Delavci in reforma
Družbenm reforma, katero bf neka-terl telell omejlti na zgolj prilagoje-vanje vzgoje In Izobraževanja zdni-tenemu delu, predatavlja nadaljeva-nje preobrazbe naie družbe In do~ polnfufe cllfe zakona o združenem deiu.
Kfjučno Ytogo v ta/ reform/ Imajo t/elavcl v zdