projekte krajevne skupnosti. Pri tem bodo sledili potrebam prebivalcev. Ivanjkovčanom je zaželel, da bi igrišče uporabljali z veseljem, varno in da bi pazili nanj, saj bo le tako lahko služil svojemu namenu.
Slavica Rajh je povedala, da bo upravljavec igrišča še naprej krajevna skupnost. Ker je več zunanjih uporabnikov, objekta ne nameravajo zakle-
pati - vstop naj bo prost za vse, saj gre za skupno odgovornost, so prepričani. Večinski financer izgradnje igrišča, ki je vredno 170.000 evrov, je bila Občina Ormož, Fundacija za šport pa je primaknila 30.000 evrov. Dela so potekala od julija do nedavno, izvajalo pa jih je Komunalno podjetje Ormož, v imenu katerega se je slovesnosti udeležila direktorica Pavla Majcen.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Trak sta prerezala predsednica KS Slavica Rajh in podžupan Branko Šumenjak, potem ko so predstavniki vseh razredov simbolno z baklo v roki pretekli prvi krog po novi stezi.
Ptuj • S ptujskim županom o aktualni problematiki
»
Prenos del iz komunale so začele
zunanje občine
«
Problematika Komunalnega podjetja Ptuj, njegovega statusa, organiziranosti in vsebinskega delovanja je že dolgo predmet obravnav. Mestna občina Ptuj bo, kot kaže, tudi edina plačnica v zadevi Meltal, pri investiciji v OŠ dr. Ljudevita Pivka pa se občine soustanoviteljice ne bodo mogle izogniti svojim obveznostim. Navodilo ministrstva za šolstvo jim jasno nalaga, da so dolžne sofinancirati izgradnjo te šole, pravi ptujski župan Štefan Čelan, s katerim smo se pogovarjali o tem trenutno najaktualnejšem in o drugih vprašanjih v MO Ptuj.
Problematika Komunalnega podjetja Ptuj se vleče že nekaj časa in nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Kje vidite možen izhod in v kakšnem času? V javnosti vse bolj prevladuje mnenje, da je MO Ptuj tista, ki uničuje podjetje in »načrtno« ne stori korakov za rešitev, samo da bi podjetje spravila v stečaj.
»Težave, s katerimi se srečujemo kot 43-odstotni solastnik Komunalnega podjetje Ptuj, so vse prej kot smešne. Žal pa je morda najpreprosteje vsem tistim površnim opazovalcem, ki Mestni občini Ptuj pripisujejo razloge za propad podjetja, odgovoriti s smešni-co. Srečata se dva Angleža in pogovor nanese na nezvestobo žene enega izmed njiju. Ko se je namreč nenapovedano vrnil domov, je v postelji ob ženi našel furmana, ki jim je vsak dan s konjem vozil sveže mleko na dom. Na vprašanje, kaj je storil, ko ju je zalotil v postelji, je odgovoril: 'Stopil sem na dvorišče in furma-novega konja tako udaril, da se je žival sesedla.' Podobno usodo doživljamo v mestni občini, ki je do današnjega dne še vedno več kot 70-od-stotna plačnica vseh storitev Komunalnemu podjetju Ptuj. Pri reševanju hudih finančnih težav se v glavnem zgolj v mestni občini trudimo, da bi preprečili stečaj podjetja. Ob tem pa je treba vedeti, da so naše občanke, občani in podjetja veliko večino vseh položnic za vodo, kanalščino, ogrevanje in drugo sprotno poravnali, nekdanje vodstvo podjetja pa je ta denar porabilo za delno kritje nastalih izgub, ki pa niso predmet izvajanja javnih gospodarskih služb, ampak napačnih poslovnih odločitev na trgu. Iz letošnjega revidiranega zaključnega poročila o poslovanju v letu 2011 je jasno razvidno, da je podjetje ustvarilo več kot 820.000 evrov izgube. Ker se osebno in v občinski upravi še kako zavedamo možnih socialnih stisk, ki bi jih lahko doživele družine zaposlenih v Komunalnem podjetju Ptuj, če bi to šlo v stečaj, vlagamo veliko napora v razgovore z vsem upniki, ki jih ni malo,
da bi preprečili najhujše. Rešitve, ki jih predvidevajo utopično naravnani posamezniki, da bomo občine pokrivale nastalo izgubo in zagotavljale sredstva za slabo opravljeno delo, so popolnoma nerealne. Zakaj je večina zunanjih občin že pred ustanovitvijo Javnih služb Ptuj ustanovilo režijske obrate in v njih preneslo glavnino dela iz Komunalnega podjetja Ptuj ? Znesek sredstev, ki ga zunanje občine namenjajo režijskim obratom in ne Komunalnemu podjetju Ptuj, presega štiri milijone evrov. Naj mi poslovodstvo in posamezniki, ki javno obračunavajo z Mestno občino Ptuj, povedo, kje so bili takrat, ko se je to dogajalo, in zakaj se je to zgodilo. Prav tako bi želel odgovor na vprašanje, koliko sredstev bodo v sanacijo izgub vložili zasebni lastniki, ki imajo 39-odstotni delež v Komunalnem podjetju Ptuj.«
»Ponujenim rešitvam se človek lahko zgolj nasmeji«
Zakaj je bilo treba ustanoviti Javne službe Ptuj, ki so po mnenju nekaterih razlog za težave v Komunalnem podjetju Ptuj?
»Glavni razlog za ustanavljanje javnega podjetja leži v novi zakonodaji. Ta je namreč bistveno spremenila dozdajšnje načine in postopke izvajanja obveznih javnih gospodarskih služb. V mestni občini smo imeli pred uveljavitvijo te zakonodaje tudi pregled računskega sodišča, ki nam je izdalo pozitivno mnenje s pridržkom. Ta se je nanašal ne neurejeno področje izvajanja obveznih javnih gospodarskih služb. Skoraj tri leta smo se trudili, da bi Komunalno podjetje Ptuj preoblikovali v javno podjetje, a žal brez uspeha. Predstavniki zasebnih lastnikov so procesu preoblikovanja nenehno nasprotovali, prav tako pa do današnjega dne nismo našli skupnega predloga, ki bi ga potrdile zunanje občine.
Še hujši zalogaj je izpolnjevanje pogojev za upravljanje vseh tistih investicij, kjer smo
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Celan, župan MO Ptuj: »V upravi MO Ptuj se trudimo po najboljših močeh, da bi preprečili najhujše, stečaj Komunalnega podjetja Ptuj.«
prejeli evropska sredstva. V pogodbi smo se namreč zavezali, da bomo vse objekte predali v upravljanje javni pravni osebi, Komunalno podjetje Ptuj pa nima statusa javnega podjetja. Vsi ti razlogi in številni drugi so nas vodili v ustanavljanje javnega podjetja. Z njim smo namreč zadostili zakonskim predpisom. Vsi sanacijski programi, ki smo jih prejeli od dozdaj-šnjih direktorjev, jasno kažejo, da brez sodelovanja med Komunalnim podjetjem Ptuj in Javnimi službami ter z velikim naporom Mestne občine Ptuj ni rešitve za ohranjanje večine delovnih mest v komunali. Rešitvam in videnjem problematike, ki jih ponujajo celo nekateri pomembni ptujski menedžerji, se človek preprosto lahko zgolj nasmeji. Besedičenje o plemenitosti zasebnega kapitala in gnilobi javnega sektorja nima ne repa ne glave. Osebno si preprosto ne znam predstavljati, kako hitro nekateri izgubijo spomin. Komunalno podjetje Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1953 in je v času družbene lastnine in upravljanja v najboljših časih zaposlovalo skoraj 1000 ljudi. Po osamosvojitvi so si ga v določenem delu posamezniki privatizirali in število zaposlenih je padlo na slabih 200 ljudi. Kje se torej pozna ta silna zasebna iniciativa? Slabo se namreč piše vsaki tisti državi, kjer se zasebna podjetniška
inovativnost konča s privatizacijo zdravstva, šolstva, komunalnih dejavnosti itd.«
»Od nekdanje solidarnosti je ostalo bore malo«
Zgodba Meltala je MO Ptuj drago stala. Občine naslednice nekdanje velike občine se pri poplačilu ne vidijo.
»Žal nam je od nekdanje solidarnosti, ko smo si medsebojno vedno znali pomagati tako v slabem kot v dobrem, ostalo bore malo. Prav tako si nikoli nisem znal predstavljati, da bomo naše skupne občinske probleme morali reševati prek sodišč. Očitno
sem še vedno zelo naiven na političnem parketu.«
Kakšne bodo dodatne obveznosti MO Ptuj pri podaljšanju roka izgradnje kongresno-kulturne dvorane?
»Vsi roki se daljšajo zaradi nedokončanih restavratorskih in konservatorskih del, ki jih izvajajo državne institucije. Prav tako menim, da je prenova dominikanskega samostana izjemno zahteven poseg, kjer nam hitrost ne bo prinesla nič dobrega. Zato pričakujem od izvajalca, da bo razumel težo in vsebino te investicije in ne bo zahteval dodatnih sredstev iz tega naslova.«
Nekatere občine na Ptujskem prav tako ne kažejo zanimanja za soudeležbo
Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva
Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in v soorganizaciji MO Ptuj, ki je tudi gostiteljica, OOZ Ptuj, OOZ Maribor in Štajerske gospodarske zbornice bo na Ptuju 4. in 5. oktobra potekala poslovna konferenca na temo Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva s ciljem graditve mostu med podjetništvom v diaspori in domovini. Zanimanje za udeležbo je pokazalo okrog 40 gospodarskih oziroma obrtnih subjektov z območja Podravja, gostujočih podjetnikov pa naj bi bilo okrog 15 s področja kovinarske, lesarske in tekstilne dejavnosti. Kot so pred konferenco povedali v OOZ Ptuj, si vedno več podjetnikov išče delo v Avstriji, kjer s svojimi zaposlenimi opravljajo gradbena, kovinarska in kleparska dela. Obrtniki s Ptujskega so že tradicionalno povezani s trgi nemškega govornega območja.
pri gradnji nove OŠ dr. Lju-devita Pivka. Kaj to pomeni za končevanje finančne konstrukcije?
»Navodilo ministrstva za šolstvo preostalim občinam jasno nalaga, da so dolžne sofinancirati izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Usoda investicije pa ni odvisna zgolj od pripravljenosti zagotavljanja sredstev od občin, ampak od dinamike plačevanje države. Pred časom so namreč prejeli pogodbe, kjer država predvideva šestletno sofinanciranje te investicije. Z mestne občine smo jih že obvestili, da pod takšnimi pogoji ne moremo in ne smemo začeti te investicije.«
Kako se mesto pripravlja na obisk slovenskih podjetnikov iz zamejstva in kaj pričakujete od tega obiska?
»Z veseljem smo podprli pobudo ministrice Ljudmile Novak, da v našem mestu organiziramo srečanje zamejskih in naših podjetnikov. Upam, da bo udeležba enih in drugih čim večja. Še bolj pa si želim, da bi to srečanje pripomoglo h konkretnim poslom.«
MO Ptuj je partnersko sodelovanje vzpostavila že z več mesti; po odločitvi mestnih svetnikov naj bi ga tudi z mestom Saffle na Švedskem. Kdo v MO Ptuj odgovarja za to področje, kako se razvija mednarodno sodelovanje, kdo so tisti, ki sodelujejo v teh mednarodnih izmenjavah ter koliko to stane mestni proračun?
»Znotraj občinske uprave dela na tem področju več sodelavcev, povezuje in vodi pa jih služba za odnose z javnostjo. Prva tako so se posamezni mestni svetniki odločili, da bodo sodelovali kot vodje delegacij s posameznimi partnerskimi mesti. Veliko srečanj se danes opravi že prek živih vezi med posamezniki in institucijami v posameznih pobratenih mestih. Proračunski izdatki so v glavnem povezani s potnimi stroški in kritjem nekaterih materialnih stroškov. Skupni obseg ne pomeni pomembne obremenitve za naš proračun.«
Ormož • Razstava Vide Rajh in Ota Žnidariča
Spodbujajo ju lepote narave
Minuli teden so - po župnišču in gradu Velika Nedelja - v grajski pristavi odprli že tretjo skupno razstavo ljubiteljskih slikarjev Vide Rajh in Ota Žnidariča. Dvorana je bila nabito polna in je prekipevala od čustvenega naboja, saj imata domačina veliko občudovalcev, ne manjka pa jima niti naklonjenosti someščanov.
To prav tako ni ušlo budnemu očesu direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Alešu Arihu, ki ni skrival, da je impresioniran, da se v Ormožu dogaja kultura na vseh ravneh, od profesionalne do ljubiteljske, ki jo v muzeju zelo cenijo, saj ta še posebno prihaja iz srca - kot strast tistih, ki se z njo ukvarjajo. Izdal je tudi, da so Vido Rajh in Ota Žnidariča za razstavo snubili že nekaj let, preden sta končno privolila vanjo. Razstavo je odprl podžupan Branko Šumenjak, ki je prav tako vesel dogajanja v pristavi, saj to kaže, da prostor živi in je bila investicija upravičena. Glasbeno popotnico so dogodku dali člani Moškega pevskega zbora Dobrava pod vodstvom Jožeta Barina Turice.
Vida Rajh slika že od mladih let. Ko je obiskovala osnovno
šolo v Gradcu in ji je profesor likovnega pouka v izkaz zapisal, da je nadarjena za risanje, na to opazko ni bila pozorna. Nanjo pa se je spomnila nekoliko pozneje, ko je načrtovala študij na slikarski akademiji in tudi opravila sprejemni izpit pri Božidarju Jakcu. Žal pa so bile finančne zmožnosti staršev preskromne, da bi lahko uresničila to priložnost. Postala je učiteljica in pravi, da je imela svoj poklic zelo rada, saj ji je dajal tudi veliko možnosti za likovno izražanje. Vendar na svojo ljubezen ni pozabila in si je obljubila, da se bo slikarstvu posvetila pozneje. To ji je v pokoju tudi uspelo. Navdih za slikanje najde povsod, je namreč zelo odprt in pozoren človek. Vse, kar ji pride na pot, lahko konča na njenih slikah. Zelo rada tudi ustvarja zunaj, v naravi. Znane so njene klečaje,
kmečke hiše, pokrajine in seveda nepogrešljive sončnice. Preizkusila je ustvarjati v vseh tehnikah, začela pa je z ogljem, h kateremu se še vedno rada vrača. Ta tehnika je zelo priljubljena tudi v Švici, kjer je dvakrat razstavljala risbe z motivi domačega kraja.
Vida Rajh in oglje sta bila zelo pomembna tudi na slikarski poti Ota Žnidariča, ki je Vido opazoval, ko je raziskovala Šoštaričevo kovačnico na Dobravi. Več dni je prihajala in si ogledovala kovačnico, ob tem je počasi nastajala risba z ogljem. Oto, ki stanuje v bližini, pa je pogosto prihajal opazovat njeno delo. Večkrat jo je nagovarjal, naj ga vzame s seboj in mu pokaže, kako kaj počne, ker bi tudi on želel slikati. Na začetku ga ni jemala resno, ker pa se je takrat pripravljala prva slikarska kolonija pri Sv.
Ormož • Izobraževanje medicinskih sester
Psihiatrija včeraj, danes, jutri
V soboto je v grajski pristavi v Ormožu potekalo strokovno izobraževanje Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož, ki so ga organizirali v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Ormož na temo Psihiatrija včeraj, danes, jutri.
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož je regijsko strokovno združenje, ki šteje 589 članic in članov. Članstvo je sestavljeno iz zaposlenih v zdravstvenih in socialnih zavodih, zdraviliščih, zasebnem sektorju ter upokojenih članov v zdravstveni in babiški negi ptujsko-ormoške regije. Temeljno poslanstvo in namen društva je strokovno združevanje, skrb za strokovni razvoj s ciljem izboljšati kakovostno obravnavo pacientov in nepretrgan razvoj stroke zdravstvene in babiške nege v regiji. Štirikrat na leto se srečajo na strokovnih izobraževanjih, na katerih jim približajo novosti stroke. Področje delovanja medicinskih sester je zelo široko, saj delujejo tako v domačem okolju bolnikov kot v bolnišnicah in zdravstvenih domovih,
je povedala podpredsednica društva Marija Kokol. Ker se pri svojem delu srečujejo tudi s psihiatričnimi bolniki, so odločili osvežiti, obogatiti in pridobiti znanje tudi s tega področja. Na srečanju v grajski pristavi se je zbralo 67 udeleženk, ki so prisluhnile, kako bolnika vključiti v širše socialno okolje, ga pripraviti, da po zdravljenju zaživi tudi doma. Kar nekaj konkretnih vprašanj pa so obravnavale tudi v delavnicah, ki so sledile predavanjem.
Direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček, je povedala, da je psihiatrija še vedno tista veja medicine, o kateri se v družbi malo govori: »V družbi še vedno obstaja stigma in strah pred temi bolniki, zato je pomembno, da se o tem čim več govori - to je tudi eden od namenov našega srečanja. Predstavili smo metode dela
Tomažu, je Vida prijavila oba, vendar Otu ni nič povedala. Tako sta oba prejela vabila in se udeležila kolonije, pozneje so sledile še številne druge. Slikanje ga je tako pritegnilo,
da si je doma uredil atelje, v katerem je nastalo okrog 150 del. Najraje slika rože, brez marjetic in sončnic ne gre, zelo pa ima rad tudi tihožitja in stare domačije. Največkrat slika v tehniki olje na platno.
Kot je povedala Rajhova, oba upata, da se bo njuna likovna ustvarjalnost plodno nadaljevala še v naslednjih letih, saj ju k temu vedno znova spodbujajo lepote narave, v njiju prebujajo željo, da jo izražata v svoji likovni govorici ter jo tako ohranjata zase in za
druge. Njun odnos do slikanja pa še najlepše povzamejo misli enega od njunih mentorjev Tomaža Plavca, ki je dejal: »Cilj slikanja ni, da bi naredil popolno sliko, ampak da se roka, čopič in vsa čutila zlijejo v eno samo uživanje.«
Kot dolgoletna člana likovne sekcije Ljutomer in udeleženca slikarski kolonij sta sodelovala na številnih skupnih razstavah. Njune slike domuje-jo večinoma Sloveniji, nekaj pa jih je tudi v tujini, celo v daljni Avstraliji.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Marija Kokol, podpredsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož, je bila zadovoljna z udeležbo na izobraževanju.
in zgodovino psihiatrije ter odnos družbe do duševnega bolnika. Prav ta odnos je tudi v veliki meri vplival na zdravljenje bolnikov. Predstavili smo tudi sodobne metode zdravljenja, kot je skupnostna psihiatrija, o kateri je predavala doc. dr. Vesna Švab, ki je začetnica in vodilna na področju skupno-stne psihiatrije v slovenskem prostoru.«
Specifika dela medicinske sestre v psihiatriji je predvsem ta, da zahteva drugačen pristop, kajti duševni bolnik ima drugačne simptome in potrebe. Obravnavati ga je treba celostno, tako na telesnem, duševnem kot socialnem področju. »Če pride nekdo na kirurgijo in ima zlomljeno roko, bo tam zanimiva samo zlomljena roka. V psihiatriji pa je to povsem drugače, tukaj je izjemno pomembna komunikacija. Sestra si mora pridobiti zaupanje pacienta, sicer ne bo mogla najti simptomov in delati s pacientom. Bolnik mora v procesu zdravljenja aktivno sodelovati, sestra mu mora dati uvid v njegovo bolezen, kar je pogosto težava, in skupaj načrtujeta zdravljenje. Pomembno je tudi to, da se v zdravljenje vključujejo svojci, njegova ožja in širša okolica. Veliko je tudi zdravstveno-vzgojnega dela, ki ga mora sestra opraviti pri posameznem pacientu,« je povedala Majda Keček.
Viki Ivanuša
Vido Rajh in Ota Žnidariča so dolgo snubili za razstavo, a ob pogledu na zares prepolno dvorano sta bila zelo vesela, počaščena in zadovoljna, da sta privolila vanjo.
Ptuj • Glasba brez meja
Partnerska mesta skupaj v glasbi
Znotraj skupnega projekta glasbenih šol partnerskih mest Maribora 2012 - Evropske prestolnice kulture je bil minuli teden v ptujski gimnaziji koncert z naslovom Glasba brez meja. Predstavil se je pihalni orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
Evropska prestolnica kulture je letos obogatila dogajanje v vseh partnerskih mestih. Povezovala pa se niso le mesta in župani, ampak tudi tisti, ki oblikujejo kulturniško dogajanje v teh mestih. Eden od takšnih projektov je gotovo povezovanje glasbenih šol. Znotraj projekta Glasba brez meja so se povezale glasbene šole vseh sedmih mest. Gre za projekt, v katerem so se glasbene šole
iz Maribora, s Ptuja, iz Slovenj Gradca, Velenja, Murske Sobote in Novega mesta povezale in se že predstavile ali pa se še bodo na več koncertih. Sodelovanja potekajo v parih, pri čemer Glasbena šola Karol Pahor Ptuj sodeluje z velenjsko.
Pihalnemu orkestru omenjene šole smo v dvorani ptujske gimnazije prisluhnili minulo sredo. Pihalci GŠ Velenje so tokrat nastopili pod vodstvom
Matjaža Emeršiča, ki dirigentsko palico vihti tudi v Pihalnem orkestru premogovnika Velenje.
Kot je pred začetkom koncerta na Ptuju dejal ravnatelj ptujske glasbene šole Štefan Petek, se bodo novembra vloge zamenjale. Takrat bodo Ptujča-ni z baletno predstavo nastopili pred velenjsko publiko.
Dženana Kmetec
Pihalni orkester velenjske glasbene šole
Foto: DK
Hajdina • 13. seja sveta občine
Zadovoljni s potekom in realizacijo investicij
Prvo popočitniško sejo so opravili tudi hajdinski svetniki, ki so se sestali po treh mesecih. Na 13. seji so se srečali 20. septembra, razpravljali pa so o 15 točkah dnevnega reda. Več točk se je nanašalo na novembrski občinski praznik, izglasovali pa so tudi spremembe poslovnika Občine Hajdina, ki bodo začele veljati z novim mandatom, spremenjen odlok o priznanjih občine pa bodo uveljavili pri podeljevanju priznanj v letu 2013, letos jih bodo podelili še po starem odloku.
Tudi tokrat je bilo navzočih vseh 14 svetnikov, ki so bili na svojih sedežih že pet minut pred začetkom seje, ta se na Hajdini začne natanko ob sklicani uri, brez zamud. Dnevni red so izčrpali v dobri uri, medtem pa so izvedli tudi tajne volitve za elektorja občine v volilno delo za volitve člana državnega sveta. Podporo je dobil Karl Svenšek. Ni odveč poudariti, da večino razprave o posameznih točkah dnevnega reda hajdinski svetniki opravijo na matičnih odborih.
Znotraj priprav na letošnji občinski praznik so potrdili sklep o priznanjih Občine Hajdina za leto 2012. Za častnega občana, ki je najvišje častno priznanje posamezniku za življenjsko delo, bodo posthumno razglasili Franca Jezo, slovenskega domoljuba in pisatelja s Hajdine, zlato plaketo bo letos prejela Danica Serdinšek (Zgornja Hajdina) za večletno delo na področju kulture, zahvalno listino pa Anica Cestnik (Zgornja Hajdina) za večletno aktivno delov v DU Hajdina. S priznanji bo občina nagradila Janka Merca (Zgornja Hajdina) za večletno uspešno delo na področju gasilstva, Ivan Lešnik iz Gerečje vasi bo priznanje prejel za vestno in požrtvovalno delo na področju gasilstva ter življenja in dela vaške skupno-
Organizatorjem humanitarne akcije bo priskočilo na pomoč podjetje Dinos, ki bo en dan v novembru brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti šla v dobrodelne namene; prejemnika bodo izbrali otroci in mladina prek natečaja. Znotraj akcije želijo organizatorji povezati varstvo okolja in dobrodelnost, poleg tega pa bodo v oktobru in novembru Ekologi brez meja organizirali nekaj delavnic ter skupaj z umetniki postavili papirnato umetnino. Akcija zbiranja starega papirja bo po različnih krajih v Sloveniji potekala v novembru. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količino starega papirja bo mogoče po končanih prijavah spremljati prek zemljevida na spletni strani projekta.
sti, za prizadevno delo v vaški skupnosti bo priznanje prejela Marija Malinger iz Skorbe, Franc Terbulec (Skorba) za večletno delo na področju vaške skupnosti, PGD Hajdi-na bodo s priznanjem nagradili ob 100-letnici uspešnega delovanja društva, društvo upokojencev bo občinsko priznanje prejelo za 60-letnico delovanja, Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., za 20-letno uspešno delovanje, Športno društvo Nova Hajdina za 10-le-tno uspešno delovanje ter mešani pevski zbor Gerečja vas. Že po tradiciji bodo tudi letos podelili priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v občini. Prvo priznanje bo letos prejela vaška skupnost Spodnja Hajdina, Bar Kavalo (Spodnja Hajdina) bo prejel priznanje za zgledno urejen poslovni prostor, kmetija Zu-panič (Spodnja Hajdina) za urejeno kmetijo, družina Lešnik, Gerečja vas 20 f, bo prejela zlato vrtnico za zgledno urejeno stanovanjsko hišo, družina Vrbnjak, Spodnja Haj-dina 66 a, bo prejela srebrno vrtnico za zgledno urejeno stanovanjsko hišo, Terezija in Hinko Emeršič, Zgornja Hajdina 131, bi bosta pripela bronasto vrtnico za zgledno urejeno stanovanjsko hišo, bronasto priznanje za zgledno urejeno stanovanjsko hišo bo
K zbiranju vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, zavode, podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti arhive, da se čim prej prijavijo na akcijo.
Podjetje za zbiranje, posredovanje, prevoz in predelavo odpadkov Dinos bo vsem ustanovam, ki bodo zbrale več kot 800 kg papirja, v novembru za en dan na dogovorjeno lokacijo pripeljalo in odpeljalo zabojnik za zbiranje starega papirja. Organizacije, ki jim ne uspe zbrati toliko materiala, imajo možnost, da ga na enoto Dinosa dostavijo same ali pa se povežejo z eno izmed ustanov, ki bodo novembra imele svojo zbirno točko v njihovi bližini. Organizatorji akcije nameravajo v novembru po večjih krajih po državi organizirati tudi krožne vožnje pobiranja papirja
prejela tudi družina Tomažič Križnik, Slovenja vas 2 d. Predsednica komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v občini Sonja Brlek Krajnc, ki je svetnikom predstavila potek letošnjega ocenjevanja - opravili so ga na podlagi ocenjevalnih pol -, je povedala, da v TD Mitra Hajdina, ki ga vodi, končujejo priprave na izdajo hajdinske turistične brošure. Predstavili jo bodo ob letošnjem občinskem prazniku.
Hajdinski svetniki so z odločitvijo o spremembi poslov-
nika občinskega sveta posegli že v novi mandat občinskega sveta, s tem ko so se odločili, da bodo zmanjšali število članov odbora za negospodarske dejavnosti, odbora za gospodarske dejavnosti in odbora za okolje in prostor, ki bodo imeli po novem pet članov. Za to so se odločili zaradi racionalizacije poslovanja na predlog občinskih svetnikov. Dovolj časa pa bo tudi za druge spremembe poslovnika, je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Svetnik Ivan Vegelj je prepričan, da bi moral biti vsak svetnik član vsaj enega
odbora. Na 13. seji so imenovali tudi kletarja letnika 2012, in sicer Branka Sitarja iz Kungote pri Ptuju 158. S sklepom o začasnem zbiranju komunalnih odpadkov pa so se odločili, da se bo do podelitve koncesije za odvoz odpadkov tudi v občini Hajdina izvajal sistem zbiranja komunalnih odpadkov od vrat do vrat. Papir bo Čisto mesto odvažalo enkrat mesečno, prav tako mešano odpadno embalažo, mešane komunalne odpadke vsake tri mesece, biološke odpadke pa 43-krat na leto - velja za vse tiste, ki so vključeni v sistem
jih bodo zbrali, bodo tudi letos šla v dobrodelne namene. Organizatorji si želijo, da bi akcija čim bolj pritegnila mladino, zato so odločitev, komu ponuditi pomoč v Sloveniji, prepustili njim. Za to je znotraj akcije organiziran nagradni natečaj za najboljši predlog. Mladina iz prijavljenih vzgojno-izobra-ževalnih ustanov bo ob prijavi na akcijo posredovala svoje ideje organizatorjem, nato pa bo komisija, ki jo sestavljajo Petra Matos, predsednica društva Ekologi brez meja, Kristijan Mlinar, član uprave podjetja Dinos, in za zdaj še skrivnostni ambasador projekta, izbrala predlog, ki ga bodo finančno podprli. Za transparentnost finančnih transakcij in poročila o porabi ter nakazilih sredstev bo poskrbelo društvo Ekologi brez meja.
Izobraževalne ustanove bodo za svojo pomoč tudi nagrajene. Vzgojno-izobraže-valna ustanova, ki bo zbrala največ papirja, bo za nagrado prejela koncert po izboru organizatorja akcije. Ustanova, ki bo prispevala najboljšo idejo za nakazilo sredstev, pa bo nagrajena s posebnimi zvezki iz recikliranega papirja za vse učence oziroma dijake.
zbiranja in odvoza teh odpadkov -, medtem ko bodo stekleno embalažo še naprej zbirali na ekoloških otokih. Ta odločitev vključuje tudi odstranitev večine ekoloških otokov.
V prvem polletju letos je bila realizacija prihodkov proračuna občine 41,2-odstotna ali 1,683 milijona evrov, odhodke pa so v tem obdobju realizirali v višini 33,8 odstotka ali 1,396 milijona evrov. Z realizacijo proračuna v tem obdobju so zadovoljni. Zadovoljstvo je toliko večje, ker bodo do konca leta predvidoma izpeljali tudi vse začrtane investicije, je povedal župan Stanislav Glažar.
Svetnik Občine Hajdina za sejo prejme 159,72 evra bruto. Na 13. seji so hajdinski svetniki potrdili spremembo pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles, teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov, spremenili so letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta in ki ne sme presegati 7,5 odstotka plače župana. Pri tem pa se ne upošteva dodatek na delovno dobo. Glede na to, da se svetniki Občine Hajdina ne sestajajo mesečno, se po vsej verjetnosti njihova sejnina v letošnjem letu ne bo spremenila.
MG
Med sejmom Narava-zdrav-je, ki bo med 11. in 14. oktobrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo na ploščadi pred vhodom potekala preliminarna akcija zbiranja papirja; nameščen bo Dinosov zabojnik za zbiranje starega papirja, kamor bodo obiskovalci lahko prvič prinesli svoje zaloge. V oktobru in novembru bodo imeli Ekologi brez meja delavnice izdelovanja iz papirja. V sodelovanju z umetniki bodo izdelali posebno umetniško atrakcijo, rezultati akcije in natečaja bodo objavljeni najpozneje 6. decembra 2012.
Naj dodamo, da so akcijo »Star papir za novo upanje« prvič izpeljali lani in je bila dobro sprejeta po vsej državi. Sodelovalo je 214 vzgojno-izo-braževalnih ustanov, kolektivi 140 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki po vseh krajih Slovenije. Zbrali so kar 393 ton starega papirja in tako v dobrodelne namene podarili 30.000 evrov. Organizatorji obujene humanitarne akcije so prepričani, da bodo tudi letos uspešni, zato vabijo k sodelovanju čim več ljudi.
-OM
Slovenija • Znova zaživela humanitarna akcija
Star papir za novo upanje
Društvo Ekologi brez meja znova organizira vseslovensko akcijo »Star papir za novo upanje 2012«, v kateri bodo vrtci, šole, srednje šole, podjetja, javne organizacije in posamezniki zbirali star papir. Izkupiček bo v celoti šel v dobrodelne namene, prejemnika pa bodo izbrali prek natečaja.
po prijavljenih podjetjih, ki	Papir bodo lahko novembra
ne bodo sama zbrala dovolj	na enotah Dinosa ali zbirnih
papirja, da bi jim Dinos dosta-	točkah v njihovem kraju oddali
vil zabojnik.	tudi posamezniki. Sredstva, ki
Foto: M. Ozmec
V prvi vseslovenski akciji »Star papir za novo upanje« so leta 2011 zbrali kar 393 ton starega papirja in v dobrodelne namene podarili 30.000 evrov.
Kidričevo • Prvi dan Taiumove inovativnosti
Za višjo dodano vrednost izdelkov
V Talumu so v petek, 28. septembra, znotraj prvega dneva inovativnosti v goste povabili znanega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča. Dopoldne so otroci iz kidričevske šole izdelovali inovativne izdelke iz aluminija, na popoldanski prireditvi pa so desetim inovatorjem izročili pisna priznanja.
Talum je znotraj uresničevanja zastavljene strategije za prestrukturiranje proizvodnje realiziral že številne ideje, z nekaterimi je bil tudi uspešen na tržišču in prejel prestižne nagrade. Njihova poslovna usmeritev je »višja dodana vrednost izdelkov«, ob organizaciji prvega dneva inovativnosti pa so izpostavili željo, da bi ta postal tradicionalen in da bi se vanj vključevalo vedno več zaposlenih. Tako želijo spodbuditi množično predlaganje različnih idej, saj se zavedajo, da je vsaka pomembna, zato je pomembno, da si jo nekdo upa podati in predlagati. Sicer pa bodo ideje zaposlenih zbirali vse leto, organizirali bodo tudi druge dogodke in delavnice na temo inovativnosti, ideje bodo ocenjevali in najboljše med njimi nagradili.
Da bi inovativnost spodbudili že med mladimi, so dopoldne v tovarno povabili otroke iz osnovne šole Borisa Kidriča, ki so ob spremljavi ravnateljice Alenke Kutnjak in mentorice Irene Tušek ter predstavnikov Taluma Darka Ferlinca in Vesne Masten izdelovali izdelke iz aluminija. Med ustvarjanjem sta jih obiskala tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in župan Občine Kidričevo Anton Leskovar, ki sta se ob tej priložnosti pogovarjala tudi o možnostih konkretnega sodelovanja med krajani občine in Talumom. Predsednik uprave Marko Drobnič je poudaril, da so prvi dan ino-vativnosti organizirali zato, ker želijo dati večjo težo novim idejam, novim znanjem, predlogom za izboljšave ter novim programom:
»Zagotovo nam te ideje in novi programi ne morejo zagotoviti eksistence na kratki rok, lahko pa pomembno prispevajo k eksistenci na daljši rok, hkrati pa pomembno prispevajo k obsegu prodaje na dolgi rok. Zato se nam zdi vlaganje v znanje, iskanje novih idej, izobraževanje in vzpostavljanje programov, ki pomenijo višjo dodano vrednost našemu aluminiju, izjemnega pomena. Naš prvi dan inovativnosti smo namenili predvsem temu, da smo vse zaposlene spodbudili k temu, da so si upali dati nove ideje, zato smo ta projekt poimenovali 'Upam si'. Desetim sodelavcem, ki so si upali podati svoje ideje, smo se zato posebej zahvalili in jim podelili priznanja. Dodati pa moram, da je s koristnimi predlogi, tehničnimi izboljšavami in drugimi idejami za izboljšavo proizvodnega procesa vse leto sodelovalo prek
Foto: M. Ozmec
Med dopoldanskim inovativnim ustvarjanjem v tovarni sta učence kidričevske šole obiskala predsednik uprave Marko Drobnič in župan Anton Leskovar.
100 zaposlenih. Tako počasi dvigujemo stopnjo zavedanja o tem, da je treba področje inovativnosti dvigniti na višjo raven. To je zagotovo naša prihodnost. Pozivam tudi vse druge sodelavce, da se nam s svojimi inovativnimi idejami pridružijo, saj je naš moto do naslednjega dneva inova-tivnosti Aluminij v bivalnem okolju.«
Na popoldanski prireditvi v dvorani restavracije Pan je nekaj bogatih življenjskih izkušenj vodstvu in sodelavcem Taluma predstavil znani slovenski izumitelj in inovator Peter Florjančič, ki je poudaril: »Danes je doba vizije, fantazije in novih idej, denar leži na cesti, le pobrati ga je treba znati. V Talumu imate z aluminijem takšno prihodnost, ki se je še ne zavedate. Imate lepo in urejeno fabriko pa tudi pametne in sposobne ljudi ter sodoben razvojni center. Torej imate vse, kar je potrebno, le upati si morate in videli boste, da bo čas prinesel svoje.« Še do nedavnega skoraj nepoznan slovenski javnosti je Florjančič vsekakor izjemna osebnost z zelo močno voljo in strastjo do življenja, ki ga kljub 93 letom še vedno živi »na polno«. O njem veliko povesta film Karpa Godine
in biografija Skok v smetano. Čeprav je bil pred drugo svetovno vojno kot smučarski skakalec v jugoslovanski olimpijski reprezentanci, ga bolje kot domovina poznajo svet in velike svetovno znane korporacije, za katere in s katerimi je delal. Svoje življenje rad predstavi v številkah; v življenju je imel 43 avtomobilov, 25 let je preživel v hotelih, štiri leta v avtomobilih, tri leta v vlakih, leto in pol v letalih ter eno leto na ladji. Živahno in viharno življenje Petra Florjančiča je bilo polno preobratov in avantur. Med njegovimi okrog 400 patentiranimi izumi pa so svetovno znanimi predvsem steklenička za parfum, ki je nadomestila do tedaj dvodelne razpršilnike, okvirčki za diapozitive, ki so več kot 30 let zaposlovali prek 2000 delavcev, dolga leta pa so jih uporabljale korporacije Kodak, Fuji, Agfa in Ferania, pa vžigalnik s sistemom vžiganja od strani, ki ga je izdelal za Dunhil, avtomobilska zračna blazina, stroj za brizganje plastike Monomat ter patenti na področju smučarskega športa.
Na prvem dnevu inovativ-nosti je za svoje inovativne predloge prejelo priznanja deset Talumovih sodelavcev:
Marija Vindiš za razvoj dekorativnih izdelkov iz aluminija, Robi Ros, ki je dal predloge za različne programe in dejavnosti, Boris Perger za predlog razvoja aluminijaste pločevinke za posebne vsebine in funkcije, Anton Kirbiš za predlog konstrukcije aluminijskih izolirnih plošč za uporabo v arhitekturi, Milan Firbas za predlog proizvodnje sintetičnega dizla po napredni KDV-metodi, Dragan Mikša in Anton Jurgec, ki sta predlagala optimizacijo pretoka dimnih plinov na čistilni napravi v elektrolizah, Janez Kiseljak in Jože Palčič, ki sta predlagala konstrukcijo in izdelavo elektrovozila za posebne namene, ter Dejan Lorber za predlog pretalje-vanja ostružkov, proizvodnjo bio oglja in predelavo gume za maso podlag na igriščih. Prireditev ob prvem dnevu inovativnosti so z igranjem na tolkala popestrili štirje mladi iz Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Pocestna
Mentalno stanje pri sto na uro
Ali veste, kje najlažje opazite razpoloženje in mentaliteto naroda? Na cestah. Pojdite na ceste! Seveda pri tem ne mislim tega, kar bi se v tej državi dejansko moralo zgoditi - splošni protesti množic proti bolj ali manj zakritemu ropanju države -, saj upanja za kaj takega ni prav dosti, ampak povsem običajno in vsakodnevno aktivnost, ki jo prakticira večina izmed nas, ko moramo svoje telo prestaviti z ene lokacije na drugo, za kar žal vse prevečkrat uporabimo kup okolje onesnažujočega pleha, po domače imenovanega avtomobil. Včasih preprosto ne gre brez avta oziroma vozila, katerega motor poganjajo fosilna goriva, a velikokrat bi se mu lahko izognili. A o tem morda kdaj drugič.
Torej, pravite, da ste veliko na cesti. Da se prevažate naokrog v svojem avtu. Tudi jaz. Sicer se tovrstne stvari trudim omejiti, kolikor je le mogoče, a ljubi kruhek si med drugim služim tudi na način, pri katerem je uporaba tovrstnega prevoznega sredstva nujna. Tako se torej vsak teden prevažam gor in dol po avtocestah. In na avtocestah, ki bi sicer naj služile urejenemu in monotonemu poteku vozil v eno smer, tja proti horizontu, se človeku lahko zgodi marsikaj. Dokler se mu ta »marsikaj« dogaja redno, znova in znova, potem človek, če le ima količkaj še delujočih možganov, to seveda mora opaziti in urediti v neki ponavljajoči se vzorec, ki precej pove o tem, kakšni so (med drugim) lahko naši sodržavljani. Dogajanje na avtocestah pokaže, da se cestna kultura pri nas v zadnjih letih ni izboljšala, temveč zmanjšala, ter da je ta proces zgolj druga plat splošnega zmanjšanja potrpljenja, uvidevnosti in človeške kulture ter hkratnega dviga prevzetnosti, oholosti in primitivnosti pri veliko naših sodržavljanih, pri čemer še posebno izstopajo tisti, ki imajo pod palcem več evrov kot povprečen prebivalec.
Če vam avtoceste niso tuje, potem ste skoraj zagotovo že bili priča naslednjemu primeru: peljete se po avtocesti, v avtoradiu se vrti eden izmed priljubljenih glasbenikov, zunaj je sončno in ravno prav toplo, da vam v potniški kabini ni prevroče. Skratka, idealne razmere za vožnjo. Na desnem pasu je sicer kar gost promet to-vornjakarjev, a na to ste tako ali tako že navajeni in vas ne moti preveč. Približujete se zožitvi ceste zaradi vzdrževalnih del, kar pomeni, da se oba pasova zožita ter omejitev pade na osemdeset kilometrov na uro. Ker je desni pas poln tovornjakov, na levem pasu začnete zniževati hitrost do predpisane ter po zoženju zaradi neprekinjene črte nadaljujete po tem pasu, čeprav so tovornjakarji ostali za vami. Tako ali tako ne vozite več osemdeset, ampak sto na uro, tako da nočete še dodatno kršiti zakona z manevriranjem prek polne črte.
A za vami se naenkrat pojavi najnovejši pleh iz kakšne nemške tovarne, v njem pa sedi »uspešen« poslovnež ali drug mogočnik v najnovejših Armanijevih cunjah. Gospod je do tedaj, ko je naletel na oviro v obliki vas in vašega vozila, pri omejitvi osemdeset zagotovo vozil petdeset na uro več od predpisane hitrosti. Zdaj pa je zaradi vas in vašega neuglednega vozila primoran hitrost zmanjšati na (še vedno prevelikih) sto na uro. In tako tiči tam za vami, hupa in signalizira z lučmi, naj se mu že enkrat umaknete s poti, vi nič-vrednež. Kaj vam je storiti? Narediti še en prekršek in se čez polno črto umakniti idiotu s poti? Deloma tudi zaradi kljubovanja tega ne naredite. A nič ne de - zaripli mogočnik bo to storil namesto vas; meni nič, tebi nič prek polne črte zavije na desni vozni pas, vas po desni strani prehiti, še zadnjič zažuga, vam prekolne mater ter oddrvi naprej. Pri tem se seveda ne zaveda, da je pravkar naredil nekaj najbolj nevarnega na avtocesti, prehitevanje po desni, kaj šele, da bi se spomnil, da je tudi vožnja prek neprekinjene črte eden izmed hujših prekrškov. Ali, še huje, mu je za to popolnoma vseeno, saj ima vendar velik, drag avto in bančni račun, ki si ga vi, zanikrni pavper v kanti, ki naj bi bila avto, sploh ne zmorete predstavljati. Hura!
Gregor Alič
Foto: M. Uzmec
Svetovno znani slovenski izumitelj Peter Florjančič je izmed svojih izumov talumovcem pokazal tudi plastični okvir za diapozitiv.
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič (levo) in člana uprave z dobitniki priznanj ob prvem dnevu inovativnosti
Ptuj • Pogovor z Melani Centrih, ravnateljico Gimnazije Ptuj
»Šola ni politično neodvisna«
S padcem števila vpisanih dijakov se v tem letu srečujejo domala po vseh srednjih šolah. Izjema v zadnjih dveh letih niso niti gimnazije, ki so bile včasih prepolne in so dijaki ostajali pred vrati. Tudi na Ptuju letos zaznavajo padec vpisa, zaradi česar imajo en oddelek manj. V zadnjih dveh šolskih letih se je število dijakov zmanjšalo za 60.
»Moj največji strah v šolstvu se nanaša na to, ali bodo mladi znanje, ki ga dobijo v šoli, vedeli ponuditi na trgu dela in ali jih ne učimo preveč stvari, ki jih ne bodo vedeli uporabljati,« uvodoma pove Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj. Prepričana je, da so v slovenskem šolskem sistemu potrebne določene novosti, razlogov za padec števila dijakov pa je po njenem več.
Celo gimnazije, ki so se še nedavno ponašale s tem, da imajo izjemen interes deve-tošolcev za vpis, v zadnjih letih opažajo drugačen trend.
Koliko dijakov imate letos na ptujski gimnaziji in v kakšnem odstotku se je zmanjšal vpis?
»Letos imamo 740 dijakov in en oddelek manj kot lani. Z zmanjšanim vpisom smo se pri nas ukvarjali že v preteklem letu. V zadnjih dveh letih smo tako zaprli kar dva oddelka, kar pomeni približno 55 ali 60 dijakov manj.«
Ali je to posledica generacijskega upada ali česa drugega?
»S tem se veliko ukvarjamo. Pred tem, ko smo pričakovali padec generacije, ki je bil napovedan, smo že delali raziskave v povezavi z osnovnimi šolami. Ugotavljamo, da to ni samo padec generacij. Kar nekaj dijakov gre namreč tudi v Maribor. En oddelek manj pri nas je tako na račun kombinacije teh dveh dejavnikov. Tega, da se mladi odločajo za Maribor, se zavedamo. Največkrat se vpišejo na II. gimnazijo, ker je popularna in v osnovnih šolah predstavljena kot tista, v katero gredo najboljši. Potem se odločajo tudi za prvo mariborsko gimnazijo, nekaj za umetniško ... Tako se število dijakov preprosto razprši.«
Kako je znotraj vaših programov, opažate kakšna prestrukturiranja?
»To težko ocenim. V športnem oddelku je zelo zanimivo: včasih imamo premalo, včasih preveč dijakov. Skoraj ne moremo napovedati, kakšen bo interes. Za splošno gimnazijo je še vedno veliko zanimanje. Kot kažejo ankete, se dijaki največkrat vpišejo k nam, ker so slišali, da se bodo tu dobro počutili, da se bodo veliko naučili, da so profe-
sorji strogi, a pravični ipd. Žalosti pa me, ker se evropski oddelek v ptujskem okolju ni tako dobro prijel, kot smo želeli. Maturanti iz evropskega oddelka imajo svoje specifike. Učijo se štiri drugačne predmete, imajo obvezno izmenjavo, maturantski izlet v Bruselj. Dijaki, ki opravijo maturo iz evropskega oddelka, so ali prav dobri ali odlični. Letos imamo 18 dijakov, gre za kombinirani oddelek. Evropski oddelek je namreč programska različica. Splošna gimnazija ima športni oddelek in do 2010. je imela evropski oddelek. Zdaj pa ga ne vpisujemo več, ker so odpravili projekt, in pravimo, da je to le programska različica. Uradno ga izvajamo samo v 3. in 4. letniku.«
Ali menite, da je med razlogi za padec števila vpisanih dijakov v gimnazijah tudi dejstvo, da so gimnazijski maturanti na trgu dela tako rekoč nezaposljivi? Razen če se seveda ne vpišejo na študij.
»Ja, verjetno. Mladi danes pametno razmišljajo in vedo, kaj si morajo izbrati, da bodo čim prej prišli do kruha. Družbene razmere jih silijo v to. Je pa res, da tisti, ki se odločijo za gimnazijo, praviloma gredo na študij. Pri nas se, denimo, kar 100 odstotkov maturantov vpiše na študij.«
Slovenija sama sebe ne bo
V||	a v
naučila ničesar
V zadnjih letih se je zgodilo veliko sprememb na
šolskem parketu. Kako se poznajo pri gimnazijskih programih in kako jih ocenjujete?
»Za gimnazijo lahko povem, da je trenutno v prehodnem obdobju, za katerega velja, da se iščejo smernice, kaj naj bi pomenila splošna izobrazba. Tega praktično nihče še ne ve. V Sloveniji sta dve struji, ena zagovarja splošno gimnazijo, ena pa splošno gimnazijo z moduli. Nekateri tako menijo, da je prav, da se dijaki izobražujejo v splošni, široki izobrazbi. V tem primeru je gimnazija enaka odskočna deska za naravoslovne in družboslovne programe. Na drugi strani pa so tisti, ki menijo, da bi se bilo treba že v gimnaziji opredeliti: naravoslovje ali družboslovje. Sem zagovornica tradicionalnega sistema. Predstavljam si, da je pravi znanstvenik tudi nekdo, ki ima širino, se spozna na glasbo, kulturo, sociologijo.«
Kakšne pa so smernice v tujini? Kako je v skandinavskih državah, s katerimi se radi primerjamo in se po njih velikokrat zgledujemo?
»V skandinavskih država so takoj na začetku opredeljeni. Temu pravijo »stre-am«, dijaki si sami izbirajo smer. Sicer pa tudi pri nas v 2. letniku izbirajo med jezikoslovjem, umetnostjo in informatiko. V 3. letniku imajo na razpolago izbor vseh predmetov za dodatno eno uro, v četrtem pa kombinirajo tiste programe, ki jih želijo. Problem sveta je to, da se mladina razvija hitreje kot mi, starejši od 40
let. Če se tega ne bomo zavedali, da je treba razvoj mladih prilagoditi potrebam in sposobnostim, jih bomo izgubili. Trenutna svetovna kriza je nastala tudi zaradi trka generacij. Izkušnje so veliko, dejstvo pa je, da je treba slediti novostim.«
Se torej strinjate s trditvijo, da je šolski sistem pri nas nekoliko zastarel?
»Šolski sistem se razvija prepočasi. Avstrijci se na primer trenutno ukvarjajo s tem, kako posodobiti znanje profesorjev in učiteljev. Tudi pri nas je ogromno izobraževanja, a Slovenija sama sebe ne bo naučila ničesar. Pogrešam pogled v svet, kjer si, denimo, izmenjaš izkušnje z drugimi. Jutri na primer odhajam na en evropski kongres; tam izmenjaš mnenja, se kaj naučiš in prideš do novih idej. Absolutno pa je v tem trenutku tudi prevelik vpliv politike. Šola ni politično neodvisna. V zadnjem času je bil na primer politični vdor v šolo, s tem ko so odpravili nemško jezikovno diplomo. Šlo je za mlade, ki so opravljali ta izpit brezplačno. Ogromno dijakov gre v tujino in jim ta papir veliko pomaga. Ministrstvo za šolstvo je dejalo, da lahko šola to ponuja, oni pa ne bodo plačali. To je bila ena možnost, pomembna za to nerazvito okolje. Bili smo ena izmed šestih šol v Sloveniji, ki smo to opravljali, po številu dijakov, ki so se odločili za opravljanje te diplome, pa smo bili na drugem mestu. Za zdaj še to sicer izvajamo, a z lastnim financiranjem.«
Dženana Kmetec
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Na udaru s(m)o spet mediji
Pred dnevi sem na enem od spletnih portalov prebrala, kako naj bi se odvadili gledanja večernega informativnega programa na najvplivnejši komercialni televiziji. Le nekaj dni zatem, ko je v javnost pricurljala vest o predvidenem povišanju DDV za tiskane medije. Zanimivo, gledanje večernih dnevnikov nam »režimski« portal odsvetuje, ker tako ali tako niso nič prida, časopise bo država podražila, da jih ne bomo več kupovali ... Ali bi nas kdo rad poneumil, sem se vprašala prvi hip.
Že res, da senzacionalne novice dan za dnem v istem odmerku in ob istem času niso kaj prida za slehernega izmed nas, pa vendar, dragi moji, mediji so odraz družbe, v kateri živite vi, jaz, vsi. To se dogaja in televizijska kamera, mikrofon, fotoaparat pač zabeležijo tisto, kar ujamejo v danem trenutku. Če seveda v ozadju niso za to posebej pripravljeni scenariji, kako se česa lotiti in kaj pravzaprav poslati v javnost. Vendar so žal tudi scenariji vplivnih odraz stanja v družbi, ki je izgubila kompas. Ne le slovenske, temveč tudi evropske, ki pošteno poka po vseh šivih.
Morda so federacija, stabilnejša finančna unija in nadzor evropskih bank res slišati kot rešilni čolni za evropski titanik, a jaz gospodom in gospem iz Bruslja, ki tako radi mesečno za naš denar potujejo v dragi francoski Strasbourg, ne verjamem prav nič več. Preveč zaverovani so vase, tako zelo, da so celo spregledali, kaj počnejo na vzhodu in južni polobli. Poročila o njihovih zasedanjih so dolgočasna, in če jim zaradi varčevalnih ukrepov v evropskih institucijah še niso črtali potovanj, jim najprej priporočam, da ob obisku Grčije obiščejo še bližnjo Turčijo, ki je lani, če verjamete ali ne, dosegla 8,5-odstotno gospodarsko rast, in se pri večni kandidatki za članstvo v EU morda tudi kaj naučijo.
Mediji pa dan za dnem poročamo o dogajanju v tej malce konfuzni družbi, eni uspešneje drugi manj, a vsi s ciljem obveščati javnost. In če bo javnosti to »odsvetovano«, oteženo ali celo onemogočeno zaradi previsoke cene časopisov, se res sprašujem, kakšna bo šele potem slovenska družba. Ljudje se že danes ob zategovanju pasov najlaže odpovedo časopisu, če bo še dražji, se mu bodo še prej. Izgubili bodo predvsem ljudje, časopisi in tudi državni proračun. Ob padcu naklad bo iz tega naslova verjetno pobranih tudi manj davkov, kot načrtujejo državni finančniki. V čem je potem sploh smisel povišanja DDV? Bodo ljudje bolj poslušali radio, kjer novi ukrepi za zdaj še niso predvideni? Kot radijki mi to seveda godi, pa vendar si želim, da imamo vsi na voljo več kredibilnih medijev in pravih informacij. Da smo kljub negotovim časom in konfuzni družbi obveščeni ter si lahko »vzamemo« informacije, ki jih potrebujemo in želimo. Ključni regulator na področju medijev v teh časih ne sme biti več država, lahko pa sta trg in javnost, od katerih smo mediji navsezadnje tudi najbolj odvisni. In če je gledanost komercialnega dnevnika večja, kot si nekdo želi, to samo dokazuje, da tam zaposleni pač znajo delati gledljiv program, čeprav nam vse vedno ni najbolj po godu. Efekt odsvetovanja gledanja se namreč vedno vrača kot bumerang in vodi k še višji gledanosti domnevno spornih vsebin.
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 °l04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
Rokomet
Nepopolne Ptujčanke klonile proti Italijankam Stran 12
Rokomet
Prepozno prebujenje Nedeljčanov
Stran 12
Nogomet
Za vrh bo treba igrati boljše
Stran 13 Športno plezanje
V Atlanti na stopničkah dve Slovenki
Stran 13
Nogomet
Na Ptuju prava »goliada« in zmaga Drave
Stran 14
Tajski boks
Po poškodbi se Toplak vrača v ring
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 12. krog
Tudi v drugo ničla proti Domžalam
Domžale -Aluminij 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kovjenic (60.), 2:0 Balkovec (62.).
DOMŽALE: Zabret, Skubic, Topic, Pihler, Halilovic, Korun, Balkovec (od 75. Ihbeisheh), Majer (od 46. Kovjenic), Po-žeg Vancaš (od 46. G. Vuk), Husmani, Kous. Trener: Ste-van Mojsilovic.
ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Bingo, Kurež, Režonja (od 71. Pečovnik), Vraničar (od 64. Bešic), Drevenšek, Medved (od 57. M. Rešek), Kašnik, Sulejmanovič, Jeleč. Trener: Bojan Flis.
Domžalski nogometaši so primerno proslavili 500. nastop kluba v prvoligaški konkurenci. Po treh tekmah brez zmage so tokrat vendarle znova vpisali tri točke, potem ko so bili praktično vso tekmo boljši tekmec od novinca v ligi, Aluminija. Domžale so se s šesto zmago povzpele na 3. mesto, Aluminij pa je po šestem porazu ostal na 6. mestu.
Trener Aluminija Bojan Flis je v začetno enajsterico tokrat uvrstil Gregorja Režonjo, zaradi rdečega kartona v prejšnjem krogu je manjkal Semir Spahič.
Prvi polčas v Domžalah se je končal brez zadetkov, čeprav je približno 400 gledalcev videlo nekaj obetavnih poskusov, predvsem domače ekipe, ki je bila v tem delu igre boljši tekmec. Prvi strel na gol so gostitelji sprožili v 10. minuti, ko je z dobrih 20 metrov meril Aleks Pihler in za kakšen
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Medved (Aluminij, rdeči dres) je v nedeljo nastopil kljub vročini, a je zdržal le do 57. minute.
meter zgrešil cilj. Sledili so poskusi Denisa Halilovica (mimo desne vratnice v 11. minuti), Žige Kousa (čez gol v 14.) in Zenija Husmanija v 21. minuti, ko je žoga po zaslugi bloka Almirja Sulejmanoviča le za nekaj centimetrov zletela mimo

PRVALIGÄ
IMZ5
REZULTATI 12. KROGA:
Domžale - Aluminij 2:0 (0:0); strelca: Kovjenič 59., Balkovec 61.; Maribor - Mura 05 1:0 (1:0); strelec: Cvijanovič 7.; Gorica - Olimpija 0:1 (0:1); strelec: Vicente 11.; Rudar Velenje - Celje 1:0 (1:0): strelec: Črnčič 40.; Triglav - Koper 4:0 (1:0); strelci: Poplatnik 8., Burkovič 55. iz 11-m., 70., Zolič 85; rdeči karton: Guberac 86. /Luka Koper/
1. MARIBOR	12	10	2 0 28:6	32
2. OLIMPIJA	12	7	2 3 24:12	23
3. domZale	12	6	1 5 11:10	19
4. LUKA KOPER	12	5	3 4 13:14	18
5. CELJE	12	4	5 3 9:9	17
6. ALUMINIJ	12	5	1 6 12:18	16
7. RUDAR VELENJE	12	3	3 6 10:21	12
8. TRIGLAV	12	3	2 7 8:11	11
9. GORICA	12	3	2 7 16:22	11
10. MURA 05	12	3	1 8 14:22	10
leve vratnice. V 34. minuti je gostujoča obramba pozabila na Kousa, toda Tomaž Murko je pravočasno posredoval. V 39. minuti je Husmani izvedel prosti strel in meril mimo desne vratnice, zadnjo priložnost v prvem delu pa je s strelom iz obrata zapravil Jure Balkovec, ko je prav tako meril le malce premalo natančno.
Domači trener Stevan Moj-silovic je v 2. polčasu v želji po večji učinkovitosti v igro takoj poslal Gorana Vuka in Marka Kovjenica. Želje so se mu uresničile v 60. minuti, ko je domačo ekipo v vodstvo po-vedel prav Kovjenic. Najprej je sicer sprožil Balkovec, v gneči pred vrati pa se je nato najbolje znašel domžalski rezervist in ugnal Tomaža Murka z nizkim diagonalnim strelom z leve strani. Že dve minuti pozneje so domači podvojili prednost, ko je Balkovec po podaji Kovje-nica z desetih metrov znova zatresel Aluminijevo mrežo. Tudi
v končnici tekme so gostitelji kot po tekočem traku streljali proti vratom gostov, a zadetka jim ni uspelo več doseči. Še naj-nevarneje je bilo v 80. minuti, ko je Murko dobil »medsebojni dvoboj« z Goranom Vukom.
Kidričane v naslednjem krogu čaka nedeljski obračun z velenjskim Rudarjem.
sta, JM
Bojan Flis, trener Aluminija: »Ne bi mogel reči, da smo igrali slabo, prej bi se strinjal z oceno, da nam tekmec ni dovolil razviti naše igre. V drugem polčasu smo v kratkem času prejeli dva zadetka, ravno ko smo opravili menjavo na desnem boku; Medved zaradi vročine ni mogel nadaljevati tekme. V nadaljevanju smo poskušali obrniti potek srečanja, a nam ni uspelo. Težje igramo proti postavljeni obrambi, za zdaj se veliko bolje znajdemo v igri nasprotnih napadov.«
NAJ STRELCI: 7 zadetkov: Dejan Zigon (Gorica); 6 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 5 zadetkov: Alen Ploj, Marcos Tavares, Goran Cvijanovič (vsi Maribor), Nusmir Fajič (Mura 05); 4 zadetki: Roman Bezjak (Celje), Boban Jovič, Nikola Nikezič (oba Olimpija), Robert Berič (Maribor).
1. SNL, 13. krog: Aluminij - Rudar Velenje,
nedelja, 7. 10., ob 15.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
Mariborčani z zmago sklenili »popoln september«
Maribor in Olimpija nadaljujeta zmagoviti niz, tokrat sta oba slavila minimalni zmagi 1:0. Mariborčani so v »popolnem septembru« slavili osem zaporednih zmag (5 prvenstvenih), s katerimi so tekmecem ušli na varno prednost devetih točk. Tokrat je bila njihova žrtev Mura 05, ki je imela v dobri tekmi svoje priložnosti za dosego zadetka, a jih ni izkoristila. Ze v četrtek čaka vijoličaste nova evropska preizkušnja, v večnem mestu bodo gostovali pri Laziu.
Ljubljančani so tokrat slavili v Novi Gorici, edini zadetek za zmajčke pa je dosegel igralec, ki je še v lanski sezoni nosil dres Goričanov. Olimpija postaja vse bolj konkurenčna, kar je vsekakor dober znak pred nadaljevanjem prvenstva. Visokega mesta na lestvici tokrat niso opravičili igralci Kopra, ki so bili visoko poraženi s Triglavom (Kranjčani so na tej tekmi dosegli toliko zadetkov kot prej v 11. krogih skupaj!). Poraz 0:4 je za trenerja Milivoja Bračuna znak za alarm, prav tako ni izključena možnost menjave na trenerski klopi.
V šaleškem derbiju so igrali Celjani, zmagali pa Velenjčani. Tako bi najlažje opisali dogajanje na igrišču, kjer so si Celjani pripravili številne zrele priložnosti, a mimo vratarja Rozmana jim nikakor ni uspelo zadeti v polno. Srečanje je na drugi strani odločil srečni zadetek Leona Črnčiča (spremenjena smer žoge).
Kidričani si v Domžalah niso priigrali t. i. 100-odstotne priložnosti, temveč so bili večino časa prisiljeni v branjenje lastnega gola. S porazom so ostali v sredini lestvice, iz ozadja pa nevarno grozijo Rudar, Triglav, Gorica in Mura. Tekme 13. kroga bodo odigrane konec tedna, kar je po napornem 14-dnevnem ritmu igranja sobota-sreda-nedelja vsekakor dobrodošlo.
Jože Mohorič
Atletika • AK CP Ptuj
Sluga najboljši veteran na Češkem
Častni član ptujskega kluba, veteran Marko Sluga, je nedavno zelo uspešno zastopal reprezentančne barve na trobo-ju veteranskih reprezentanc Češke, Avstrije in Slovenije v češkem mestu Černovice. Največ tekmovalcev je bilo iz države organizatorja, kljub temu pa si je Sluga priboril naslov najboljšega udeleženca. Z najboljšima rezultatoma sezone je zmagal v skoku v višino, kjer je postavil hkrati tudi slovenski državni rekord, najdaljši pa je bil tudi v suvanju kopja. Sedeminsedemdesetle-tniku je na Moravskem uspelo
skočiti v višino 127 centimetrov. Po posebnem sistemu, kjer se rezultat pomnoži s starostjo, pa je Slugov rezultat enakovreden preskočenim 219 centimetrom v absolutni konkurenci. Brez večjih težav je ptujski veteran z zavidljivim stažem v atletiki slavil tudi metu kopja. Najdaljši met je meril 33,48 metra. Naslednje leto bodo srečanje organizirali Avstrijci v bližini Dunaja, za leto 2014 pa že potekajo pogovori, da naj bi reprezentančno srečanje gostil Ptuj, nam je povedal Sluga.
Uroš Esih
Marka Slugo, starega 77 let, so na troboju reprezentanc na Češkem razglasili za najboljšega posameznika.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Nepopolne Ptujčanke klonile proti Italijankam
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - Futura Figh Escercito Roma 28:36 (15:21)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik (4 obrambe), Mateša 13 (2), Kac, Žiher 1, Kolednik 1, Bolcar 3, Tumpej 6 (4), Šrajner, Selinšek M. 2, Selinšek B. 2, Kozel (5 obramb). Trener: Nikola Bistrovič.
Nedeljsko dopoldansko tekmo 3. kroga je ptujska ekipa odigrala zelo oslabljena. Trener Nikola Bistrovič, ki ima že v osnovi skrčen in predvsem mlad kader, tokrat ni mogel računati na Močnikovo, Pra-potnikovo, Borovčakovo, Grabrovčevo, Zorčevo in Lazarjevo. Gostje iz Italije (gre za mladinsko ekipo, ki dvakrat na dan trenira v Rimu in predstavlja mlajšo reprezentanco Italije; ta se pripravlja za mednarodne tekme in se je letos zaradi nabiranja izkušenj priključila tekmovanju v 1. slovenski ligi, op. a.) so odločneje začele srečanje, kar pomeni, da so zaigrale čvrsto in na trenutke celo grobo v obrambi. S takšno igro so prišle do začetne prednosti treh zadetkov. Ptujčanke se niso pustile zmesti in so predvsem na krilih Stele Mateše prišle do priključka
Foto: Črtomir Goznik
Oslabljena ptujske rokometašice so se močno borile proti mladi italijanski ekipi, a na koncu ostale brez točk.
dresu Mercatorja Tenzorja Stela Mateša, ki je skupno dosegla celo 13 zadetkov (žal je ob tem zgrešila tudi tri strele iz sedmih metrov). Standardno je svoje delo v obrambi odlično opravila kapetanka Bolcarjeva, ki se je trudila tudi na črti in je ob treh zadetkih izborila tudi večino izmed devetih domačih sedemmetrovk. Štiri je realizirala mlada Tumpejeva, ki je bila solidna tudi v metih z desnega krila in je skupaj vpisala šest zadetkov. Vse to pa je bilo tokrat premalo, da bi se Ptujčanke resneje približale Italijankam, ki so večino drugega dela vodile za pet ali šest zadetkov. V zadnjih minutah smo spremljali igro s preveč tehničnimi napakami na obeh straneh in zgrešenimi čistimi meti. Končni rezultat 28:34 v korist ekipe Futura Figh Escercito Roma je nekako realen glede na potek
1. A SRL (Z)
REZULTATI 3. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Escerito Figh Futura Roma 28:34 (15:21), Gen I Zagorje - Zvezda Logatec 50:15 (25:10), Celjske mesnine - Veplas Velenje 26:31 (11:13), Naklo Tržič - Krka 23:37 (14:21), Mlinotest Ajdovščina - Zelene doline Žalec 27:28 (19:15). Srečanje Antrum Sežana - Krim Mercator je bilo preloženo, ekipa Pirana pa je bila v tem krogu prosta.
1.	GEN I ZAGORJE 3 3 0 0 6
2.	KRKA	3 3 0 0 6
3.	VEPLAS VELENJE 3 2 0 1 4
4.	ZEL. DOLINE ŽALEC 3 2 0 1 4
5.	KRIM MERCATOR 110 0 2
6.	PIRAN	2 1 0 1 2
7.	ESCERITO F. FUTURA 2 10 12
8.	NAKLO TRŽIČ 3 10 2 2
9.	MER. TENZOR PTUJ 3 10 2 2
10.	ZVEZDA LOGATEC 3 10 2 2
11.	CELJSKE MESNINE 2 0 0 2 0
12.	MLIN. AJDOVŠČINA 2 0 0 2 0
13.	ANTRUM SEŽANA 2 0 0 2 0
tekme. Če bi Ptujčanke zaigrale s popolno postavo, bi prav gotovo spremljali bolj izenačen dvoboj, ki bi ga lahko naše ro-kometašice tudi dobile.
David Breznik
so domačinke naredile preveč tehničnih napak, hkrati pa glavna sodnika nista dosodila nekaj očitnih prekrškov v njihovo korist. Tako so se gostje s hitrimi protinapadi in dobro realizacijo na postavljeno obrambo počasi odcepile in prišle do občutnega vodstva 10:17. Takrat so se ptujske ro-kometašice zbrale in do kon-
predvsem v obrambi, medtem ko so z izjemo Mateševe še naprej težje zaključevale napade.
V drugem polčasu je trener Bistrovič dal priložnost za igro vsem mladim igralkam, ki so se trudile in držale stik s fizično močnejšimi gostjami. Te so v nadaljevanju vedno težje zadevale, saj se je domača različica obrabne postavitve 6-0 dobro
na 5:5. Sledilo je obdobje, ko ca prvega polčasa igrale bolje pomikala po črti in je ustavlja-
Rokomet • 1. B SRL (m)
Prepozno prebujenje Nedeljčanov
Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 26:27 (13:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Majcen 1, Kaučič, Hanželič 1, Horvat 5 (3), Bezjak, Ve-selko 3, Bračič, Preac, Ivančič 8 (1), Špindler, Tušak 6, Dogša, Lorenčič, Zemljič, Marin. Trener: Bojan Mun-da.
DOBOVA: Blaževič, Pavlovič 3, Humek 3, Rožman 3, Hotko 5, J. Baznik, Toporišič, M. Baznik, Gerič, Košir 6, Škoflek, Godler, Miklavčič 3, T. Baznik, Humek. Trener: Benjamin Teraš.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4 (7), Dobova: 7 (4); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4 min., Dobova 18 min.
Vsi skupaj v Veliki Nedelji so težko pričakovali začetek prvenstva. Po številnih treningih in odigranih pripravljalnih tekmah je vse dobro treba prenesti še v prvenstvene obračune. Ekipa iz Dobove je bila pravšnji tekmec, da se želje po zmagi v uvodnem domačem srečanju spremenijo v realnost. Ljubitelji rokometa so dodobra napolnili športno dvorano v Veliki Nedelji.
Pri rokometaših Velike Nedelje Carrera Optyl je bilo opaziti veliko željo po zmagi. Dvoboj so začeli odločno, vendar je tudi tekmec prišel na gostovanje s svojimi načrti. V prvem polčasu so domačini vodili le petkrat, in to kljub temu da niso igrali slabo, le v napadu je precej škripalo. Preprosto so zapravili preveč žog in zastre-ljali preveč priložnosti, da bi lahko bil izid ob polčasu zanje ugoden. Domače napadalce
1. B SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 26:27, Slovenj Gradec - Moškanjci Gorišnica 28:23, Dol TKI Hrasnik -Šmartno 25:25, Mokerc Ig - Slovan 35:30, Damahaus Cerklje - Grča Kočevje 30:20, Škofljica - Grosuplje 42:39
je povsem ustavil odličen vratar gostov Jože Baznik, ki je branil mogoče in nemogoče priložnosti. Najvišji vodstvi pri obeh ekipah sta v prvem delu znašali dva zadetka, ob koncu pa so gostje odšli na odmor z minimalno prednostjo.
Tudi v nadaljevanju tekme se za domačine ni kaj veliko spremenilo, saj so gostje iz Dobove vztrajno višali prednost; do 50. minute so si prigarali vodstvo 19:25. Kljub temu nihče v dvorani ni izgubil upanja v ugodnejši končni izid. Ob glasni podpori navijačev so tudi igralci krenili v boj na vse ali nič. Končalo se je sicer z nič, vendar borbenost nikogar v dvorani ni pustila hladnega, saj je to potrdil aplavz po koncu tekme. Zadnjih 10 minut so domačini dobili z delnim izidom 7:2 in ob malo športne sreče bi se tekma lahko končala neodločeno. Gostje so se na koncu zasluženo veselili prvih točk v novem prvenstvu, domačinom pa ostaja upanje, da bodo v nadaljevanju prvenstva uspešnejši.
Slovenj Gradec -Moškanjci Gorišnica 28:23 (13:9)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-
tuša, Petek 7, Zorli, M. Bedrač, Va-lenko 1, Arnuš 1, Balas 1, Lozinšek 3, Vincek, Dimec 3, Firbas 1, Prejac 3, Gerčar, Anderluh, Kovač, T. Bedrač. Trener: Sebastjan Oblak.
Srečanje 1. kroga je ponudilo dvoboj dveh novincev v
1.	B slovenski moški rokometni ligi. V Slovenj Gradcu sta se pomerili ekipi, ki sta lani v
2.	SRL osvojili 1. in 2. mesto. Pričakovanja rokometašev iz Gorišnice so bila precejšnja, saj so vedeli, da lahko ob dobri igri iztržijo kakšno točko, ki bi jim na začetku prvenstva veliko pomenila. To jim je na začetku tekme kar dobro uspevalo, saj so presenetili ljubitelje rokometa v Slovenj Gradcu in z dobro igro v obrambi prišli do nekaj t. i. lahkih zadetkov iz nasprotnih napadov. V 17. minuti so tako vodili plus dva (6:8). Domačinom je uspelo hitro izenačiti na 8:8, v nadaljevanju pa so izkoristili nekoliko slabšo igro gostov ter naredili delni izid 5:0. Do polčasa so si priigrali vodstvo štirih zadetkov.
Začetek drugega polčasa je minil v enakovredni igri, saj so zadevali eni in drugi. V 43. minuti so rokometaši Moškanj-cev Gorišnice prišli na minus tri zaostanka (19:16), imeli ob tem dva napada, da bi se povsem približali, vendar jim v odločilnih trenutkih ni uspelo zadeti. To je na drugi strani uspelo domačinom, ki so tako imeli znova štiri zadetke prednosti. Igralci Slovenj Gradca so to prednost ohranili do konca srečanja. Vsekakor ne moremo mimo spoznanja, da bi tokrat v Slovenj Gradcu Gorišničani lahko iztržili ugodnejši rezultat.
Danilo Klajnšek
la napade gostij. V doseganju zadetkov pri Rimljankah sta na postavljeno obrambo izstopali zelo visoka Niederweiserjeva in najboljša strelka Fantonova, ki je zadela kar 11-krat. Še uspešnejša je bila na drugi strani v
Nikola Bistrovič, trener RK Mercator Tenzor: »Na tekmi proti Italijankam smo igrali bistveno oslabljeni in z zelo mlado ekipo. Na tej tekmi se je videlo, da pri nas evidentno izstopajo igralke, ki imajo več izkušenj, še posebno Stela Mateša. V tej tekmi in tudi v pokalni proti Krimu se je videlo, da fizično nismo bili dorasli tekmicam. Ko se bodo v naslednjih tekmah v ekipo vrnile naše standardne igralke, verjamem, da bomo igrali bolje in bomo dosegli zastavljene cilje.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Iz Pomurja s prvo zmago v gosteh
Pomurje - Drava Ptuj 29:35 (17:15)
RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Grm, Bezjak 6, Lesjak 3, Janžekovič 6, Verdenik 4, Čeh 1, Maroh 1, Požar 2, Fridrih 7, Žuran, Šalamun 1, Sabo 4. Trener: Tomi Matjašič.
V soboto so rokometaši Drave gostovali pri tradicionalnem tekmecu Pomurju in ga kljub nekaj težavam, predvsem v prvem polčasu, gladko premagali. Za modre zaradi poškodbe ni nastopil Pukšič, ki bo predvidoma odsoten dva tedna.
Uvod je minil v znamenju domačinov, ki so takoj povedli z 2:0 in mladi Ptujčani so morali loviti izid. Drava je prvič izenačila v 9. minuti, ko je bil izid poravnan na 5:5, toda kmalu so domačini spet ušli na dva zadetka prednosti - 10:8. Po izenačenju na 12:12 je končnica prvega polčasa pripadla ekipi Pomurja, izid ob polčasu pa je bil 17:15. Težave je gostom povzročal predvsem Silovšek, ki je skupaj dosegel kar 10 zadetkov, pa tudi sicer so dravaši
imeli kar precej težav v obrambi, v napadu pa so akcije vse prehitro končevali. Sobočani so se predstavili kot mlada, poletna ekipa, željna dobrega rokometa, v kateri nastopa pet mladincev Maribora, ki predvsem zaradi mladosti gojijo hiter slog.
V drugem polčasu se je slika na parketu počasi spremenila. Gostje so predvsem v obrambi zaigrali, kot znajo, ter kmalu izenačili na 18:18. Po obdobju izenačene igre, ko se je igralo gol za gol, je v končnici srečanja prišla do izraza ptujska kakovost, v kateri je bil tokrat najbolj izpostavljen Fridrih, ki je dosegel 7 zadetkov. Svoje so dodali še preostali rokometaši Drave in v 45. minuti, ko je bil izid poravnan na 25:25, je sledila gostujoča serija 3:0, ki je odločila zmagovalca. Prednost je v končnici srečanja še narasla, domača vrsta ni več zmogla slediti tempu rokometašev Drave, in to kljub temu da so ob koncu pri modrih dobili priložnost za igro tudi mlajši rokometaši. Končni izid sreča-
2. SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Pomurje
-	Drava Ptuj 29:35, Alples Železniki - Ruda 34:34, Radeče MIK Celje
-	Loka 2012 20:23, Ajdovščina -Nova Gorica 26:24. Brežice - Col 30:24, Mitol Sežana - Arcont Radgona 28:27. V tem krogu je bil prost Črnomelj.
1.	LOKA 2012 2 2 0 0 4
2.	DRAVA PTUJ 2 2 0 0 4
3.	BREŽICE	2 2 0 0 4
4.	MITOL SEŽANA 2 2 0 0 4
5.	AJDOVŠČINA 2 10 12
6.	COL	2 1 0 1 2
7.	ALPLES ŽELEZNIKI 2 0 111
8.	RUDAR	2 0 1 1 1
9.	ČRNOMELJ 10 0 10
10.	RADEČE MIK CELJE2 0 0 2 0
11.	ARCONT RADGONA 2 0 0 2 0
12.	POMURJE 2 0 0 2 0
nja je bil 29:36, Drava pa ima tako po dveh odigranih tekmah stoodstotni izkupiček. Naslednje srečanje bodo Ptujčani znova gostovali pri nasprotnikih, še enkrat pa se bodo podali na severovzhod, saj bo njihov tekmec Arcont iz Radgone.
tp
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
V nedeljo na Ptuju sklep sezone za dečke in mlajše mladince
Kolesarski klub Perutnina Ptuj bo v nedeljo, 7. oktobra, na Ptuju organiziral kolesarsko dirko Pokal Poli 2012. To bo zadnje dejanje kolesarske sezone za selekcije dečkov in mlajših mladincev. Dirka bo krožna, krog bo dolg 8,2 km (123 m višinske razlike) in bo potekala na relaciji Ptuj-Mestni Vrh-Placar-Mestni Vrh-Štuki-Ptuj.
V ptujskem kolesarskem klubu naprošajo vse udeležence v prometu in druge krajane, naj strogo upoštevajo navodila rediteljev in policije. Na odseku trase v Pivkovi ulici bo občasno sproščen
promet,vendar samo v smeri vožnje kolesarjev. Vse krajane ob omenjeni trasi naprošajo, da poskrbijo za ustrezno varovanje štirinožnih prijateljev, da jih ne spuščajo na cesto in s tem ogrožajo tekmovalcev ter živali.
Mladi ptujski kolesarji so letos vsem ljubiteljem kolesarstva privoščili že ogromno lepih trenutkov, zato je prav, da jih zdaj podpremo v čim večjem številu ter z bučnim navijanjem ponesemo do novih zmag. Dirka se bo začela ob 9. uri.
tp
Nogomet • 2. slovenska liga, 9. krog
Za vrh bo treba igrati boljše
Zavrč - Šampion 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Matjašič 30., 2:0 Murat 42., 2:1 Bo-diroža 58.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Kuserbanj (od 64. Dugolin), Golubar, Kelenc (od 80. Šnajder), A. Čeh, Matjašič, Murat (od 54. Avguštin). Trener: Zlatko Gabor.
ŠAMPION: Podgajski, Šnoflek, Kompan, Gorope-všek, Jovanovič, Lazičič, Džaferovič (od 62. Djurano-vič), Čretnik, Torra (od 46. Bodiroža), Horvat (od 86. Čonč), Leskovar. Trener: Janez Žilnik.
Moštvo Šampiona iz Celja je poleti prodalo svoje najboljše nogometaše in marsikdo je bil prepričan, da se bodo varovanci prekaljenega Janija Žil-nika borili za obstanek. Toda glede na dozdajšnji potek prvenstva mlado in poletno zasedbo čaka še kaj več kot le boj za obstanek med drugoligaši.
Na domači klopi se je prestavil novi strateg Zlatko Ga-
bor, ki je svojo novo ekipo na premieri popeljal do zmage. Pot do nje pa nikakor ni bila lahka, marveč so nogometaši Zavrča predvsem v drugem polčasu imeli velike težave, da so osvojili vse tri točke. Že
v uvodu je iz prostega strela poskušal Aleš Čeh, kar pa še ni prineslo rezultata. Domači so prevladovali in v 11. minuti so imeli po silni zmedi v gostujočem kazenskem prostoru kar dve izjemni priložnosti, toda
Športno plezanje • Svetovni pokal
V Atlanti na stopničkah dve Slovenki
Mina Markovič in Maja Vidmar sta se odlično odrezali na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v ameriški Atlanti. Markovičeva je osvojila 2. mesto ter zadržala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, Vidmarje-va je bila 3. Slovenski uspeh je dopolnil mladinski svetovni podprvak Domen Škofic na 8. mestu (uspeh kariere).
Slovenska reprezentanca v športnem plezanju je na tekmi svetovnega pokala v težavnosti vpisala nov ekipni uspeh. V veliki finale, ki je potekal v ponedeljkovih zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času, so napredovali kar trije, Mina Markovič, Maja Vidmar in Domen Škofic, od štirih slovenskih predstavnikov, ki so odpotovali čez lužo. V finalu sta Vidmarjeva in Škofic postavila osebna dosežka sezone, Škofic se je celo veselil najboljšega dosežka kariere, Markovičevo pa je od zmage ločil le nekoliko slabši dosežek v polfinalu. Marko-vičeva in zmagovalka Južna Korejka Jain Kim sta namreč v finalu padli na istem gibu tik pod vrhom smeri. Južna Ko-rejka je bila v polfinalu druga, medtem ko je bila Markoviče-va šesta.
Mina Markovič tudi po
Foto: Roman Krajnik
Maja Vidmar in Mina Markovič sta se veselili uvrstitve na stopničke na tekmi svetovnega pokala v Atlanti.
peti od devetih tekem vodi v svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju, prav tako prepričljivo vodi v skupnem seštevku kombinacije. Na prvi letošnji tekmi SP v težavnosti v Chamonixu je zmagala, v Brianconu je bila četrta, nato se je v Imstu znova zavihtela na stopničke, ko je bila druga. V Puursu pa je potrdila
Atlanta, svetovni	pokal, rezultati:				
		finale polfinale		kvalifikacije	
1. Jain Kim	KOR	59+	49+	vrh	53
2. Mina Markovic	SLO	59+	36+	vrh	vrh
3. Maja Vidmar	SLO	54	43+	vrh	vrh
4. Johanna Ernst	AUT	52+	37	48+	53+
5. Katharina Posch	AUT	51+	36+	48+	vrh
6. Helene Janicot	FRA	50+	vrh	vrh	vrh
7. Dinara Fakhritdinova	RUS	41+	36+	vrh	47
8. Seuran Han	KOR	41	37+	34+	52
vrnitev po poškodbi s četrtim mestom, tik pod stopničkami. V Atlanti se ni izneverila napovedim in se je prvič po poškodbi povzpela na oder za zmagovalke.
»S plezanjem sem zadovoljna, napako iz polfinala mi je uspelo popraviti in dobro odplezati. Zelo sem vesela ponovnih stopničk in dejstva, da se forma spet počasi vrača, vendar še to ni povsem to. Zdaj pa domov in še malo dodati do Kitajske,« je bila novega dosežka vesela najboljša slovenska športna plezalka.
Najbolje se je od Slovencev v polfinalu odrezala Maja Vidmar ter se s tretjim mestom prebila v svoj prvi letošnji finale, v katerem je suvereno plezala večji del smeri, padla pa je pet gibov od točke, do
katere se je pred njo povzpela Markovičeva. V kvalifikacijah sta sicer Slovenki preplezali obe kvalifikacijski smeri do vrha.
S slovenskimi nastopi v Atlanti je bil zelo zadovoljen selektor članske reprezentance Simon Margon: »Domen je v finalu do padca odplezal odlično. Na tistem mestu so imeli težave tudi mnogi drugi. Domnu so tokrat dejansko manjkale le izkušnje, saj je padel praktično spočit. Vsekakor je 8. mesto na svetovnem pokalu zanj super rezultat in odlično izhodišče za nadaljevanje sezone. Mina je znova odplezala odlično. Njena forma sicer še ni na takšni ravni kot pred poškodbo, kar ji zagotovo povzroča še dodaten psihični pritisk, ki pa ga je danes dobro prenesla in spet prikazala vrhunski nastop.«
Slovenska ekipa je na tekmi osvojila skupno tretje mesto (194 točk), pred njo sta se uvrstili le Avstrija (275) in Francija (240).
Do konca svetovnega pokala v težavnostnem plezanju po Atlanti sledijo še štiri tekme: oktobra sledi azijska turneja, sklepna tekma letošnjega svetovnega pokala pa bo 17. in 18. novembra v Kranju.
sta, JM
Vrstni red v svetovnem		
pokalu, težavnost:		
1. Mina Markovič	SLO	370
2. Jain Kim	KOR	352
3. Johanna Ernst	AUT	315
4. Hélène Janicot	FRA	300
5. Momoka Oda	JAP	244
6. Charlotte Durif	FRA	214
7. Magdalena Röck	AUT	194
8. Evgenia Malamid	RUS	193
Gregor Fink, vratar Zavrča: »Na srečanju s Šampionom je bil edini cilj zmaga. Bilo je nekaj nervoze, kar se je čutilo skozi vso tekmo, ki bi jo morali do konca izpeljati elegantneje, sploh ker smo ob polčasu vodili z 2:0. V drugem polčasu smo nato nekoliko padli, izgubili nekaj žog, vendar vseeno zasluženo slavili. Tudi proti Šenčurju bomo dali vse od sebe za zmago.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so se proti Celjanom morali močno potruditi za zmago; na fotografiji Josip Golubar (Zavrč, beli dres) v akciji.
Golubar in Kokol nista bila uspešna. Ko je že kazalo, da so mladi Celjani povsem vzpostavili ravnotežje, so domači udarili prvič. Po lepi dvojni podaji Golubarja z Matjašičem je ta v 30. minuti zadel z diago-
nalnim strelom - 1:0. Zavrč je vodstvo povišal v 42. minuti, ko je po prodoru Kokola po levi strani iz bližine zadel osamljeni Matej Murat - 2:0.
Vodstvo 2:0 se je zdelo izjemen kapital za domače, toda tega niso znali potrditi v nadaljevanju. Zavrčani so se nekoliko nepričakovano povlekli v obrambo, vajeti igre pa so v svoje roke vzeli mladi Celjani. V 58. minuti je lepo prodrl Jo-vanovič in podal do rezervista Bodirože, ki je zmanjšal prednost na 2:1. Namesto da bi domača vrsta igrala in poskušala doseči še tretji zadetek, so na igrišču še naprej prevladovali gostje. Kljub temu so si Zavr-čani priigrali najlepšo priložnost v drugem delu igre; po imenitni podaji Kelenca je iz bližine svoj strel preizkusil v petek razpoloženi Matjašič, toda z imenitno parado je iz tega dvoboja kot zmagovalec izšel gostujoči vratar Podgaj-ski. Tempo igre je nato zelo padel, a kljub temu so bili še vedno nevarnejši »šampioni«, ki pa jim tudi zaradi mladosti ni uspelo resneje ogroziti vratarja Finka. Tako je ostalo pri zmagi Zavrča, s katero so se po
remiju vodilne Krke z ekipo iz Radomelj še bolj približali vrhu.
Naslednje srečanje bodo Za-vrčani znova odigrali pred domačo publiko, saj v 10. krogu v Zavrč prihaja ekipa Garmin Šenčurja.
Tadej Podvršek
KI g
REZULTATI 9. KROGA: Zavrč - Šampion Celje 2:1 (2:0), Dravi-nja Kostroj - Garmin Šenčur 3:1 (0:1), Kalcer Radomlje - Krka 1:1 (0:0), Krško - Roltek Dob 0:1 (0:0), Šmartno 1928 - Bela krajina 1:1 (0:1)
1.	KRKA
2.	ZAVRČ
3.	ROLTEK DOB
4.	GAR. ŠENČUR
5.	ŠAMPION CELJE 9
6.	ŠMARTNO 1928 9
7.	BELA KRAJINA 9
8.	KAL. RADOMLJE 9
9.	KRŠKO 9
10.	DRAVINJA K. 9
6 2 6 1 5 2 4 4 4 1 4 1 2 3 2 1 1 3 1 2
1
23:4 18:11 19:7 17:14 11:11 12:14 8:18 12:18 12:18 11:28
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
V Puconcih brez možnosti za presenečenje
REZULTATI 2. KROGA: Kema I. - Ptuj 5:1, Tempo - Sobota 5:1, Mengeš - Kema II. 1:5, Ilirija -Zavarovalnica Maribor 4:5, Letri-ka - Krka 2:5
1.	KEMA I	2 2 0 4
2.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 2 2 0 4
3.	KRKA	2 2 0 4
4.	TEMPO	2 1 1 2
5.	KEMA II	2 1 1 2
6.	LETRIKA	2 1 1 2
7.	SOBOTA	2 1 1 2
8.	ILIRIJA	2 0 2 0
9.	PTUJ	2 0 2 0
10.	MENGEŠ	2 0 2 0
Kema Puconci I -Ptuj 5:1
Škraban - Krušič 3:0, Ropoša - Drčič 3:0, M. Horvat - Slodej 3:0, Ropoša - Krušič 3:0, Škra-ban - Slodej 1:3, M. Horvat - Dr-čič 3:0
Ekipa NTK Ptuj je v soboto gostovala v Puconcih, kjer proti enemu izmed favoritov za osvojitev naslova državnih
prvakov ni imela realnih možnosti za uspeh. Ob tem je nastopila brez najizkušenejšega moža, Bojana Paviča, zamenjal ga je Darko Drčič. Trener Keme Štefan Kovač ima na drugi strani na voljo izjemno močno ekipo, katere glavna stebra sta reprezentanta Mitja Horvat in Bojan Ropoša. Ob njiju nastopa tudi Dominik Škraban, proti kateremu je Matic Slodej tokrat osvojil edino točko za ptujsko ekipo.
Veliko težav pa so v tem krogu imeli državni prvaki iz Maribora, ki so v proti igralcem Ilirije v Ljubljani že zaostajali 4:2, ob tem pa je imel v sedmem dvoboju Tomaž Ro-udi celo zaključno žogico za končno zmago. Ni je izkoristil in Gregor Komac je dobil dvoboj, svoje delo sta v nadaljevanju opravila še Gregor Zafo-šnik in Zvonko Plohl in zmaga je odšla na Štajersko.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej (NTK Ptuj) je v Puconcih osvojil edino posamezno točko za ekipo Ptuja.
2
2
1
4
4
4
6
5
6
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
prava »goliada« in zmaga Drave
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem stadionu na Ptuju sta se v soboto merili še edini neporaženi ekipi Super lige, NŠ Drava Ptuj in 1 A avto Gerečja vas. V dinamičnem srečanju so zmagali Ptujčani, gostje pa lahko žalujejo za zapravljeno enajstmetrovko v 63. minuti.
Na Ptuju
3. SNL - vzhod
REZULTATI 6. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Zreče 1:0 (1:0), Farmtech Veržej - Agroservis Beltinci 0:3 (0:0), Koroška Dravograd
-	Grad 2:0, Šmarje pri Jelšah
-	Avto Rajh Ljutomer 5:0 (1:0), Kovinar Štore - Čarda 2:4 (l:2), Tromejnik G Sukič - Malečnik 1:0 (0:0), Odranci - Rakičan 2:1 (1:0)
1. TROMEJNIK 6 5	0	116:9		15	
2. FARM. VERŽEJ 6	4	0	2	13:9	12
3. K. DRAVOGRAD 6	4	0	2	10:6	12
4. ŠMARJE PRI J. 6	3	2	1	22:9	11
5. AGRO. BELTINCI 6	3	1	2	14:8	10
6. ODRANCI 6	3	1	2	10:7	10
7. ZREČE 6	3	1	2	4:6	10
8. RAJH LJUTOMER 6	3	0	3	7:10	9
9. RAKIČAN 6	2	1	3	11:13	7
10. A. E. BISTRICA 6	2	1	3	7:9	7
11. ČARDA 6	2	1	3	13:19	7
12. GRAD 6	2	0	4	6:11	6
13. MALEČNIK 6	1	0	5	5:13	3
14. KOV. ŠTORE 6	1	0	5	5:14	3
AHA EMMI BISTRICA -ZREČE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Obrovnik (43).
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Modrič (od 20. Lukič), Korošec, Greifoner, Hren, Danilovič, Obrovnik (od 76. Mlakar), Perger, A. Stegne, Janžič, Furh (od 46. Bo-škovič). Trener: Gorazd Šket.
Marsikdo bi dejal, da je gostovanje močnih Zreč prišlo za Bistričane ob nepravem času. A sosedski derbi je ponudil borbeno nogometno predstavo in zmago domače ekipe. Zaradi malo zaključnih strelov na gol igra v prvem polčasu za gledalce ni bila posebno privlačna. Dve minuti pred koncem prvega polčasa pa so se kljub temu veselili domačini. Lukič je pobegnil po desni strani, dobro zaposlil Obrovnika, ki je iz drugega poskusa zadel v polno.
V nadaljevanju srečanja so gostje za vsako ceno želeli izenačiti, bili so podjetnejši, vendar so se njihove akcije praviloma končevale na robu kazenskega prostora. Bistričani so se v finišu srečanja obupno branili, saj so na igrišči ostali kar brez dveh izključenih igralcev - Hrena in Korošca. Na koncu so se veselili težko pribor-jene zmage, prve domače v tem prvenstvu.
Gorazd Šket - trener AHA EMMI Bistrica: »Zadovoljen sem s prikazano igro, ki je bila borbena in polna dinamike. Tokrat smo bili v derbiju srečnejši in smo zasluženo osvojili tri točke.«
Danilo Klajnšek
Super liga MNZ Ptuj:
prva točka Ormoža
REZULTATI 7. KROGA: NŠ Drava Ptuj - 1 A Avto Gerečja vas 5:3, Središče - Podvinci Betonarna Kuhar 0:2, Carrera Optyl Ormož - Hajdina 0:0, Bukovci - Boč Polj-čane 1:4, Oplotnica - Stojnci 2:4
1. NŠ DRAVA PTUJ 7	7	0	0	31:5	21
2. 1 A GER. VAS 7	5	1	1	17:9	16
3. PODVINCI B. K. 7	5	0	2	17:5	15
4. STOJNCI 7	5	0	2	25:14	15
5. BOČ POLJČANE 7	3	1	3	10:11	10
6. HAJDINA 7	2	1	4	8:14	7
7. SREDIŠČE 7	2	0	5	15:11	6
8. BUKOVCI 7	2	0	5	9:18	6
9. OPLOTNICA 7	2	0	5	7:30	6
10. C. O. ORMOŽ 7	0	1	6	2:24	1
Sedmi krog v Super ligi je najbolj zaznamoval derbi med vodilnima ekipama na lestvici. Ptuj-čani so v pravi poplavi zadetkov ugnali Gerečjo vas in so še naprej edina ekipa, ki še ni oddala točke. Prvo v tem prvenstvu so osvojili nogometaši Ormoža, ki so se doma pomerili s Hajdino, izid pa je bil 0:0. Šest zadetkov je videlo
maloštevilno občinstvo v Oplotni-ci, kjer je slavila ekipa Stojncev. Visoko je v Bukovcih slavil tudi Boč, ki z desetimi osvojenimi točkami končuje prvo polovico lestvice. Visoko 3. mesto zasedajo igralci iz Podvincev, ki so se pobrali po porazu z Dravo v preteklem krogu in tokrat z 2:0 slavili v Središču ob Dravi.
NŠ DRAVA - 1A AVTO GEREČJA VAS 5:3 (3:2)
STRELCI: 1:0 Wagner (13.), 2:0 Wagner (19.), 2:1 Rozman (37.), 3:1 Ljubec (41.), 3:2 D. Her-tiš (43.), 3:3 Vrabl (47.), 4:3 Arsič (55.), 5:3 Horvat (69.).
NŠ DRAVA: Ajlec, Nežmah, Frangež, Nikollaj, Fridl, Ljubec, D. Krajnc, Marinič (od 90. Pukšič), Arsič (od 60. Horvat), Wagner (od 86. Goričan), Hojnik (od 91. A. Šešo). Trener: Franc Fridl.
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vric, Kancler, S. Krajnc (od 69. Ka-isersberger), Horvat, Debevec (od 89. Sagadin), Koren, N. Šešo (od 86. Kokot), Vrabl, Leben (od 88. Breg), Rozman, Tominc (od 37. D. Hertiš). Trener: Ivan Ornik.
Nov derbi v Super ligi je na ptujskem mestnem stadion postregel z obilo zadetki, s čimer sta bila nekoliko manj zadovoljna oba stratega, zato pa veliko bolj približno 300 ljubiteljev nogometa. Ptujčani so na koncu slavili, vendar se je težko znebiti občutka, da je Fridlova zasedba sposobna bistveno več. Po drugi strani je bila blizu uspeha tudi gostujoča vrsta, ki ni po naključju tik pod vrhom.
Srečanje se je po uvodnem otipavanju preselilo na polovico Ge-rečje vasi, v 9. minuti je Arsič stresel prečko vrat vratarja Gavriča. V 13. minuti je Ljubec imenitno zaposlil Wagnerja, ki se je vrnil v domačo zasedbo po kazni kartonov. Ta je uspešno izigral gostujočo obrambo in zadel za 1:0. Kmalu zatem je spet poskušal Wagner, vratar Gerečje vasi je odbil njegov strel, toda žoga je znova prišla do mladega Mariborčana v ptujski vrsti, ki je iz približno 16 metrov dosegel lep zadetek za 2:0. Po razmeroma varnem vodstvu so se modri opustili, groziti pa so začeli gostujoči nogometaši. Ti so imeli prvo priložnost po strelu Tominca z glavo, nato pa je S. Krajnc iz vo-leja stresel celo prečnik. Sledile so minute Drave, v katerih so se beli panično branili, a vendar v 37. minuti znižali rezultat iz prostega strela. Iz okrog 20. metrov je poskušal Rozman in dosegel
pravi evrogol. Veselje gostujočih privržencev ni trajalo dolgo, saj je na nasprotni strani v 43. minuti Rozmanu rokavico vrgel Ljubec in povišal na 3:1. V sami končnici si je veliko napako privoščila domača obramba, ki jo je kaznoval rezervist D. Hertiš in postavil izid polčasa 3:2.
Drugi polčas je bil prav tako razburljiv, toda tempo igre je počasi pojenjal. Že v uvodu tega dela igre so goste izenačili na 3:3; s pravim projektilom je od daleč zadel Vrabl. Ptujčani niso potrebovali dolgo za novo vodstvo in v 55. minuti je po podaji Wagnerja z diagonalnim strelom po tleh vratarja Gerečje vas presenetil Arsič. Morda ključni trenutek srečanja se je zgodil v 63. minuti, ko enajstmetrovke po prekršku nad Lebnom ni izkoristil Rozman, saj je zadel le levo vratnico. Kazen je sledila v 69. minuti, ko je Ljubec preigral nekaj branilcev drugouvr-ščene ekipe na lestvici in podal do Horvata, ta pa je bil iz bližine natančen za končnih 5:3 in še sedmo zaporedno zmago Drave.
Tadej Podvršek
SREDIŠČE - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Zagoršek (52.), 0:2 Lah (64.).
SREDIŠČE: Kocen, Borko, Nemec (Boštjan Klajnčar), Sake-lšek, Zemljič, Rakovec, Ivanuša, Božo Klajnčar (Borko), Zadravec, Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Rok Osterc, Brumen, Toplak, Topolovec (Novak), Lah, Belšak, R. Petrovič (Juršek), Za-goršek, D. Petrovič, Marinič (Si-monič), Robert Osterc (Svržnjak). Trener: Miran Ljubec.
BUKOVCI - BOČ POLJČA-NE 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Nabulč (38.), 0:2 Jelovšek (60.), 1:2 T. Meznarič (72.), 1:3 Graf (86.), 1:4 Jelovšek (92.).
BUKOVCI: Ferčec, Ostroško (R. Roškar), Kokot, Kramberger, Habrun, Topolnik, M. Roškar, T. Meznarič (Vajda), M. Meznarič (Kosec), Strelec, Kodrič. Trener: Janko Majerič.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žnidar, Kralj, Babulč, Vehovar (Jernejšek), Graf, Grobin, Vola-všek (Hajšek), Žganjer (Savski), Jelovšek. Trener: Bojan Brodnjak.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - HAJDINA 0:0
CARRERA OPTYL ORMOŽ:
Fijavž, Hriberšek, Plečko, Verban-čič, Perčič, Lah, Kolarič, Toplak, Srša (Kardum), Cimerman. Trener: Aleš Jurčec.
HAJDINA: Ber, Krajnc, Črnko, Jazbec (Sarkičevič), Babšek, Ficko (Pal), Robar, Cebek (Nah-berger), Gaiser (Kurež), Mlinarič, Štumberger (Flajsinger). Trener: Sandi Verlak.
OPLOTNICA - STOJNCI 2:4
(2:2)
STRELCI: 1:0 Naglič (9.), 1:1 Kokot (19.), 2:1 Tirovič (26.), 2:2 Kokot (42. iz 11-m), 2:3 G. Pernek (46.), 2:4 P. Pernek (71.).
OPLOTNICA: Veber, Višnar (Trdin), Lunženik, Kunštek (Šraml), Vodopivec, Grifič (Založnik), Le-skovar, Marinšek, Tirovič, Naglič, Potočnik. Trener: Anton Krajnc.
REZULTATI 4. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič 10:2 (5:1), Slovenj Gradec - Jevnica 0:5 (0:2), Radomlje - Krka 8:2 (4:1), Teleing Pomurje - Maribor 10:1 (3:1)
1. TEL. POMURJE	4	4	0	0	36:2	12
2. RUDAR ŠKALE	3	3	0	0	12:1	9
3. JEVNICA	4	2	0	2	13:7	6
4. RADOMLJE	3	2	0	1	14:9	6
5. MARIBOR	4	2	0	2	8:13	6
6. KRKA	4	2	0	2	12:24	6
7. DORNAVA	4	1	0	3	11:14	3
8. VELESOVO K. J.	3	0	0	3	3:21	0
9. SLOV. GRADEC	3	0	0	3	0:18	0
DORNAVA - VELESOVO KAMEN JERIČ 10:2 (5:1)
STRELKE: 1:0 Katja Nežmah (17), 2:0 Katja Nežmah (38), 3:0 Daša Veličkovič (40), 3:1 Kaja Eržen (41), 4:1 Martina Potrč (44), 5:1 Nina Cafuta (45), 6:1 Evelina Kos (64. avtogol), 6:2 Kaja Eržen (65), 7:2 Katja Nežmah (68), 8:2 Martina Potrč (72), 9:2 Daša Veličkovič (83), 10:2 Tjaša Šalamun (89).
DORNAVA: Laura Maksimovič, Andreja Pajnkiher (od 81. Tjaša Šalamun) , Gabrijela Milec, Maja Skaza, Urška Pavlec, Saša Ljubec (od 64. Nuša Ploj), Martina Potrč (od 81. Marina Baklan), Valentina
STOJNCI: D. Zorko, M. Kokot, S. Kokot, P. Pernek, Janžekovič (Vinkovič), Štiberc, Korez, Rižnar (Horvat), S. Meznarič (G. Pernek), Klinger (P. Meznarič), R. Zorko. Trener: Boris Klinger.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 6. KROGA: Apače -Gorišnica 2:1, Markovci - Lovrenc 0:0, Majšperk - Skorba 1:3, Pod-vinci Agrocenter Ptuj - Rogoznica 0:0, Tržec - Dornava 0:2
1.	APAČE	6	5	0 1	22:10	15
2.	LOVRENC	5	3	11	7:3	10
3.	SKORBA	6	3	12	13:11	10
4.	VIDEM	5	3	0 2	8:7	9
5.	MARKOVCI	6	2	1 3	9:9	7
6.	TRŽEC	5	2	1 2	7:8	7
7.	ROGOZNICA	6	2	1 3	5:8	7
8.	DORNAVA	6	2	1 3	8:12	7
9.	PODVINCI A. P. 5	1	3 1	5:5	6
10.	MAJŠPERK 5 2 0 3 6:10 6
11.	GORIŠNICA 5 0 14 1:8 1 APAČE - GORIŠNICA 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Šterbal (10.), 1:1
Rumež (54.), 2:1 Fruk (70.) MARKOVCI - LOVRENC 0:0 MAJŠPERK - SKORBA 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Brodnjak (28. iz 11-m), 0:2 Krajnc (68.), 0:3 Gojčič (74.), 1:3 Skledat (90.) TRŽEC - DORNAVA 0:2 PODVINCI AGROCENTER PTUJ
-	ROGOZNICA 0:0
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 5. KROGA: Cirku-lane - Pragersko 1:0, Leskovec
-	Spodnja Polskava 2:1, Makole
-	Slovenja vas 2:0, Hajdoše -Podlehnik 1:4, Grajena - Zgornja Polskava 5:2
1. CIRKULANE 5	5	0	0	9:1	15
2. LESKOVEC 5	4	1	0	20:6	13
3. MAKOLE 5	4	0	1	15:7	12
4. ZG. POLSKAVA 5	2	1	2	7:8	7
5. SP. POLSKAVA 5	2	0	3	8:7	6
6. PRAGERSKO 5	2	0	3	8:9	6
7. PODLEHNIK 5	2	0	3	9:12	6
8. GRAJENA 5	2	0	3	12:20	6
9. SLOVENJA VAS 5	1	0	4	3:7	3
10. HAJDOŠE 5	0	0	5	5:19	0
Pernat, Daša Veličkovič, Katja Ne-žmah, Nina Cafuta (od 70. Petra Kristovič). Trener: Mitja Serdin-šek.
V Dornavi so dolgo pričakovali odmevno zmago nogometašinj. V lanski sezoni so »pospravile« Krko, v letošnjem prvenstvu pa so v nedeljo visoko ugnale tekmice
CIRKULANE - PRAGERSKO 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Krajnc (54.) HAJDOŠE - PODLEHNIK 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 M. Feguš (40. iz 11-m), 1:1 Glažar (41.), 1:2 Škra-bl (51.), 1:3 M. Feguš (63. iz 11-m), 1:4 U. Feguš (67.)
LESKOVEC - SPODNJA POLSKAVA 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Resman (68.), 2:0 Mlakar (70.), 2:1 Razboršek (77.)
MAKOLE - SLOVENJA VAS 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Gaber (76.), 2:0 Stojnšek (82.)
GRAJENA - ZGORNJA POLSKAVA 5:2 (4:0)
STRELCI: 1:0 Krušič (2.), 2:0 Krušič (11.), 3:0 Krušič (19.), 4:0 Krušič (40.), 4:1 Leva (54.), Kru-šič (64.), 5:2 Leskovar (84.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 6. KROGA: Videm
-	Borovci 0:2, Boč - Apače 1:3, Hajdina - Skorba 1:0, Dornava -Cirkulane 1:3, Polskava - Pohorje Oplotnica 1:0
1.	BOROVCI 5 5 0 0 21:4 15
2.	VIDEM 6 5 0 1 21:6 15
3.	APAČE 6 4 0 2 12:6 12
4.	HAJDINA 5 4 0 1 9:4 12
5.	SKORBA 6 3 12 17:8 10
6.	CIRKULANE 5 3 0 2 9:8 9
7.	GRAJENA 5 2 0 3 9:11 6
8.	POLSKAVA 5 2 0 3 5:12 6
9.	POHORJE OPL. 6 1 0 5 5:12 3
10.	DORNAVA 6 0 1 5 6:22 1
11.	BOČ 5 0 0 5 3:24 0 VETERANI 40
REZULTATI 5. KROGA: Ormož
-	Leskovec 1:0, Pragersko - Lovrenc 2:3, Podvinci - Tržec 3:0, Gorišnica - Zgornja Polskava 1:2, Podlehnik - Markovci 1:0
1.	ORMOŽ 5 4 10 17:1 13
2.	LOVRENC 5 4 0 1 14:7 12
3.	ZG. POLSKAVA 5 3 0 2 8:6 9
4.	PRAGERSKO 5 3 0 2 8:8 9
5.	PODVINCI 5 2 1 2 9:5 7
6.	GORIŠNICA 5 2 1 2 8:9 7
7.	PODLEHNIK 5 2 0 3 4:13 6
8.	LESKOVEC 5 1 1 3 3:7 4
9.	MARKOVCI 5 1 0 4 4:13 3
10.	TRŽEC 5 0 2 3 1:7 2
Danilo Klajnšek
iz Velesovega. Zmaga je že dolgo visela v zraku, ko pa so dekleta stopila na igrišče, je bilo kaj kmalu jasno, da bodo prve tri točke v letošnji sezoni ostale doma. Domačinke so relativno hitro po-vedle, ob koncu prvega polčasa pa so se razigrale in v petih minutah še štirikrat zadele v polno. Dornavčanke so tudi drugi polčas odigrale v podobnem tempu in na koncu je bila na semaforju v Dornavi pri domači ekipi vpisana desetica.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Katja Nežmah (ŽNK Dornava) je dosegla prva dva zadetka na nedeljski tekmi, enega je dodala še v 2. polčasu.
Nogomet • 1. ženska liga
Zmaga s čisto desetko
Tajski boks • Tadej Toplak, Muay Thai Gym Ptuj
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
1/8 FINALA - ČLANI
TOREK, 2. 10.: OB 16.00: Grajena - AHA EMMI Bistrica; 20.00: Zavrč - Videm; SREDA, 3. 10.: OB 16:00: NŠ Drava - Oplotnica, Bukovci - Boč, Carrera Optyl Ormož - Tržec, Središče - Skorba, Pod-vinci Betonarna Kuhar - 1 A Avto Gerečja vas, Hajdina - Rogoznica
1/4 FINALA - MLADINCI
TOREK, 2. 10.: OB 16.00: Hajdina Golgeter - Ormož, Zavrč Stojn-ci - Aluminij
VETERANI 35
7. KROG - četrtek 16.30: Borovci - Polskava
Kegljanje m 2. SKL (Ž)
TOREK, 2. 10.: OB 17.30: Drava Deta Center - Lanteks III
Danilo Klajnšek
Kegljanje
Ženske prepričljive, moški še brez točk
Ptujske kegljačice so očitno v dobri formi. Na gostovanju v Rušah so dosegle še tretjo zaporedno zmago in so na vrhu prvenstvene razpredelnice. Tudi tokrat so tekmice premagale z veliko razliko.
Moški so prav tako gostovali v Rušah in še tretjič zapored izgubili. V tem trenutku jim preprosto ne gre, a bodo morali čim prej osvojiti kakšno točko v boju za obstanek.
2. SKL (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Ruše - Drava Deta Center 1:7, Radlje -Nafta 4:4, Lanteks III. - Ceršak 5:3, Gašper Korotan - Rudar 4:4
1.	DRAVA DETA CENTER3 3	0
2.	LANTEKS III. 3 3	0
3.	CERŠAK	3 2	0
4.	RUDAR	3 1 1
5.	GAŠPER KOROTAN 3 1	1 0 1 0 1 0 0 0 0
6.	NAFTA
7.	RADLJE S. KOMCEL 9. RUŠE
RUSE - DRAVA DETA CENTER 1:7 (2775-3031)
DRAVA DETA CENTER: Krušič
559, Kolar 517, Fridl 491, Kozoderc 456, Bombek 500, Kramberger 508
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 3. KROGA: Ruše -Drava Deta Center 6:2, Pergola -Rile Servis 7:1, Ceršak - Krško 6:2, Radenska - Konjice 1:7, Gašper Korotan - Prepolje 1:7
1.	PERGOLA	3	3 0 0	6
2.	CERŠAK	3	3 0 0	6
3.	KONJICE	3	2 0 1	4
4.	RADENSKA	3	2 0 1	4
5.	RUŠE	3	2 0 1	4
6.	PREPOLJE	3	10 2	2
7.	KRŠKO	3	1 0 2	2
8.	GAŠPER KOROTAN	3	10 2	2
9.	DRAVA DETA CENTER3	0 0 3	0
10.	RILE SERVIS 3 0 0 3 0
RUŠE - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3080-2981)
DRAVA DETA CENTER: Kozoderc 532, Čeh 516, Arnuš 486, Vogrin Ilič 466, Čuš 451, Golob 519
Danilo Klajnšek
Odbojka • Pokal Slovenije
Ptujčanke igrale po sistemu hladno-toplo
Benedikt - ZOK AC Prstec Ptuj 3:1
(14, -21, 16, 20)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Poljanec, Mohorko, Vidovič, Miličevic T, Mili-čevič M, Kokol, Kosi, Intihar, Stanet, Vindiš. Trenerka: Jasna Zajšek.
V 3. krogu slovenskega pokala sta si nasproti stali ekipi Benedikta in ŽOK AC Prstec s Ptuja, ki bosta v novi sezoni igrali v 2. ligi - vzhod. Ptujčanke so se vanjo prebile v lanski sezoni, zato večina igralk pred tekmo z Benediktom še ni igrala s tako močnimi nasprotnicami. To se je videlo v uvodu tekme, saj so ptujske odbojkarice igrale prestrašeno in morda tudi premalo zbrano. Domačinke so gladko dobile prvi niz. Popolnoma drugačna je bila slika na igrišču v nadaljevanju, ko je ptujska vrsta pod vodstvom trenerke Jasne Zajšek zaigrala veliko bolje. Vse igralke so pokazale izjemno borbenost in so z dobro igro v napadu ter solidnimi servisi osvojile drugi niz z rezultatom
21:25. Tretji niz so gostje znova slabo odigrale; izkušenejše igralke Benedikta, ki imajo v svoji postavi nekaj zelo dobrih posameznic, so zaigrale odločno in natančno ter so popolnoma prevladovale. To se zrcali tudi skozi rezultat niza, ki se je končal s 25:16. Najbolj razburljiv je bil četrti niz, v katerem so gledalci spremljali tudi najbolj izenačeno in nepopustljivo igro obeh ekip. V prid domačink je tokrat odločila tudi sreča, ki se je predvsem poznala skozi blokade. Žoge so se namreč igralkam Benedikta odbijale v polje Ptujčank, medtem ko so njihove žoge po bloku končale zunaj igrišča.
Kljub porazu Ptujčanke s svojo predstavo nikakor niso razočarale. Še več, na tekmi so dobile dokaz, da lahko v sezoni 2012/13 konkurenčno nastopajo v 2. ligi - vzhod. Ta se začne 13. oktobra, ko se bodo v go-steh znova udarile z zelo dobro ekipo Benedikta.
David Breznik
Po poškodbi se Toplak vrača v ring
Glede na uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih je tajski boksar Tadej Toplak v zadnjih letih prav gotovo eden izmed najuspešnejših ptujskih športnikov. To dokazujeta predvsem srebrna in bronasta medalja, ki ju je osvojil na svetovnih prvenstvih. Član Muay Thai Gym kluba Ptuj je po dolgih pripravah septembra odšel na svetovno prvenstvo v Sankt Peterburg, kjer pa je imel neverjetno smolo; v njegovem dvoboju proti Avstralcu Garethu Reesu je počila vrv, ki povezuje ring, in mladi Ptujčan je padel na tla. Prvi pogled na padec je bil zastrašujoč, a Toplak je imel ob tem srečo v nesreči, saj se ni huje poškodoval. Po obdobju predpisanega mirovanja se ptujski borec počasi vrača v ring, kjer ga v nadaljevanju sezone čaka še kakšen tekmovalni izziv. O tem in o nastopu na svetovnem prvenstvu smo se pogovarjali s Tadejem Toplakom.
Kako bi opisali nastop na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu?
Tadej Toplak: »Svetovno prvenstvo se ni končalo po načrtih in mojih pričakovanjih ter pričakovanjih marsikoga drugega. Sreča tokrat res ni bila na moji strani, saj sem se poškodoval pri nerodnem padcu iz rin-ga, kar pa ni bila moja krivda.«
Kakšen je bil dvoboj proti Avstralcu Garethu Reesu?
Tadej Toplak: »Dvoboj sem začel tako, kot sem si ga tudi zamislil. Vzel sem stvari v svoje roke in Avstralca peljal 'po svo-
Fotozapis
Foto: Borut Peterlin
Tadej Toplak je v zadnjih letih eden izmed najuspešnejših športnikov v Mestni občini Ptuj.
jih poteh'. Prva, druga in tretja runda do tega nerodnega padca so bile odločene v mojo korist in mislim, da bi ta dvoboj tudi na koncu gladko dobil. A padec in poškodba sta to preprečila.«
Glede na to, da poznate konkurenco, kako daleč bi
Tatjano Majcen Ljubic sprejel še župan
lahko prišli na svetovnem prvenstvu? Tadej Toplak: »Neko splo-
šno oceno je glede na videno vsekakor mogoče narediti. Ta uvodni dvoboj bi vsekakor moral zmagati, v naslednjem krogu pa bi se boril proti favoritu iz Belorusije. Za ta dvoboj ne morem trditi, ali bi ga zmagal ali izgubil, saj so takšne napovedi nemogoče.«
Kakšen je vaš trenutni zdravstveni položaj po poškodbi?
Tadej Toplak: »Tisti, ki so padec videli, so mislili, da sem se huje poškodoval. Na koncu se je po pregledu v bolnišnici izkazalo, da sem dobil močen udarec v pleksus in instenzijo mišice. Lahko bi rekel, da sem imel srečo v nesreči, da ni bilo hujšega. Po predpisanem počitku bom zdaj spet začel trenirati. Upam, da bo na uvodnih treningih potekalo vse, kot mora, in da bom nadaljeval po svoji poti.«
Kaj vas čaka v prihodnosti?
Tadej Toplak: »Za decembrski dvoboj s Priestom Westom so stvari potrjene in upam, da se bodo do konca izpeljale tako, kot smo načrtovali. Za ptujski dvoboj znotraj lige tajskega boksa pa bom še videl, ali bom lahko nastopil; vse je odvisno od poteka sanacije poškodbe. Upam, da mi bo uspelo nastopiti in da bom dvoboj pripeljal do konca, kot sem si zamislil.«
David Breznik
Ptujski župan Štefan Čelan je v sredo v mestni hiši pripravil sprejem za udeleženko parao-limpijskih iger v Londonu Tatjano Majcen Ljubič. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je bila v suvanju krogle šesta, v metanju kopja pa osma. Za te uspehe in promocijo našega mesta prek športa ji je župan podaril priznanje grb na steklu Mestne občine Ptuj, hkrati pa je s simboličnim darilom na-
gradil tudi trenerja Gorazda Rajherja. Ta je v neformalnem pogovoru pojasnil nova pravila, povezana z metalno palico, poškodbo športnice invalidke in njen trud, ki ga je vložila na poti do novega uspeha. V nagovoru je župan podal nekaj spodbudnih besed Tatjani Majcen Lju-bič, da bi nadaljevala športno kariero in nas še naprej razveseljevala z odličnimi rezultati.
David Breznik
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh do polfinala mastersa
Masters članov
Na igriščih TK Portovald v Novem mestu je prejšnji teden potekal masters članov, na katerem je nastopilo 12 najboljših igralcev v Sloveniji v tej sezoni. Manjkali so naši najboljši igralci, ki nastopajo na ATP-turnir-jih, kljub temu pa je bila konkurenca zelo močna. Nastopil je tudi Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj), ki je bil 4. nosilec. V 1. krogu je bil prost, v drugem pa je z rezultatom 6:3, 6:3 ugnal Tima Žibrata (Branik MB). V polfinalu je bil njegov tekmec Miha Mlakar (Slovan LJ), ki je pred tem izločil 2. nosilca Jano-ša Žibrata (Branik MB). Mlakar je nadaljeval odlično igro in ugnal Urha z rezultatom 6:2, 6:3, gladko (6:1, 6:0) pa je slavil tudi v finalnem dvoboju proti Žigu Derčiču (Brežice).
V naslednjih dneh bodo na sporedu mastersi tudi v preostalih starostnih kategorijah.
ITF-turnir na Malem Lošinju
V Velem Lošinju je potekal mladinski ITF-turnir 4. stopnje, na katerem je nastopila tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj).
Tamara je odlično začela turnir in v 1. krogu izločila 8. nosilko Čehinjo Petro Melounovo (6:1, 6:2). V podobnem slogu je nadaljevala v 2. krogu, kjer je ugnala še eno Petro, Finko Petro Pirtolo (7:6(6), 6:1). Klonila je šele v četrtfinalu, premočna je bila 4. nosilka Rusinja Anastasia Čikalkina (1:6, 0:6). Z uvrstitvijo v četrtfinale si je Tamara kljub temu zagotovila nekaj novih točk za lestvico ITF.
Nastopila je tudi med dvojicami, kjer je združila moči z Natalijo Šipek. V 1. krogu sta izločili domačo dvojico Curčič-Močič, nato pa izpadli proti 1. nosilkama, slovensko-češki dvojici Za-gorac-Pantuchova.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Hajdina • Sprejem za uspešne gasilske desetine
Najuspešnejši gasilci v Sloveniji
V petek, 21. septembra, je hajdinski župan Stanislav Glažar s poveljnikom občinskega gasilskega poveljstva Občine Hajdina Ivanom Glažarjem pripravil sprejem za uspešne ekipe PGD Hajdoše, ki so tudi letos razveselile z rezultati na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije. Hajdinske ekipe so bile prav tako uspešne na državnem gasilskem tekmovanju. Zraven njih so se sprejema udeležili tudi podpredsednik Območne gasilske zveze Ptuj Franci Vogrinec, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar ter poveljniki in predsedniki društev.
Petnajstega septembra letos se je končal ciklus tekmovanj slovenskih gasilcev v ligi Gasilske zveze Slovenije. Ekipe PGD Hajdoše so dosegle izjemne rezultate. Seštevek vseh tekem je prinesel 1. mesto in zmago na vseh šestih tekmah ekipi članic A, članice B so bile druge, člani B pa so zasedli prvo mesto. S Ptujskega so bile v letošnji ligi uspešne tudi članice A iz PGD Majšperk, ki so osvojile drugo mesto.
»Leto 2012 je bilo na področju gasilstva za Občino Hajdina na splošno izjemno uspešno, in to ne samo po tekmovalnih dosežkih,« je na sprejemu povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. PGD Hajdina je letos praznovalo 100 let uspešnega delovanja, v uporabo so predali dve novi gasilski vozili, eno na Hajdini, eno v Slovenji vasi, zvrstile pa so se tudi številne prireditve, ki se jih bodo spominjali. Na sprejemu so se tokrat osredotočili na tekmovalni del gasilske službe. V letošnjem letu je bilo veliko tekmovanj,
nekaj so jih organizirali tudi s pomočjo hajdinskih gasilskih društev. Na sprejem so povabili pet gasilskih desetin iz Občine Hajdina, ob uspešnih ekipah iz PGD Hajdoše tudi dve uspešni desetini starejših gasilcev veteranov iz Gerečje vasi in Hajdoš. Za dosežene uspehe je hajdinski župan čestital tekmovalcem, vodstvu društev in mentorjem ekip. Za to, da lahko gredo desetine na tekmovanje, je treba marsikaj narediti, je še poudaril. »Občina Hajdina poskuša zagotavljati dobre razmere tako za osnovno gasilsko dejavnost kot za udeležbo na tekmovanjih,« je dejal župan. V bodoče bo treba še povečati delež lokalne skupnosti za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Čestitkam ob uspehu se je pridružil še poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Občine Hajdina Ivan Glažar, ki je spomnil tudi na dosežke na državnem prvenstvu, ki je potekalo v šestih kategorijah, od tega so Hajdinčani sodelovali v štirih. Dosegli so dve
drugi mesti in dve tretji mesti. To je rezultat, ki jim ga marsikdo zavida, ki je neponovljiv na območju vse Slovenije. V Sloveniji skorajda ni občine, ob hajdinski le še slovensko-bistriška, ki imajo toliko uspešnih gasilskih desetin in ki se lahko pohvalijo s podobnimi rezultati. Ob državnem prvenstvu velja omeniti še ligo Gasilske zveze Slovenije, kjer so hajdinski krotilci ognja sodelovali s petimi desetinami. Osvojili so dve prvi mesti, dve drugi in eno peto. »Potrdili so rezultate na državnem prvenstvu in v ligi, vse to pa je rezultat dobrega dela, da imamo ekipe, ki so se sposobne kosati z vsemi v Sloveniji,« je izpostavil Ivan Glažar. Hajdinčani so hvaležni za vso podporo, ki jo ima gasilstvo v občini, za to gre zahvala županu Stanislavu Glažarju, ki jih pogosto tudi spremlja na tekmah, in občinskemu svetu. Udeležiti se šestih, osmih in več tekmovanj za desetine oziroma njihove članice in člane ni malo. To zahteva ve-
liko naporov, požrtvovalnosti in časa. Njim gre zahvala, da Občino Hajdina promovirajo v ožjem in širšem prostoru. Glažar si želi, da bi se petim desetinam v prihodnje pridružila še kakšna, mladinska in tudi veteranska.
S čestitkami se je oglasil še podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, ki je kot domačin ponosen, da ima Občina Hajdina tako uspešne gasilce. Nanje so ponosni ne samo v Občinskem gasilskem poveljstvu Občine Hajdina, temveč tudi v Območni gasilski zvezi Ptuj in GZ Slovenije. Na sprejemu je spregovoril tudi mednarodni sodnik, strokovnjak na področju gasilstva in poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, ki je prinesel pozdrave in čestitke v imenu vseh tistih, ki skrbijo za operativni del gasilstva, v katerega spadajo tudi tekmovanja. Vesel je, da ima lokalna skupnost z županom na čelu takšen posluh za gasilstvo. Liga GZ Slovenije je kazalnik najboljše kakovosti. V kategoriji članic in članov ter v kategoriji starejših gasilcev ima Občina Hajdina oziroma njeni društvi PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas najboljše tekmovalce v Sloveniji. Letošnje tekmovalno leto je končano, naslednje pa se začenja še bolj zares, predvsem za ekipe iz Hajdoš, članice A, članice B in člane B, ki bodo pristopili h kvalifikacijam za gasilsko olimpijado, ta bo julija 2013 v Franciji, kar pa bo zahtevalo še dodatne napore. V proračunu Občine Hajdina za leto 2013 so za te namene že zagotovili postavko, ker so prepričani, da se bodo znova potrudili in izkazali po najboljših močeh. Tovrstna tekmovanja so nadvse pomembna metoda za pridobivanje novih mladih članov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Stanislav Glažar je čestital ekipam PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas za tekmovalne uspehe v letu 2012. Pri tem so se mu pridružili še Ivan Glažar, Franci Vogrinec in Zvonko Glažar.
Od tod in tam
Križevci • 30 let rogistov
Foto: NS
Kulturno društvo Rogisti lovske družine Križevci so praznovali 30 let delovanja. Ob tej priložnosti in znotraj 14. praznika Občine Križevci so na prostoru vaškega jedra pripravili jubilejni koncert, na katerem so nastopili še KUD Prekmurski rogisti, Ptujsko-ormoški rogisti, KUD Pohorski rogisti, Ljudske pevke Vučja vas, Tamburaši DU Bisernica, Vokalna skupina TD Banovci in otroška folklorna skupina OŠ Križevci. Na slovesnosti sta Mira Rebernik Žižek, vodja območne izpostave JSKD Ljutomer, inpredstavnik občine Križevci Zvonko Šijanec podelila Gallusove značke. Srebrno Gallusovo značko je prejel ansambel KD Rogisti LD Križevci, od posameznih članov pa: Franc Torič (bronasto), Adolf Županec, Jože Nemec, Milan Lebar in Franc Kosi (srebrno) ter Jože Dunaj in Bogomir Heric (zlato).
NŠ
Videm • 10. pohod »Svet na Kajžarju«
Foto: MV
V nedeljo, 23. septembra, smo se Videmčani podali na že deseti tradicionalni pohod po kulturniški poti »Svet na Kajžarju«; ta je nastala po istoimenskem filmu, ki so ga posneli pred 60 leti. Naj
spomnim, da so v filmu kot statisti nastopili številni domačini, najopaznejši vlogi pa sta imeli takrat še deklici Ivanka in Julčka. Pred občinsko stavbo v Vidmu smo se zbrali v sončnem in toplem nedeljskem popoldnevu, kije privabil lepo številopohodnikov iz bližnje in daljne okolice. Iz Vidma smo se podali proti Dravinjskemu Vrhu in naprej proti Ljubstavi, kjer so nas prijazni domačini tradicionalno pogostili z dobro domačo kapljico. Hvaležno smo se poslovili in pot nadaljevali do vaškega doma na Majskem Vrhu, kjer nas je že malo utrujene pričakala malica. Po daljšem počitku in druženju smo se odpravili nazaj proti Vidmu, kjer smo sklenili pohod.
Marko Vinko
Ljutomer • 13 zlatih maturantov
Foto: NS
Jesensko opravljanje splošne mature na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer je bilo uspešno za vseh šest, ki niso šli na spomladanski rok. Zrelostni izpit je v obeh rokih opravljalo 120 kandidatov, le eden ni bil uspešen. Zlati maturanti so postali Kristina Duh, Sandra Horvath, Andrej Štaman, Sara Brunec, Sara Ki-kec, Anja Horvat, Mihael Kosi, Tadeja Vok, Uroš Buzeti, Kaja Rogan, Jani Steržaj Kotnik, Klemen Žitek, po uspešno rešeni pritožbi pa še Anja Žižek. Poklicno maturo je znotraj ljutomerske gimnazije opravljalo 31 kandidatov od 33 vpisanih v četrti letnik. Vsi so bili uspešni, od tega dva na jesenskem roku. Zlate maturantke poklicne mature so postale Viktorija Ulen, Karmen Zadravec, Barbara Mar in Natalija Štrokaj. Za edinega zlatega maturanta iz Ljutomera Janija Steržaja Kotnika je ljutomerska županja Olga Karba pripravila slovesen sprejem (na posnetku).
NŠ
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (9. del)
Skadar
Skadarsko jezero je naravna meja med Črno goro in Albanijo, leži pa zgolj šest metrov nad morjem. V sušnih obdobjih lahko raven vode pade tudi pod višino morja. Zraven leži mesto Skadar, ki je regionalno središče, s trdnjavo Rozafa pa je tudi priljubljena točka za obiskovalce.
Pot iz Berata je trajala dobre tri ure in pol, zunaj pa je bilo že peklensko vroče. Izkrcal sem se prav v krožišču, kjer so sveže polagali asfalt. Moralo je biti okrog 40 stopinj, kajti tudi vsega hudega navajeni Šiptarji so krepko pihali. K meni je takoj pristopil taksist, in ko sem ga povprašal za prenočišče, mi je povedal, kje, kam in kakšne so cene. Prepričal sem se, da me ni nalagal.
V Albaniji moraš biti zelo pozoren, ko izgovarjaš ime mesta, saj imajo na različnih območjih različno izgovorjavo. Če pravimo kraju Skadar, Albanci to izgovarjajo Škodr, Škudr ali Škodra. Tudi pri imenih drugih mest se mi je dogajalo, da smo porabili kar nekaj
časa, preden smo ugotovili, da govorimo pravzaprav o istem kraju.
Čeprav na potovanjih največkrat prespim pri zasebnikih ali v kampu, mi je hotelsko življenje v Albaniji priraslo k srcu, saj je izjemno poceni. Nastanil sem se v hotelu Rozafa, ki je imel sicer izjemno simpatično receptorko, sobe pa so bolj spominjale na hotel Slavi-ja v Beogradu, ko smo nekoč s študentskim klubom tam razgrajali nekaj dni. Najbolj so mi šle na živce njihove vtičnice. Sicer imajo vse isto kot pri nas, le v sobi so bile navadno tiste, kjer ima vtikač ožji peresi in je brez ozemljitve, jaz pa sem za svoj mini prenosnik vedno moral iskati vtičnico z ozemljitvijo in širšimi luknjami. Skoraj vedno je bilo za to treba izklopiti grelnik v kopalnici.
Zunaj je bilo izjemno vroče, zato sem kar nekajkrat zavil v trgovino po pijačo. Kar sredi dneva sem obiskal trdnjavo Rozafa, kjer sem prvič v Albaniji srečal nekaj avtobusov turistov, in to samih Nemcev.
Foto: Dani Zorko
Ena izmed neštetih manjših tržnic na obrobju Skadra
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Reka Drin, v ozadju Skadarsko jezero
Foto: Dani Zorko
Edina ustrezna vtičnica v stanovanju
Ni Nemca, ki bi si prebarval avto v barve svoje zastave.
Tam sem videl tudi zanimiv prizor. Neki možakar je namreč kopal luknjo in vozil zemljo stran dva metra - kot da bi imel kazensko. Nekaj časa sem ga opazoval, a nisem našel pametnega razloga, zakaj koplje. S stolpa se lepo vidita Skadarsko jezero in mesto. Če pogledaš na vzhod, lahko vidiš ogromno hribov, kjer naj bi še živele tradicionalne patriarhalne družine z vsemi klasičnimi običaji. Prav rad bi jih šel obiskat, vendar sem bil tokrat res omejen s časom.
Skadar ima kar nekaj manjših tržnic, ki so nekako zaprte pred javnostjo, saj se mora obiskovalec zelo potruditi, da jih najde. Za kupiti seveda ni nič pametnega, morda bi si omislil le nekaj zgoščenk s tradicionalno glasbo, vendar so imeli zelo fleksibilen delovni čas. Po domače povedano: ko je bilo vroče, so kar zaprli.
Po dolgem času sem si privoščil hitro prehrano. Naročil sem si kebab, saj mi je bilo za obilnejše kosilo zares prevroče. Še najraje bi golaž ali pasulj, a so bile restavracije še kar zaprte. V kebabu poleg
Mošeja Ebu Bekr vSkadru
Foto: Dani Zorko
zelenjave, prelivov in mesa vedno dobiš tudi krompirček, kar je nekakšna varianta grškega girosa.
Cene v Skadru so bile glede na preostalo Albanijo vsaj za 20 odstotkov višje. To sem opazil v trgovini, ko sem kupoval pijačo, ter v gostilni. Seveda je še vedno vse ceneje kot pri nas, vendar sem izvedel, da prihaja sem letovat in nakupovat veliko Srbov in Črnogorcev. Povsod po Evropi lahko najdemo podoben vzorec, da severnjaki hodijo nakupovat na revni jug. Skandinavci v srednjo Evropo, mi v Bosno, Srbi pa v Makedonijo in Albanijo.
Odpravil sem se peš do jezera. Vsi so me sicer čudno gledali, ker je kar daleč do tja. Predvsem v skritih revnejših četrtih so bili presenečeni, da sploh lahko kdo zaide tja. Tu se je res videlo, da jim primanjkuje osnovnih živil za preživetje, zato sem otrokom stisnil par kovancev. Ni bilo veliko, a nasmeh na umazanih ličkih je neprecenljiv, kajne?
Živel sem precej blizu dolge promenade, obložene z gostilnicami, kjer se je zvečer nabralo ogromno ljudi. Opazil me je vodja neke restavracije in na vsak način hotel, da ga fotografiram. Zvečer je vedno največ dogajanja pa tudi svetloba ni več tako bleščeča, tako da takrat najraje vzamem fotoaparat, da dokumentiram dogajanje. Seveda me je možakar videl in prikolovratil do mene.
Trgovine najbolj služijo zvečer, to se je zdaj lepo videlo. Ob enajstih zvečer je na primer neka tetka kupila kakšnih deset kilogramov mesa za žar, kruh in kupe zelenjave. Sam sem raje nabavil plastenko pijače in se odpravil, da še uja-mem receptorko za pomežik in nasmešek. In seveda, tam je že moral sedeti neki brkati varnostnik ...
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 2. oktober Danes goduje Bogumil.
1535 je Jacques Cartier ustanovil Montreal v današnji kanadski provinci Quebec.
1852 se je rodil škotski kemik William Ramsay, ki je odkril žlahtne pline argon, neon in ksenon.
1869	se je rodil indijski politik, borec za neodvisnost Mahatma Gandhi.
1870	je postal Rim prestolnica Italije.
1904	se je rodil angleški pisatelj Graham Greene.
1924 je Društvo narodov sprejelo ženevski sporazum o mirnem reševanju mednarodnih sporov.
1943 so Nemci na Danskem izvedli lov na Žide, vendar so presenečeni
ugotovili, da so bile vse židovske hiše prazne.
Sreda, 3. oktober
Danes goduje Terezija.
Danes je svetovni dan otrok.
1844 se je rodil britanski parazitolog sir Patrick Mason, utemeljitelj tropske medicine.
1895 se je rodil ruski pesnik Sergej Aleksandrovič Jesenin. 1897 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Luis Aragon, eden najpomembnejših pesnikov in pisateljev stoletja. Bil je začetnik nadrealizma. 1900 se je rodil ameriški pisatelj Thomas Wolfe. Zaslovel je s prvim romanom Ozri se proti domu, angel.
1906 so se v Berlinu sporazumeli, da pomeni SOS mednarodni signal prošnje za pomoč v stiski.
1952 so Britanci preizkusili svojo prvo jedrsko bombo.
Četrtek, 4. oktober
Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan varstva živali.
1582 so na ukaz papeža Gregorja XIII. pri štetju izpustili 10 dni, ki jih je nanesla razlika zaradi nepravilno obračunavanja sončnega leta, ter naslednji dan prešli na 15. oktober.
1669 je umrl holandski slikar in grafik Rembrandt. Bil je eden največjih slikarjev vseh časov. Zapustil je ogromno del: 600 slik, 300 bakrorezov in 1500 risb.
1824 je bila razglašena prva mehiška ustava. 1830 je razpadlo Združeno kraljestvo Nizozemska, ustanovljeno 1815 na dunajskem kongresu. Južni, večinoma katoliški del države je razglasil novo državo Belgijo.
1858 se je rodil srbski izumitelj Mihajlo Pupin. Z iznajdbo posebne pu-pinove tuljave je omogočil prenos telefonskih pogovorov na velike daljave.
1892 se je rodil avstrijski krščansko-socialni avstrijski politik in državni
kancler Engelbert Dollfuß. Umorjen je bil 25. julija 1934 na Dunaju pri
poskusu nacističnega prevrata.
Petek, 5. oktober
Danes goduje Marcel.
Danes je svetovni dan učiteljev.
1713 se je rodil francoski pisatelj, filozof in urednik ter glavni pisec velike francoske Enciklopedije Denis Diderot. 1883 se je rodil francoski dramatik Charles Mere. 1908 je po 30 letih okupacije Avstro-Ogrska razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine.
1905	sta brata Wilbur in Orvill Wright opravila z letalom rekordno dolg polet: 38 minut.
1936 se je rodil češki pisatelj in politik Vaclav Havel.
1947 so ustanovili Komunistični informacijski biro, znan kot Kominform
oziroma Informbiro.
1813 so se vdali Francozi v Ljubljani, 8. oktobra pa še posadka v Trstu.
Ilirskih provinc je bilo konec.
Sobota, 6. oktober
Danes goduje Vera.
Danes je svetovni dan bivalnega okolja.
1014 je umrl kralj Samuel, ki je osnoval močno makedonsko državo ob uporu poti bizantinski državi. Srce mu je odpovedalo, ko je zagledal svojih 14.000 oslepljenih vojakov.
1459 se je v Nürnbergu rodil pomorščak in geograf Martin Behaim, ki je izdelal najstarejši ohranjeni globus.
1846 se je rodil ameriški izumitelj George Westinghouse. Družba We-stinghouse je postavila JE Krško.
1887 se je rodil švicarski arhitekt in načrtovalec mest Le Corbusier, ki je pri svojih stvaritvah združeval modernistično funkcionalnost z drznim skulpturalnim ekspresionizmom.
1889	so odprli v Parizu sloviti lokal Moulin Rouges (mulen ruž - rdeči mlin).
1927	so v New Yorku prvič predvajali prvi zvočni film z naslovom Pevec jazza.
Nedelja, 7. oktober Danes goduje Marko.
1571 je združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu v Korint-skem zalivu premagalo Turke. To je bil zadnji spopad ladij na vesla. 1879 so podpisali nemško-avstrijsko zavezništvo, ki se mu je leta 1883 pridružila še Italija. Na ta način je nemški kancler Bismark zagotovil vpliv na Avstrijo.
1928	je bil Ras Tafari okronan za etiopskega cesarja z nazivom Haile Selasie.
1938 so ustanovili v New Yorku zvezo nemških pisateljev v izgnanstvu. Častni predsednik je bil Thomas Mann.
1949	je bila ustanovljena Nemška demokratična republika.
1950	so kitajske čete zasedle Tibet. Ponedeljek, 8. oktober Danes goduje Brigita.
1690 so Beograd zavzeli Turki. To je povezano z dogodki, ki so povzročili vir sedanjih težav, to je velike selitve Srbov na avstrijsko ozemlje in Albancev na Kosovo.
1843 so Kitajci še enkrat potrdili nankinški sporazum in privolili v razširitev trgovinskih privilegijev in pravic pripadnikom drugih narodov na njihovem ozemlju.
1856 je začela Velika Britanija drugo opijsko vojno na Kitajskem. Pridružila se ji je še Francija in zato je morala Kitajska leta 1895 podpisati mir v Tiencinu.
1864 se je rodil veliki srbski komediograf Branislav Nušič.
1890	se je rodil nemški letalski konstruktor Henrich Focke, ki je izdelal prvi uporabni helikopter.
1906	je nemški frizer Nessler v ZDA svojim stanovskim kolegom prvič prikazal svoj izum: žensko trajno.
2001 so več kot eno leto po nesreči dvignili z morskega dna rusko jedrsko podmornico Kursk, v kateri je umrlo 118 mornarjev.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Teden spremenljivega jesenskega vremena
V tem tednu nas zeblo še ne bo, nekaj bo dežnih kapljic, nekaj pa sonca. Pretekli teden sem začela pisati o živih mejah in obljubila nadaljevanje - izbor rastlin za višje žive meje.
zim w* i^B mim
wmt..... m........
mm-	• • •	'^ifJil
ittl £
Valovita živa meja v sredini slike je sestavljena iz rdečelistne in navadne bukve.
Foto: Miša Pušenjak
Višino žive meje lahko oblikujete sami. Dobro pa je vedeti, kako visoko se želite ograditi od sveta. Za višje žive meje sadimo rastline že v začetku bolj narazen, za nižje pa bolj skupaj. Dobro je tudi vedeti, da je bolje rastline spustiti v višino do želene velikosti in jim šele nato prvič odrezati vrh. Pogosto nam namreč svetujejo, da vrhove poreže-mo takoj, da se bo meja iz rastlin prej zgostila. To je sicer res, a bo zelo počasi dosegla želeno višino.
Še enkrat poudarjam, da rastlin ne režemo v septembru ali oktobru, za vse, ki si želijo rez še enkrat opraviti pred zimo, naj velja, da mora z listavcev odpasti listje, da jih lahko znova režemo. Prav tako jih še ne presajamo, čeprav jih kupimo v koreninski grudi. Pretoplo je še, zato bodo pognale vejice in listje, zaradi tega pa slabše pre-zimile.
Višje žive meje
Osnovno vodilo vsakega vrtnarja, ki vrtnari ekološko, naj bo, da se s cipresami na ekološkem vrtu ne ogradimo od preostalega sveta. Ne le da v celinskem delu Slovenije sploh ni primerno saditi sredozemskih rastlin, te imajo namreč pri nas vedno težave in se ne počutijo dobro, prehladno jim je in premalo sonca dobijo. Zato pogosto zbolijo in so tarča številnih škodljivcev. Ciprese pa so tudi ene izmed tistih rastlin, ki z vonjem in tesno prepletenimi vejami odganjajo vse, kar je dobro in koristno; prihod na naš vrt prepreči
tudi številnim koristnim živim organizmom, ki bi nam lahko pomagali v boju z boleznimi in s škodljivci.
Seveda pa imajo eno veliko prednost: hitro rastejo. Z njimi lahko hitro zakrijemo neprijeten pogled na smetišče, stavbo, zid ..., zato jih posa-
dimo tam, kjer moramo zakriti nekaj, kar nam ni všeč, nikakor pa z njimi ne delamo ograje okrog hiše.
Namesto cipres izberemo raje tise. Tudi te rastejo izjemno hitro, lahko jih pustimo prosto rastoče in jih samo vzdržujemo v želeni velikosti, lahko pa jih strogo režemo - skoraj kakor pušpan - veliko let. Strah, da je tisa strupena, je popolnoma odveč. Strupeno je v resnici samo trdo seme, ki pa ga tudi otroci ne bodo pojedli, temveč raje izpljunili. Rdeče osemenje je sladko in ga tudi ptice z veseljem pozobajo. Tudi preostali deli rastline so sicer strupeni, če bi jih pojedli večje količine, vendar kdo bo žvečil iglice in veje. V nobenem primeru pa otrokom ne dovolimo, da bi žvečili katere koli dele katerih koli rastlin na vrtu, saj je kar nekaj domačih rastlin (na primer oleander) prav tako strupenih. Tiso pa obrezujemo, saj se sicer zelo razraste, tudi če se odločimo za strebri-časte sorte, ki niso tako razkošne.
Za višje žive meje so zelo primerni tudi gabri. Tudi tukaj se lahko odločimo kar za naravni gaber ali z nekoliko večjim stroškom posadimo ožje, stebričaste sorte. Gabrova živa meja je sicer listopadna, vendar listje odpade šele pozno pozimi oziroma tik preden začne rasti novo. Zato je gabrova živa meja tudi pozimi ovira za radovedne poglede, sicer pa se zaradi rezanja veje tako zgostijo, da so pogosto že same dovolj gosta zastirka.
Ce želite nekaj posebnega, lahko zasadite tudi počasneje rastoče sorte bukve. Tako gaber kot bukev odlično prenašata redno obrezovanje. Za mejo, visoko do dva metra, sadimo rastline na 40 cm, lepo zeleno ograjo pa bomo dosegli še hitreje, če jih bomo sadili na 30 cm, a cikcak, v dveh vrstah. Ceprav je v času krize nekoliko neprimerno, pa vendarle - še lepši učinek dosežemo z rdečeli-
Foto: Miša Pušenjak
Prosto rastoč viburnum ali brogovita ustvarja spomladi cvetočo, v jeseni pa obarvano živo mejo.
stnimi bukvami, ki pa imajo seveda še nekoliko višjo ceno.
Zelo lepa je živa meja iz lovorikovca. Njegovi bleščeči, zeleni listi pozimi ne odpadejo. Ni odveč nasvet, da jih moramo nabaviti pri drevesničarju, ki mu zaupamo. Nekatere sorte lovorikovca namreč ne pomrznejo, druge pa skoraj vsako zimo, zato ne kupujmo na pamet, ampak se pred nakupom pozanimajmo. Lovorikovec režemo najpozneje in zadnjikrat konec julija. Vsaka poznejša rez je lahko vzrok za poškodbe od mraza pozimi.
Še nekaj manj znanih rastlin, ki bodo zelo lepa živa meja:
Na zemljiščih, kjer je dovolj prostora, ekološki vrtnar seveda niti ne razmišlja o tem, da bi rezal živo mejo. Prosto rastoča živa meja je pravi raj za koristne organizme, poskrbimo le, da bo v njej nekaj cvetočih grmičkov, tako da bodo cveteli vse leto, od prvih forzicij do poletnih hibiskusov in jesenskih metuljnikov, da bodo v njej rastline s plodovi za zimsko hrano pticam in glodavcem, kot so jerebika, dreni, glogi, bodike, okrasna jabolka, bodeče bodike (božja drevca), za okras pa še takšni, ki imajo tudi pozimi zanimiv les ali obliko, kot so grmi z zvitimi (vrbe, leske ...), barvnimi vejami (dreni) in podobno. Seveda naj vsake toliko časa v njej zaživi še kakšen zimzeleni grm, tudi iglavec.
Pisana in živahna živa meja se zdi večini Slovencev nemogoča, neurejena, grda, ampak videli boste, da boste ob pogledu nanjo neizmerno uživali v vsakem letnem času. Ce pa se z idejo pisane, žive in razgibane žive meje vseeno ne morete sprijazniti, izberite avtohtone rastline s svojega območja. Povprašajte ali poglejte, kaj so ljudje sadili nekdaj. Pri nas, na Štajerskem, so to prav gotovo gabri, ponekod bukve, lahko leske, vrbe ali - le redko, bolj ali manj v goratem svetu - iglavci, kot so smreke.
Trajnic in grmovnic pa tudi posodovk ne gnojimo več, da se bodo v miru pripravile na zimo. Tudi zalivanje znižamo, seveda pa še vedno poskrbimo, da se zemlja v loncih ne bo popolnoma izsušila. V zaščitene prostore prestavimo le božične zvezde, ki jih začnemo zatemnjevati. Zdaj je pravzaprav skoraj malo pozno, a vseeno še lahko to naredimo. Posodovke pa tudi balkonske lepotice bi bilo dobro nekako preventivno poškropiti z insekticidi; lahko so ekološki, ki jih naredimo sami (iz rabarbarinih listov, vratiča ali samo namočenih kopriv), ali kupimo v trgovinah. Vse rastline, ki jih bomo prezimovali, je dobro poškropiti vsaj trikrat v petdnevnem presledku, da bomo z njimi prezimili kar najmanj škodljivcev. Ne pozabite, tudi vse ekološke pripravke brez izjeme uporabljate zvečer.
Na okrasnih gredicah prihaja čas sajenja jesen-sko-zimskih zasaditev. Žal sem spet opazila, da so naše vrtnarije kar nekako obupale nad širšim izborom trajnic v ta namen; nekaj pa jih še vedno najdemo. Niso samo mačehe tiste, ki nam lahko krasijo jesen in pomlad. Ogrodje so lahko različni šaši, travam podobne rastline, ki pa pozimi ne izgubijo svoje lepote. Skrečniki poskrbijo za pisano podlago, celo blazinice trajnih floksov, ki spomladi tako lepo zacvetijo, so lahko zanimiv dodatek jesenskim zasaditvam. Pelin, žajbelj in še kakšno zelišče lahko popestri naš vrt, ob enem pa bodo ta zelišča koristna tudi v naslednjih letih.
Miša PUŠENJAK
Foto: Miša Pušenjak
Jesenska zasaditev je lahko pisana tudi brez mačeh.
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 12.
ČESEN (lat. Allium sativum) je zagotovo rastlina, ki bi jo lahko zapisovali z velikimi črkami. Je kralj med začimbami in čudežno zdravilo hkrati. Kot rastlina spada med čebulnice, skupaj s čebulo, porom in drobnjakom. Izvira iz Azije, od koder se je razširil po vsem svetu. Poznali so ga in cenili že v starem Egiptu, o čemer pričajo poslikave v piramidah. Omenjajo ga stari kitajski spisi, antični pesniki so slavili njegovo moč v svojih pesnitvah. Dolgotrajna tradicionalna raba v zdravilne namene se ohranja še danes, saj so številni zdravilni učinki potrjeni v znanstvenih študijah.
Ni kuhinje na svetu, ki ne bi uporabljala česna kot začimbe. Značilna aroma izboljša okus številnim jedem. Zanimivo je, da na njegove zdravilne lastnosti termična obdelava ne vpliva - svež ali kuhan, vedno je učinkovit, v nekaterih primerih toplota celo aktivira ali potencira zdravilni učinek. Majhne količine kisline pri kuhanju (kuhanje česna s paradižnikom, na primer) prav tako povečajo njegovo zdravilno moč. Pri praženju česna bodite pozorni na tem-
GÖGOlBÖGEflEäJ
Allium sativum
peraturo in čas, da ne zagreni. Možnosti uporabe v kuhinji so številne. Kruh, namazi, juhe, priloge, enolončnice, ribe in meso ljubijo česen, privoščite jim ga v izobilju! Če vam prija svež, pojejte strok na dan, to je zdravilen dnevni odmerek. Če vas moti neprijeten zadah, ki nastane po zaužitju, požve-čite nekaj svežega zelenega peteršilja.
Za to čudežno zdravilo velja, da je naravni antibiotik, deluje proti bakterijam, virusom in glivicam. Je naravni urejevalec holesterola v krvi, znižuje povišan krvni tlak, preprečuje strjevanje krvi, krepi spomin, širi dihalne poti, čisti kri in še marsikaj navajajo »domači zdravniki« ter svetujejo naše babice. Da skoraj vse to drži, potrjujejo tudi znanstveni dokazi. Glavni zdravilni učinkovini v česnu sta alicin in dia-lilsulfid - žveplena spojina, ki nastane pri razgradnji alicina. Žveplene spojine dajo česnu značilen vonj in okus, v telesu olajšajo proces odstranjevanja škodljivih snovi, zavirajo propadanje celic in spodbujajo rast novih ter krepijo možgansko aktivnost (spomin). Alicin je odgovoren za lajšanje astme, zniža raven holesterola v krvi in prepreči njegovo nalaganje v žilnih stenah, zniža krvni tlak, prepreči nastajanje krvnih strdkov in tako dobro ščiti pred srčno-žilnimi boleznimi. Dokazana je zmanjšana smrtnost zaradi infarkta in kapi ob rednem uživanju česna.
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Minerali in vitamini v česnu, predvsem selen in vitamini skupine B, potrjujejo njegovo antioksidativno delovanje. Kot začimba je praktično neškodljiv. Ugaja tudi otrokom; dokazano je, da dojeni otroci raje pijejo mleko mamic, ki v prehrani uporabljajo česen, saj jim je všeč okus, nanj se tako navadijo zgodaj in ga tudi pozneje sprejemajo v jedeh.
Nekaterim ljudem uživanje česna, predvsem svežega, povzroča slabost in dražeč občutek v želodcu. Zanje so na voljo prehranska dopolnila, ki vsebujejo česnovo olje v kapsulah. Primerna so tudi za vse tiste, ki jih moti zadah po zaužitju svežega stroka. Pripravki niso primerni za bolnike, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.
NAMIG: Privoščite si svoj odmerek česna kot začimbe vsak dan. V tej obliki je primeren za vse, brez omejitev. Telo vam bo hvaležno!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
S svetovne
glasbene
scene
Po enajstih letih premora se z novo ploščo Push and Shove na svetovno glasbeno sceno vrača popularna ameriška zasedba No Doubt. Album, ki ga že uspešno predstavlja prvi singel Settle Down ponuja energično mešanico ska rocka, plesne glasbe in elektronskega popa. Skupina No Doubt je bila ustanovljena leta 1986 v Anaheimu, tri leta zatem se je prvim članom zasedbe (Tom Dumont, Tony Kanal in Adrian Young) pridružila še pevka Gwen Stefani. V dolgih letih bogatega ustvarjanja so nastale številne nepozabne uspešnice, kot so Just a Girl, Don't Speak, Hey Baby in It's My Life. Pohvalijo pa se lahko tudi s številnimi pomembnimi glasbenimi nagradami, med njimi sta tudi dva grammyja in pet nagrad glasbene televizije MTV.
Foto: iBaller.com
No Doubt
Pri znani glasbeni reviji Rolling Stone so se lotili sestavljanja lestvice najboljših heavy metal albumov vseh časov. Konkurenco je deklasirala zasedba Metallica, ki se ji je uspelo uvrstiti med najboljših deset s kar štirimi svojimi albumi. Za njimi so se zvrstile same legendarne heavy metal zasedbe, kot so Black Sabbath, Iron Maiden, Guns N' Rosses in Led Zeppelin. Na prvo mesto so poslušalci te glasbene zvrsti postavili album Master of Puppets zasedbe Metallica.
Popularna ameriška pevka Ke$ha (Kesha Rose Sebert) bo 3. decembra izdala novi studijski izdelek z naslovom
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SOME NIGHTS - fun.
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HALL OF FAME - SCRIPT FT WILL I AM
2.	SAY NOTHING - EXAMPLE
3.	GANGNAM STYLE - PSY
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
2.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
3.	SHE WOLF - DAVID GUETTA feat. SIA
Warrior. Prav tako je znan že prvi singel z nove plošče, to bo skladba Die Young, ki naj bi izšla že v kratkem. Pri nastajanju novega izdelka so sodelovali številni znani glasbeniki, kot so Patrick Carney iz The Black Keys, Wayne Coyne iz The Flaming Lips, Ben Folds, Max Martin, will.i.am in Benny Blanco. Na veliko presenečenje mnogih se kot gost na plošči pojavlja celo legendarni Iggy Pop. Prvi mednarodni uspeh je Ke$ha doživela leta 2009, ko je z raperjem Flo Rido zapela uspešnico Right Round. Še istega leta je posnela prvi samostojni singl Tik Tok, ki se je povzpel na prvo mesto v kar enajstih državah.
Ameriška zasedba Linkin Park je postala prva rockerska zasedba na svetu, ki je presegla milijardo ogledov na spletnem portalu youtube. Omenjeni uspeh so dosegli z videospo-tom za skladbo New Divide, ki so ga leta 2009 posneli za film Transformerji (Transformers: Revenge of the Fallen). Naslednji rockerji na lestvici gledanosti so člani zasedbe Red Hot Chili Peppers in Green Day. Naj spomnimo, da je bila Lady Gaga leta 2010 prva glasbenica na svetu, ki je presegla magično mejo milijardo ogledov na kanalu youtube.
Trenutno je daleč pred konkurenco Justin Bieber, ki dosega kar 2,8 milijarde obiskovalcev na svojem kanalu, sledita mu Rihanna in že omenjena Lady Gaga.
®@®
Popularna ameriška pevka Lana Del Rey, ki je obnorela svet z uspešnico Video Games, bo 12. novembra objavila razširjeno verzijo albuma Born To Die, ki je izšel v začetku letošnjega leta. Na novi plošči z naslovom Born To Die: The Paradise Edition bomo lahko slišali devet še nikoli objavljenih pesmi, med njimi tudi skladbo Ride, ki napoveduje
izid novega albuma.
®®®
Mineva 15 let od izida prve uspešnice No No No Part 2 ameriške r'n'b skupine Destiny's Child. Ob tej priložnosti bo 8. oktobra izšla kom-pilacija z njihovimi največjimi uspešnicami. Na zgoščenki z naslovom Playlist bomo slišali 14 skladb, med drugim uspešnice, kot so Bootylicious, Say My Name, Independent Woman Part 1 in druge. Izdaja novega albuma pa ne pomeni, da se skupina vrača na skupna pota, saj so tri članice te popularne zasedbe Beyon-cé, Kelly Rowland in Michelle Williams preveč zasedene s samostojnimi karierami.
®®®
Člana uspešnega dueta LM-FAO Redfoo in Sky Blu sta pred dnevi sporočila, da se za nekaj časa umikata s svetovnih glasbenih odrov. Fanta sta svetovno slavo požela z velikima uspešnicama Party Rock Anthem in Sexy and I Know It. Za prekinitev skupne poti sta se odločila sporazumno, prav tako sta potrdila, da nameravata nadaljevati samostojni glasbeni karieri.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Razmerja - 2. del
No ja, nič posebno iskrenega. Sicer sem si domišljal, da se ljudje glede tega sprenevedajo in si lažejo, pa sem se očitno premotil. V pogovoru, ki je menda sledil naslednji dan, so bile stvari prav lepo poenostavljeno razložene. Pravzaprav tako poenostavljeno, da se mi je vse skupaj že zdelo bizarno, skoraj nemogoče.
Začelo se je namreč tako, da se je pogovor začel motati okrog plač. Tisoč evrov ali morda nekaj sto več, sem izvedel, je sila malo, ne, pravzaprav je premalo. Kajti treba je imeti vse sorte reči, začenši s preveliko hišo. Tako se namreč nenehna gonja za denarjem nikoli in nikdar ne konča, ker se zmeraj najde nekaj, kar je treba dokupiti, doplačati, poplačati. Pa to ni toliko pomembno ... Pomembno je to, s kakšnimi srednjeveškimi nazori sem bil seznanjen. Poročiti se je namreč treba dobro, da bo hiša pač lahko postala realnost. Tako je treba razmišljati, je bilo hitro poudarjeno.
No, sledilo je, da si sam tako ali tako ne moreš ustvariti ničesar, ob čemer se mi je skoraj zmeglilo. Pa sem globoko vdihnil in pomislil, da se nima smisla prerekati in argumentirati stališč. Tako ali tako ne bi nihče razumel, da dvonadstropna hiša pač ni vse. Pa vendar ... razmišljal sem in opazoval naprej. Zakaj? Zakaj so ljudje v tem in v tem tudi vztrajajo? Kakršne koli iskrice pretekle zaljubljenosti so namreč tako ali tako že davno izgorele. Ostaja le neki komfort, spolni partner in pač rutina. Neki ustaljeni red, ki da človeku vsaj drobcen občutek varnosti. Pa še položnice za kurjavo je konec koncev lažje plačevati.
Občutek imam, da premnogi ostajajo v neki ideji zakona preprosto zaradi ideje same ali kratko malo zaradi strahu osame. Takšna pot pač ponuja neko udobje, saj se življenje spremeni v umirjeno pripovedko, kjer je vsak naslednji dan preprosto kopija prejšnjega. O ničemer ni treba pretirano razmišljati, vse napake se delijo na pol, prav tako uspehi, ni pretiranih ekstremov in življenje je utečeno. Seveda za ceno kompromisa, v katerem ni ednine.
Vse bi bilo lepo in prav, če bi ostalo pri tem, a ne. Z leti dolgočasja se pojavijo druge romance, skrivnosti, skoki čez plot, avanture in podobno in začnejo se dogajati resne tragedije. Še posebno če so otroci posredi. A o tej javni tajni tako ve vsak dovolj, zato se mi ne zdi primerno razglabljati o njej. Zdi se mi samo, da je vzrok za vse to - neiskrenost. Do sebe in do drugih. In preseneti te samo, če si kdaj zares verjel v »dokler naju smrt ne loči«.
Matic Hriberšek
www. radio-ptuj.sî
l_e s t v i c NAJ v
1.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGEf
2.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
3.	HALL OF FAME - SCRIPT FT WILL I AM
4.	SHE'S SO MEAN - MATCHBOX 20
5.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
6.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
7.	SOME NIGHTS - fun.
8.	READ ALL ABOUT IT - EMELI SANDE
9.	GANGNAM STYLE - PSY
10.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
11.	BLOW ME - PINK
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
<
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva musaka, endivija SREDA
rižota s piščancem, solata ČETRTEK
polnjena paprika, pire krompir PETEK
slivovi cmoki, jabolčni kompot SOBOTA
zajčji paprikaš*, rezine z grozdjem** NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, široki rezanci, solata PONEDELJEK
sladko zelje, krompir v kosih, kuhana govedina
*Zajčji paprikaš
Sestavine: 1 zajec, 1/2 kg čebule, 2 korenčka, 2-3 rdeče paprike, sol ali vegeta, mleta paprika, majaron, lovor, poper, malo peteršilja.
Na maslu pražimo čebulo, da postekleni, nato dodamo na kose narezanega zajčka. Začinimo z mleto papriko, maja-
ronom, lovorom, poprom, vegeto ali soljo, dodamo še 2 na kolobarje narezana korenčka in malo sesekljanega peteršilja ter dušimo na majhnem ognju 1 uro. Če je zajček mlad, bo skoraj končan, divji pa potrebuje tudi dve uri in pol. Zdaj dodamo še na kose narezano rdečo papriko in po želji feferon. Dolijemo toliko vode, da je meso pokrito, in še 1 l zraven. Po želji vkuhamo cmočke iz gladke moke (vodne vrabčke), po-kusimo, ali še manjka katera začimba, in jo dodamo. Kuhamo še 30 minut.
** Rezine z grozdjem
Sestavine: 1 lonček sladkorja, 2 jajci, 2 žlici belega vina, 2 lončka ovsene moke, pecilni prašek, 1 lonček olja, 1 lonček jogurta, 2 grozda.
Sladkor in jajci penasto umešamo. Postopoma dodamo moko in pecilni prašek ter stalno mešamo. (Če pri trgovcu ne najdete ovsene moke, vzemite ovsene kosmiče in jih zme-ljite v mlinčku za kavo!) Prilijemo še olje, jogurt in vino. Ko je testo gladko in tekoče, ga vlijemo v pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Biskvit damo v segreto pečico na 180 stopinj in pečemo 15 minut. Medtem grozdje operemo, jagode prepolovimo in jim odstranimo pečke. Pecivo vzamemo iz pečice in po vrhu porazdelimo grozdje. Vse skupaj damo znova v pečico in pečemo še 40 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PREDVOLILNA
Micka in Janez se zbudita ob 4. zjutraj v hišici sredi hribovja nekje sredi Slovenije. Gre Micka v hlev, da ga bo skidala. Čez trenutek se zadere: »Janeeee-eeez, a si ti skidal hlev???«
Janez se zadere nazaj: »Nee-ee, Micka, nisem! »
Pa Micka zaključi: »A, pol je bil pa že Pahor tu!«
VEČJA PLESA
Prijatelja se pregovarjata in prvi reče: »Ti si bolj plešast od mene!« »Kako sem lahko bolj plešast od tebe, ko pa sva oba popolnoma plešasta?« »Ker imaš večjo glavo!«
OSEL
Peter je zmerjal prijatelja Janka in mu dejal, da je osel.
»Res je! Vem da sem osel. Le tega ne vem, ali sem osel zato, ker sem tvoj prijatelj, ali pa sem tvoj prijatelj zato, ker sem osel.«
SPREMEMBA
»Kako si lahko ustvariš manjše premoženje?«
»Veliko premoženje zaupaš banki!«
DRAGI
Ježevka se je ponoči zaletela v kaktus, zastokala, nato pa vprašala: »Si ti, dragi?«
ŽENSKA IN AVTO
»Kakšna je razlika med žensko in avtomobilom?«
»Razlike ni. Bolje kot izgledata, dražje je vzdrževanje!«
ČAROVNIK
»Kot vrhunec današnjega večera,« reče čarovnik,« bom prikazal točko, kako izgine ženska.«
»No, Marija, pojdi gor!« se sliši glas iz ozadja.
TRAMVAJ
Policist stoji na vozišču z loparčkom v roki in zaustavlja voznika. Voznik tramvaja se zaustavi sredi ceste, pomoli glavo skozi okno in zavpije policistu:
»Pustite me pri miru. Držati se moram voznega reda!«
»Z vami ne mislim razpravljati o voznem redu! Najprej zapeljite na tole parkirišče, desno!« se razburi policist.
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS PESNIK ANDREJ
Štajerski TEDNIK
PREMIŠ-LJEVALEC
DEL
| NADOMESTNE INSTALACIJE
KRAJSA PASTIRSKA LIRSKA PESEM
ISTRSKI RIBIŠKI ČOLN
SLONOV NOS
VZBOKLINA, VZBOČEK
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
GLAVNO MESTO BURME
BARVA KOŽE, TEN
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
NEMSKA IGRALKA KARIN
NINO ROBIC
RAČUNALNIŠKA MREŽA PODJETJA
SORTA POZNIH BRESKEV, KALANKA
BUTIL ALKOHOL
ZAJEDAVEC V LASEH
NAPADALEC
SPRETNO RAVNANJE
MOŠKI, KI VARI
POLITIK (FRANC)
SKALNA JEREBICA
MESTO NA HONŠUJU
KRAVJI PASTIR
PEDAGOGINJA
TEGA LETA
ODETJE
GIPS
BRAZILSKI PISATELJ (JORGE)
SLED DRSANJA
FILOLOG ŠKERLJ
ZDRAVILNA RASTLINA
VZDEVEK TURŠKEGA SULTANA SELIMA I.
PISANA PAPIGA
NASELJE NA CRESU
IZDELEK PREDILNICE, SUKANEC
ČISTOČA
LIJAK, LEJKA
AMERIŠKI IGRALEC HUNTER
LEPOSLOVNO DELO
ORGAN ZA VOH
VAS POD KRIMOM
ORJAŠKI KUŠČAR
DRAMATIK CANKAR
SANKE
PAVLE OMAN
JANKO MLAKAR
BRANKO ISKRA
MALOPRIDNEŽ, POSTOPAČ
ENICA, CVEK
MAJHEN OBROČ, OBROČEK
TROPSKA RASTLINA, LOPATIKA
MESTO V ALZACIJI
UBOŽICA, REVICA
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMADO = brazilski pisatelj, imenovan brazilski Balzac (Jorge, 19012-2001), BRAGOC = istrski ribiški čoln, COLMAR = mesto v Alzaciji, KOTORNA = skalna jerebica, kamnica, MADRIGAL = krajša pastirska lirska pesem, NAGANO = mesto na japonskem otoku Honšuju, OSOR = naselje na otoku Cresu, RIZMA = mera za papir, 1000 pol.
■ejojjs 'jeiu|oo 'elb|e 'oapoqo 'e^foua
'ludeo '¡ues 'uba| 'ueA3a| '§| 'ueiuoj 'qei 'e§eus 'nu 'oie 'unj>i '}ew\/ 'esjp 'u esnN 'Aaiapo 'eujojo^ '}ng 'oa|LieA '^upedeu 'oaieAoiun 'jno^oou^ Uioao 'ueq|\/ 'eiuzLi 'jeAjg :ouAoiopoA '3>1NVZId>l 3L A3LIS3d
Govori se ...
... da je bila vrla slovenska policija spet zelo hitra: za kriminalistično preiskavo pri prvem možu opozicije so potrebovali le leto in pol. Bravo, fantje, ni kaj!
... da je glavni septembrski glasbeni hit v slovenskem parlamentu pesem Don't cry for me, Argentina. Nekateri jo vrtijo pretirano glasno, samo da bi bolj (pri)zadela.
... da daljna Argentina res že joka za Pukšičem, ki bo žal ostal doma in tako ne bo mogel izkoristiti vseh svojih zvez za pomoč mili domovini.
... da so mariborski narečni festival v zadnjem hipu rešili majšperški ozvočevalci, saj so organizatorjevi mikrofoni na generalki dvakrat odpovedali. Da pa je nekemu pevcu odpovedalo besedilo, pa najbrž niso krivi organizatorji.
... da so se s prvim vinotokom v nekaterihpoetovionskihpod-jetjih zgodile kadrovske spremembe; v nekaterih pa jih za-
man pričakujejo, čeprav bi bile zelo potrebne.
...da so se poletne rezervacije za otroke v poetovionskih vrtcih vendarle spet »vrnile«. Še vedno velja: kjer je volja, je tudi pot.
... da obubožane spodnjepo-dravske občine, ki niti na redkih državnih razpisih ne uspevajo več s svojimi projekti, ne bodo obupale. Če nič drugega, bodo pač prihodnja leta slovesno odpirale shojene pešpoti,
da bodo upravičevale svoj obstoj.
. da je ptujski župan priznal, daje politično naiven. Nekateri že dolgo mislijo enako.
Vidi se ...
. da se na pevskem področju kmalu obeta nova osvežitev s štajersko-koroško navezo. Takole je naše tajno društvo med vajo ujelo štajerskega Slavca in koroškega Marjana s simpatično hčerko in soprogo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
, -■ - ; ,.rv t - ■ . •	■■ v-v . . '

jniM to rtic£
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 8. 10., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:.
Telefonska številka:
Foto: Lejla Meško
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija je nastala v Vintarovcih ob trebljenju buč pri babici Pauli in dediju Pepiju Lovren-čiču. Letošnja letina buč pri njih je bila ogromna in izbrali so posebno, ki bo zanimiva marsikateremu bralcu Štajerskega tednika. Tudi vnukinji Lejli Meško je bila všeč in jo je fotografirala.
m m mjiGi
tpelix
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado prejme Hana Kolarič, Gorišnica.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
								
7		9		6		3		5
4	8						1	7
	9		1		7		5	
1								2
	6		3		2		7	
3	2						8	9
8		6		7		5		1
								
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	00
Bk	VV	©©©	€	0
Dvojčka	V	©©	€€€	00
Rak	VVV	©	€€	000
Lev	VV	©	€€€	00
Devica	VVV	©©	€€€	0
Tehtnica	V	©©©	€	00
Škopjon	VVV	©	€€	000
Strekc	VV	©©©	€	000
Kozorog	V	©©	€€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	000
Ribi	VVV	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 2. oktobra do 8. oktobra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»V dobrem zakonu je skrb polovična, a veselje podvojeno.« Sigrid Undset
»V zakonski pogodbi bi moralo biti rečeno: obvezujeva se, da se bova odrekla zadnji besedi.« Hans Habe
»Zakon brez ljubezni ima samo en konec, to je ljubezen izven zakona.« Neznan avtor
»Zakon je priporočeno pismo, običajno napačno naslovljeno, zanimivo samo, dokler je zaprto.« Branislav Nušič
»Žena nosi moža na obrazu, mož ženo na srajci.« Slovenski pregovor
»Zakon je zveza med moškim in žensko, v kateri je neodvisnost enaka, odvisnost vzajemna, obveznosti recipročne.« L. Anspacher
»V zakonu je tako kot v smrti: malo jih je, ki stopajo vanj pripravljeni.« Niccolo Tommaseo
»Zakon, ki napravi dva za enega, je vse življenje trajajoč boj, da bi se pokazalo, kateri je tisti eden.« Agatha Christie
»Zakon je skupnost enega gospodarja, ene gospodarice in dveh sužnjev, kar skupaj znese - dva.« Ambrose Gwin-nett Bierce
»Ženo izbiraj z ušesi, ne z očmi.« Angleški pregovor
Slovenija • Ukrepi SKP se še vedno oblikujejo
Kakšna bodo plačila
na območjih z omejitvami
O tem, da se obeta velika sprememba skupne kmetijske politike (SKP) za vse države v EU, govorijo že dve leti. Doslej predstavljeni okvirni ukrepi, zlasti glede izenačevanja subvencij, obveznega zelenega deleža na kmetiji, odprave mlečnih kvot in plačil za integrirano pridelavo, so za večino aktivnih slovenskih kmetij zelo neprijetni.
Na zadnjem zasedanju sveta kmetijskih ministrov, ki je bilo sredi prejšnjega tedna, je bila razprava sodelujočih osredotočena na reformo plačil za območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami znotraj politike razvoja podeželja ter reformo tržnih ukrepov, s posebnim poudarkom na sistemu referenčnih cen za kmetijske proizvode. Slovenija, ki jo je zastopal državni sekretar Branko Ravnik, je skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami opozorila tudi na posledice hude suše v nekaterih regijah EU in po svetu.
»Znotraj reforme politike razvoja podeželja velika večina držav podpira reformo plačil za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami na bazi osmih enotnih biofizikalnih meril. Njen cilj je poenotiti danes med državami zelo raznolika merila in bolj ciljno naravnati ta plačila za preprečevanje opuščanja
V SKP naj se oblikujejo možnosti za pomoč
Na zasedanju kmetijskih ministrov je Slovenija skupaj z Madžarsko, Italijo, Portugalsko in Bolgarijo opozorila na posledice hude suše v nekaterih regijah EU in po svetu ter pozvala Evropsko komisijo, da prouči vse možne EU-instrumente za ustrezen odziv. Državni sekretar Ravnik je med drugim poudaril, da letošnje razmere dokazujejo, kako zelo pomembno je, da se znotraj reforme SKP zagotovijo ustrezna orodja za upravljanje tveganj, s katerimi se bomo lahko učinkovito odzivali na specifične krize, povezane s podnebnimi spremembami. Tudi Slovenijo je namreč v letošnjem letu prizadela huda suša, ki je povzročila veliko škodo v kmetijstvu. Za ublažitev posledic namerava ministrstvo za kmetijstvo in okolje uporabiti možnost predplačila neposrednih plačil v višini 50 odstotkov, kar pa po mnenju kmetovalcev ni nobena pomoč.
Državni sekretar Branko Ravnik se je na zasedanju kmetijskih ministrov na temo reforme skupne kmetijske politike zavzel za večjo samostojnost in prožnost države pri določanju novih kriterijev, katera območja bodo še veljala za območja z naravnimi ali drugimi omejitvami, na katerih so kmetje upravičeni do dodatnih plačil.
kmetijske dejavnosti na takšnih območjih. Na potrebo po poenotenju sistema je že leta 2003 opozorilo Evropsko računsko sodišče, ki je menilo, da so lahko različna merila za te regije vir za diskriminacijo med državami članicami. Pri razmejevanju območij bodo morale države članice izvesti poseben postopek dodatnega preverjanja upravičenosti do plačil za kmete in morebitne izključitve območij, kjer sicer obstajajo posebne naravne omejitve, vendar so bile te odpravljene z investicijami oziroma drugimi gospodarskimi dejavnostmi,« so o vsebini pogovorov sporočili s kmetijskega ministrstva. V razpravi je Ravnik poudaril, da Slovenija sicer podpira skupen okvir pravil za izvedbo teh postopkov, vendar pa je treba državam omogočiti določeno
prožnost pri izvedbi postopka dodatnega preverjanja. Slovenija tudi podpira predlog, da se proces razmejitve območij v državah članicah podaljša do konca leta 2015 ter da se prehodno obdobje za postopno odpravo plačil kmetom, ki v skladu z novo razmejitvijo tovrstnih območij ne bodo več upravičeni do plačila, začne z letom 2016.
Pri cenah naj se upoštevajo predvsem proizvodni stroški
Znotraj reforme enotnih tržnih mehanizmov (gre za javne intervencije, zasebno skladiščenje, izjemne ukrepe, izvozne spodbude) je predvideno preoblikovanje zdajšnjega sistema v sodobno varnostno mrežo, ki bo hitro odzivna in
učinkovita. To v veliki večini podpirajo tudi države članice. Trg s kmetijskimi proizvodi bo namreč po napovedih v prihodnosti vedno bolj podvržen nihanjem cen, izjemnim tržnim motnjam in neuravnoteženi dobavni verigi.
V razpravi o tej temi je Ravnik poudaril: »Ukrepi varnostne mreže bodo imeli tudi v prihodnje pomembno vlogo pri stabiliziranju trgov. Slovenija zato podpira ohranitev obstoječih tržnih ukrepov v obliki varnostne mreže pa tudi njihovo prilagoditev v smeri večje učinkovitosti in hitrejšega odziva. Predlagamo, da se med ukrepe vključi tudi orodja za učinkovito odzivanje na nestabilnost cen ter ukrepe za ponovno oživitev prizadetih sektorjev s pomočjo mehanizmov, kot so ozavešča-nje potrošnikov, promocija in podobno.« Državni sekretar se je zavzel tudi za revizijo ustreznosti višine referenčnih intervencijskih cen, in sicer da se upošteva predvsem proizvodne stroške oziroma cenovna stroškovna razmerja. Po mnenju Slovenije bi bila posodobitev sistema določanja referenčnih cen v tem trenutku potrebna predvsem za živinorejske sektorje, zlasti govedorejo, prašičerejo ter prirejo mleka. V teh sektorjih so stroški krme namreč pomemben posamičen strošek prireje ob dejstvu, da so se cene krme na svetovnem trgu v letošnjem letu izrazito dvignile.
SM (vir: MKO)
Od tod in tam
Ljutomer • Prleška bratev
V organizaciji Kluba Martina - kluba vinskih kraljic in Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je v atriju ljutomerske mestne hiše potekala tradicionalna prleška bratev s slovesno trgatvijo modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu, pridobljene z mariborskega Lenta. Oskrbnik trte Mihael Kuhar, ki je marca letos od dolgoletnega mestnega viničarja Franca Žličarja prevzel skrb nad trto, je prvič opravil tudi trgatev. V kulturno-zabavnem programu sta se predstavili vokalni skupini Leščeček iz Veržeja in Pšenični klas iz Babincev, sledila pa jepokušnja vin ljutomerskih vinogradnikov. Za popestritev je s celovečernim koncertom poskrbel ljutomerski ansambel Big band.
NŠ
Ljutomer • Gimnazijci ob evropskem dnevu jezikov
Evropski dan jezikov so zaznamovali tudi dijaki ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča. Namenili so ga evropskim jezikom doma in na tujem. Na Glavnem trgu v Ljutomeru so učencem osnovne šole Ivana Cankarja pripravili delavnice v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. Osnovnošolci so tekmovali, plesali, peli, reševali kvize, predvsem pa se naučili nekaj novih izrazov v štirih tujih jezikih. Dijaki prvega letnika gimnazije pa so ta dan preživeli v avstrijski Lipnici in sodelovali v projektu z naslovom »Graditi mostove kljub raznolikosti«. V športno-kulturnem srečanju mladih iz Avstrije in Slovenije so se ljutomerski dijaki osredotočili na promocijo slovenskega jezika.
NŠ
Ptuj • Naj medicinska sestra/tehnik
Sedmouvrščena Janja Ožinger
V poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/tehnik 2012 se je Janja Ožinger iz Gajevcev (Občina Gorišnica), ki že trinajst let dela na internem oddelku ptujske bolnišnice, uvrstila na sedmo mesto.
Srednjo medicinsko šolo je obiskovala v Mariboru. Začela je na internem oddelku, kjer dela še danes. Za poklic medicinske sestre se je odločila, ker je vedno rada delala z ljudmi. Medicinska sestra je tudi njena sestra, šla je po njenih stopinjah, »ko se je ona učila, me je začelo zanimati«, pove. Vedno znova ugotavlja, da se je pravilno odločila, svoje delo ima zelo rada ne glede na to, da je fizično in psihično naporno ter odgovorno in da mora delati tudi ponoči. Potrpežljivosti in prijaznosti, ki sta
Foto: Črtomir Goznik
Janja Ožinger že trinajst let dela na internem oddelku ptujske bolnišnice.
pri njenem delu - dela s starejšimi ljudmi, bolniki - še kako pomembni, ji ne zmanjka. Če pa se temu priključi še kakšna šala, je toliko bolje. Janja Ožin-ger sploh ni vedela, da poteka glasovanje za naj medicinsko sestro/tehnika, ker nima Štajerskega tednika. Na akcijo so jo opozorili sosedje in prijatelji, o tem, da bodo glasovali zanjo, sploh ni razmišljala, ker medicinske sestre, ki delajo v bolnišnicah, nimajo toliko stikov s pacienti kot sestre, ki delajo v zdravstvenih domovih. Glasovi podpore so jo resnično presenetili, zahvaljuje se vsem, ki so jo podprli, prepoznali, da dela dobro, v korist bolnikov. S čim jih je osvojila? Odgovora na to vprašanje natanko ne pozna. Morda s tem, da si za bolnike vzame več časa, pri starejših gre vse počasneje, pravi; vse, kar jih
čaka med zdravljenjem v bolnišnici, o zdravljenju, preiskavah, jim poskuša razložiti čim bolj domače in preprosto. Kot kaže, ta pristop bolniki dobro sprejemajo, niso redki, ki se razveselijo vsakega srečanja z njo. Tako lahko pogosto sliši: »O, moja sestra je prišla!«
Pri delu ima veliko podporo v družini, v kateri z možem vzgajata tri otroke, to ji pomeni največ, srečo in veselje. Najbolj pa jo boli nerazumevanje družbe do starejših. Družba bi morala nujno spremeniti odnos do starejših, niso redki primeri, ko so starejši prepuščeni sami sebi, če nimajo otrok, ki bi se pobrigali zanje. Pa tudi med zdravstvenimi delavci ni velikega zanimanja za delo na internem oddelku, saj se ga vsi izogibajo, vsak bi rad šel delat na drug oddelek.
Foto: NS
Foto: SM
Foto: NS
Prireditvenik
Torek, 2. oktobra
09:00
19:30
Ptuj, grad: Z igro do dediščine, akcija pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije; program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah, do 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncertni abonma Arsana; mednarodni koncert mladih - Japonski ženski pevski zbor
Sreda, 3. oktobra
09:00 Ptuj, grad: Z igro do dediščine, akcija pedagoške sekcije
Skupnosti muzejev Slovenije; program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah, do 18:00 18:00 Grad Štatenberg: odprtje razstave del udeležencev 11. likovne
kolonije na Štatenbergu 19:00 Ormož, dom kulture: predstava Čarovnik iz Oza v izvedbi
odrasle gledališke skupine OŠ Ormož 20:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert Slovenskega mendoškega okteta iz Argentine. Vstop prost!
Četrtek, 4. oktobra
09:00 Ptuj, grad: Z igro do dediščine, akcija pedagoške sekcije
Skupnosti muzejev Slovenije; program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah, do 18:00 16:00 Ptuj, razstavišče gostilne Lužnik: odprtje razstave slikarja Bogo-mirja Jurtele
17:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: prireditev ob dnevu učiteljev
Petek, 5. oktobra
09:00 Ormož, Center starejših občanov: Dan odprtih vrat, ob mednarodnem dnevu starejših 09:00 Ptuj, grad: Z igro do dediščine, akcija pedagoške sekcije
Skupnosti muzejev Slovenije; program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah, do 18:00 12:00 Žetale, igrišče za OŠ Žetale: 14. gozdarsko tekmovanje Strojnega krožka Žetalanec 17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava: odprtje razstave in predstavitev kataloga Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji 18:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave bratov Grimm Rdeča kapica
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 4. oktober: 19:00 Histerija.
Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. oktober: 16:30 Neverjetni Spider Man; 19:00 Histerija; 21:00 Petletna zaroka.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 2. 10.
00:00 Video strani 8:00 Destmik - Kimavčevi dnevi 9:20 Polka in Majolka 10:20 Utrip iz Ormoža 11:20 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Seja sveta Občine Destrnik - posnetek 21:30 Rimske igre 2012 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Spravilo koruze v Skorbi 8:35 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 10:00 Oddaja iz Občine Starše 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Starše 20:00 Hajdina - Skorba trga in preša 2012 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 4. 10.
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Domava - Krompirfest 2012 9:15 Ujemi sanje 10:10 Ptujska kronika 10:35 Duhovna oaza 11:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:55 Domava - Iz domače skrinje 20:00 10. Obletnica folklore v Zavrču 22:00 Rimske igre 2012 23:00 Ptujska kronika 23:20 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
RADIOPTUJ
89,8»98,2«KH3
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
Občina Majšperk oddaja v najem poslovne prostore v Kulturno poslovnem centru Majšperk, Majšperk 39, Poslovni stavbi na Bregu 12 in v poslovno stanovanjski stavbi, Majšperk 30.
Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Matic Šinkovec.
r.sloga.si VSIogijemOČ
Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ na odkupnem mestu CIRKOVCE odkupuje koruzo po konkurenčnih cenah.
Informacije 031 572 616.
Vabljeni tudi v naši kmetijski trgovini v Sikole in Lovrenc na Dravskem polju.
Kmetijsko gozdarsko zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulico 27,4000 Kranj
^gjeJO AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA			( OPR.	BARVA
DAEWOO IAN0S 1.5,4VRATA	1999	1.100,00	SERV.KNJIG/UE 84.751 kn	MODRA
FIATS» VAN COHIBI HIRGON 1.9 IB	2000	2.390,00	MOŽN. ODBIT. DDV	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1.4TDI COMFORT.	2006	6.256,66	ALU PLATIŠČA, KUMA	KOV. MODRA
CrmOEN XSARA PICASSO 1.E HDIELEGA.	2008	6.766,66	TEMP0MAT, 1.LAST.	KOV. SIVA
VW GOLF 2.0 SDI5 VRAT. SLO	2007	7.490,00	2.LAST..DV. AVT.KLIHA	KOV. T. MODER
FIAT BRAVO M16 VT-JET, 5 «nt	2006	7.890,00	1.LAST, SAMO 30.366 km	KOV. ČRNA
FORD FIESTA TREN01.25, S VRAT	2009	8.100,00	AVT.KUMA, IE 44.822 km	K0V.ZEIE1IA
FORD FIESTA TREM01.4. VRAT	2009	8.196,66	IE 48.594 km, 8LUET001R	KOV. RDEČA
PEUGEOT 867 2.6 HDI, 5 VRAT	2066	8.999,66	ZELO LiP, DRUŽ. AVTO	KOV. SREBRNA
FORD FUSION 1.G 1EDONY	2011	9.896,66	AVT.KUMA, SAMO 6.450 km	KOV. ČRNA
FORD FOCOS 1.6 TTVCT TRENDfARAN.	2612	13.999,99	ČRNA STREHA, NOVI MODEL	BELA
BMW 325¡ AVTOMAT1C, 4 VRATA	2665	13.999,69	Športno podvozje	KOV. ČRNA
BMW M3SMG COUPE AVTOMATIH 2002/03		17.990,00	usnje, potu serv.KNJI6A	KOV. ZLATA
FORD FOCUS 1.QI ECOBOOST.TREND	NOVO no 13.836,66		NOVI MODELNA ZAL	BELA,KOV. SREBRNA
FORD 0MAX GRAND TITAN. 1.6 T0CI	NOVO no 26.176,66		NA ZALOGI	KOV. ČRNA
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
£tčye/ufoz buditka
89,8 98,2 104,3 Mb
WWW.radio-ptuj.si	jfoilužafte nai tudi na ipletu.: www.radlo-ptuf.ii
ETOTEK
¡a uri
PREDLOGI ZA MESEC OKTOBER
ILOVENSgOH [p©^ 1 T® (P
7 SLOViMOTIH]
pom m mLùvnm
1.	ROMAN - Vroče poletne noči
2.VIU	RESNIK -Se zgodi
3.	SAŠA LENDERO in MIŠO KONTREC - Kresnice
4.	DOMEN KOMER & NATALIJA VERBOTEN - Tvoja mama
5.	MANCA ŠPIK - Ljubezenska puščica
6.	BOŠTJAN KONEČNIK - Premlada si deklica
7.	VANJA KOŠTRIN - Vidijo te
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: SKATER - On pa ne more Še eno možnost v OKTOBRU ima: ROMAN- Vroče poletne dni
1.ZAKA'PANE-Trinoči
2.	ZOPAN - Sam svoj gospod
3.	KATRCA-Jodi recept
4.	DONAČKA - Naj zvezde žarijo zate
5.	VRT-Hvala soncu
6.	MLADI GODCI-Blizu si
7.	TAPRAVIFAL0T1 - Odloči naj srce
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: ans. PETKA - Čista petka Še eno možnost v OKTOBRU ima: Ans. ZAKA'PA NE -Tri noči
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SLOTEMCOH P®F 7 TOF
Ime in priimek:
Glasujem za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d o o , p.p. 13, 2288 Hajdina
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, ko pošle so tvoje moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage mame, tete, sestre ...
Jožefe Bedrač, roj. Tetičkovič
IZ VAREJE 16 8. 3. 1925-26. 9. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, pevcem, godbeniku, molivki, nosilcema zastave in prapora ter podjetju Mir. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju SB Ptuj in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakor koli pomagali in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči tvoji najdražji
PTUJSKA TELEVIZIJA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PURANE, težke 5 kg, za nadaljnjo rejo prodajamo, možna tudi dostava. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81, 040 531 246._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM mešalec za beton za 100 €, večnamenski stroj MIO Standard (žaganje, oblanje, brušenje, lušče-nje koruze, šrotanje) za 1 30 €, motor Lombardini za multikultivator Muta, rahlo okvarjen, za 40 €. Tel. 031 503 579._
OBIRALEC KORUZE Tornado 40, letnik 2007, prodam. Tel. 051 658 803.

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 2.10.
0:30 Prodajna okna
9:Q0 DnevriikTV Maribar - pan.
9:25 Kuhinjica - por.
9:50 lnfo kanal
10:33 Ptujska kronika -pon.
10:20 lnfo karal
11:00 Modro - pon.
11:35 lnfo kanal
11:45 Prodajno okno
12:]] Ptujska nurika
12:20 lnfo karal
12:50 Prodajno okno
13:05 Pomurski tednik-por.
13:30 lnfo karal
5:35 Kiihinjica 8:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 lnfo kara! 6:30 Prodajno okno 7:00 Sportfno) 7:30 lnfo kanal 1:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 9:20 jflfe t.;: al
13:35 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -por. 20:20 Sport(no)
2piG0 Enh napovednik -10. oddaja - pon. 21:20 Ptujsko odrsko deske - 3. oddaja - pon. 21:45 Moto scena -13. oddaja - pon. 22:06 Ptujska kronika-pon. 22:25 lnfo karal
Sreda 3.10. 0:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kiriiinjioa-pon. 3:51 lnfo kanal 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 lnfo karal 1:00 Modro - pon. 1;36 lnfo kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 lnfo karal 12:50 Prodajno okno 13:05 lnfo karal 15:35 Kubinjica
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 lnfo kanal
10:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost-12. oddaja
17:30 lnfo kanal
13:00 Povabilo na kavo
13:30 Kultura na dlani - 3. oddaja - pon.
19:30 lnfo kanal
20:00 Ptujska kronika-oon.
20:20 Cista umetnost -12. oddaja - pon.
20:50 Povabilo na kavo - pon.
21:20 RegiTVGoriSnica
22:20 lnfo kanal
Četrtek 4.lp. 8:30 Prodajno okno 9=00 Dnevniki Maribor-pon. 9:25 Kiihinjica-pon. 9:50 lnfo kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 lnfo kanal

PTUJSKA TtLEVfZlJA
11:45 Proda ho okno
2:00 Ptujssa kronika
2:20 Povabilo na kavo - pon.
2:50 lnfo kanal
3J0 Prodajno okno
3:15 lnfo kanal
lEoHuhinjica
10:00 Ptujska kronika -pon.
16:20 lnfo kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Epk napovednik -10. oddaja - pon.
17:30 Infonasal
18:00 Ptujska kronika - pon.
13:20 Sportfno) - pon.
13:50 lnfo kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Poslanski utrip - ID. oddaja
20:50 Predstavitvena oc c aja okartingu-
21:33 P: ijske odrske deske - 3. oddaja-
21:25 Cista umetnost -12. oddaja - pon.
21:5010. Poli maraton - pon.
2 o: Ptujsta taka- pon.
22:20 Zemlja in mi -10. oddaja - por.
22:45 lnfo kanal
Sprtrtjue jas iisla iii i na K n SilJL II
www.radio-tednik.si
Maribor • 50 let narečne popevke
Večer spominov z originalnimi izvajalci
Dober teden zatem, ko je abrahama slavila Slovenska popevka, je 50-letni jubilej proslavil tudi mariborski Festival narečne popevke, ki pa letos ni bil tekmovalne narave, saj je bil posvečen obujanju spominov. Več kot 70 uspešnic minulih festivalov je v venčkih izvajalo okrog 150 pevk in pevcev.
Mariborski organizatorji trdijo, da je bil festival zabavne glasbe, ki ga je leta 1962 organiziral študentski časopis Katedra in je bil predhodnik poznejše Popevke vesele jeseni ter zdajšnjega Festivala narečne popevke, prvi tovrstni festival v Sloveniji, saj je za nekaj dni prehitel Slovensko popevko. Do letos se jih je zvrstilo že 43, saj ga nekaj let niso organizirali, letošnji pa je jubilejni, saj je od prvega minilo že 50 let. Ves čas so se menjavali njegovi organizatorji, saj so ga za Katedro pripravljali Turistična zveza Maribor, nato zavod Stadion, za njim društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor, leta 1989 je organizacijo prevzel Radio Maribor z agencijo Geržina Videton in RTV Slovenija, pred leti pa so se organizatorjem pridružili še Televizija Maribor v regionalnem RTV-centru Maribor. Spreminjala so se tudi prizorišča, saj se je iz unionske dvorane preselil v halo B, nato v znamenito halo C, gostoval je tudi pod tribuno v Ljudskem vrtu, enkrat celo v Ljubljani, med letoma 1984 in 2001 so ga pripravljali v dvorani Tabor, nato se je za nekaj let preselil v dvorano Slovenskega narodnega gledališča Maribor, jubilejnega pa so spet vrnili v dvorano Tabor.
Sicer pa je bil letošnji Festival narečne popevke res nekaj posebnega, saj so številni obiskovalci v mariborskem Taboru ter gledalci ob televizijskih in poslušalci ob radijskih sprejemnikih obujali prijetne spomine in uživali ob največjih uspešnicah festivala v pre-
teklih 50 letih. Toliko bolj, saj so večji del uspešnic ob spremljavi Big banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnča-na, Edvarda Holnthanerja in pobudnika festivala Bertija Rodoška prepevali izvirnimi izvajalci, ki so bili na narečnem festivalu v vseh teh letih najuspešnejši. Jubilejni festival je nadvse sproščeno in humorno povezoval domačin Jure Iva-nušič, ki je na odru obudil lik Šašleka. Pevski del je začela legendarna Lidija Kodrič z zmagovalno pesmijo prvega festivala Moja mala tiha sreča, nato pa so venčke priredb uspešnic, ki so jih aranžirali Lojze Krajn-čan, Grega Forjanič, Edvard Holnthaner, Aleš Avbelj in Primož Grašič, na odru kot po tekočem traku veselo prepevali: Edvin Fliser, Nuša Derenda, Lado Leskovar, Braco Koren, Berti Rodošek, Janko Ropret, Irena Vrčkovnik, Branka Kraner, Domen Kumer, Rudi Šan-tl, Jerica Mrzel, Marjan Smo-de, Dušan Kobal, Anita Kralj, Milan Kamnik, Lea Likar, Robi Horvat, Nataša Mihelič, Rudi Miložič, Damjan Zih, Zorica Fingušt Fatur, Damjana Golav-šek, Monika in Alenka Heričko, Modrijani, Vinko Šimek, Jože Kobler; pa skupine: Malibu, Prifarski muzikanti, Štajerskih 7, Frajkinclari, Zreška pomlad, Halgato band, Langa, Čudežna polja, Vesele Štajerke, Pajdaši, Rdeči dečki, Dori, Cmok, Crescendo, Folkrola, Završki fantje in drugi. Poskrbeli so tudi za veličasten sklep, saj so se na oder vrnili vsi nastopajoči in z Alfijem Nipičem skupaj zapeli legendarno skladbo Betija Ro-doška, Štajerc.
Foto: M. Ozmec
Veličasten sklepni del jubilejnega festivala: na oder so prišli vsi nastopajoči in skupaj z Alfijem Nipi-čem zapeli legendarnega Štajerca.
Ta mariborski festival je vsekakor nadvse pomemben za vso slovensko javnost, saj je v minulih 50 letih slovensko glasbeno skrinjo obogatil za okrog 650 skladb, ki so jih napisali največji mojstri, Bojan Adamič, Berti Rodošek, Jože Kreže, Borut Lesjak, Boris Rošker, Edvin Flisar in drugi. Med številnimi avtorji besedil so bili najpogosteje Miroslav Slana, Metka Ravnjak Jauk in Feri Lainšček, besedila iz večine slovenskih pokrajin pa so v teh letih prispevali tudi Manko Golar, Ivan Sivec, Jože Kreže, Elza Budau, Marjan Stare, Dušan Velkaverh, Toni Gašperič in Srečko Nie-dorfer. Festival sta dolga leta vodila Metka Šišernik Volčič in Saša Veronik, nato pa še Janez Klasinc,Vinko Šimek, Ida Baš, Dušan Tomažič, Blanka Hoh-njec in Zoran Turk. Leta 2001 je Festival narečnih popevk dobil novo scensko podobo, voditeljstvo pa sta prevzela Smilja Baranja in Jure Ivanu-šič. Leta 2004 je voditeljstvo prevzela simpatična Primorka Lara Jankovič, nato sta festival vodila tudi Mojca Mavec in Vojko Belšak, jubilejno prireditev pa so, kot se spodobi, spet zau-
pali domačinu Ivanušiču.
Kljub vsemu lepemu in prijetnemu pa velja dodati, da se je kriza odrazila tudi na tej prireditvi, saj so številni obiskovalci močno pogrešali festivalsko zgoščenko, ki je v minulih letih običajno izšla na dan festivala. Prav lepo bi bilo tudi, če bi lahko obiskovalcem in slovenski javnosti ponudili jubilejni zbornik. Poleg tistih, ki so tako kot Bojan Adamič, Karli Arhar in Jože Privšek žal že pokojni, pa smo na odru pogrešali tudi Alenko Pinterič, Neco Falk, Evo Sršen, Natalijo Verboten, Heleno Blagne, Ota
Pestnerja, Naceta Junkarja, Iva Mojzerja in še katero pevko ali pevca, ki je nekoč na tem festivalu že uspešno nastopil. Tisti, ki ga redno spremljamo, pa smo opazili tudi to, da je scena po osnovnih elementih ista že od leta 2001, le razporeditev in barve so drugačne. Čisto na koncu pa se lahko tudi malce pohvalimo, saj je ozvočenje letošnje prireditve zagotovila družba Albin Promotion iz Majšperka, ki je, potem ko so organizatorjem na četrtkovi generalki zatajili mikrofoni, zagotovila tudi svoje mikrofone.
M. Ozmec
Zorica Fingušt Fatur je tako kot pred leti na oder pripeljala tudi svoj otroški zborček.
Osebna kronika
Rodile so: Ana Šerona, Kvedro-va ul. 4, Ptuj - deklica Sofija; Barbara Kokol, Stoperce 31, Sto-perce - deček Anej; Mojca Koro-taj, Arbajterjeva ul. 8, Ptuj - deklica Lara; Valerija Žnidar, Placar 7, Destrnik - deklica Julija; Ana Lenart, Mestni Vrh 12, Ptuj - deklica Lucija; Iva Čeh, Črešnjevec ob Dravi 2 a, Selnica ob Dravi -deček Izak; Katarina Zupanič, Volkmerjeva c. 24, Ptuj - deček Aleksej; Katja Matjašič, Slovenja vas 39, Hajdina - deklica Ajda; Sonja Plazar, Arbajterjeva ul. 1, Ptuj - deček Žiga; Sabina Skok, Dolena 19 c, Ptujska Gora - deklica Lara; Vanja Kvar, Trgovišče 14, Velika Nedelja - deček Jan; Nataša Matjašič, Sakušak 38, Juršinci - deček Matevž; Lidija Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj - deček Žan; Urška Vek, Ul. Avgusta Hlupiča 7, Ptuj - deček Urban; Mateja Mlinarič, Kajuhova ul. 7, Kidričevo - deček Rene; Mateja Krajnc, Dravinjski Vrh 67, Videm pri Ptuju - deklica Ema; Urška Ribič Hribernik, Paka 7 a, Vitanje - deklica Asta; Janja Korošec, Slovenja vas 50 a, Hajdina - deklica Lana; Mojca Janžekovič, Pacinje 23, Dornava
-	deklica Maša; Irena Plemeniti, Zidanškova ul. 3, Ptuj - deklica Nevia.
Umrli so: Julijana KRAUTHA-KER, Mezgovci 17, roj.1929
-	umrla 10. septembra 2012; Marija ŠMIGOC, roj. Bezjak, Spuhlja 86/a, Ptuj, roj. 1945 -umrla 19. septembra 2012; Marija BRUMEN, Rakuševa ul. 15, Ormož, roj. 1920 - umrla 23. septembra 2012; Ana HRIBERNIK, Rimska ploščad 22, Ptuj, roj. 1923 - umrla 18. septembra 2012; Štefanija TURŠČAK, Placerovci 25, roj. 1954 - umrla 5. septembra 2012; Janez PURG, Kraigherjeva ul. 33, Ptuj, roj. 1939 - umrl 24. septembra 2012; Marija BERGLES, roj. Ca-futa, Sela 5/a, Videm, roj. 1932
-	umrla 24. septembra 2012; Angela ANŽEL, roj. Lovrec, Žu-petinci 46, roj. 1939 - umrla 23. septembra 2012. Poroke - Ptuj: Borut ŽOHAR, Cunkovci 6, in Smiljana VERŠIČ, Spuhlja 116 a; Jernej ŽOHAR, Cunkovci 6, in Natalija FOŠNA-RIČ, Trnovlje pri Celju, Trnovelj-ska cesta 16; Tomislav LETNIK, Hrenca 27, in Tanja KOREZ, Stanečka vas 23; Andrej MIKLA-UŽIČ in Dragica HOJNIK, Ptuj, Ulica 25. maja 6.
1\AI 'ORS.,,,.,
Hardek 34g. 22TO ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; e-mail: info@naitors.si
Foto: M. Ozmec
VELIKA NAGRADNA IGRAI
v kolikor se odločite za nakup naših artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino do 3.000,00 €!!!!
za več informacij nas pokličite pa poglejte na www.naltors.slt
UGODNO!
Foto: M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Jubilejni festival je nadvse sproščeno in humorno povezoval Jure Ivanušič, ki je namesto pokojnega Karlija Arharja tudi sam zapel.
Ce vinotoka mraz in burja brije, irosinca in svečana sonce. ''
Foto: M. Ozmec
Med tistimi, ki so poleg lepega petja ponujale še nekaj za oči, so bile zagotovo tudi Vesele Štajerke.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 17, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in večinoma suho. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.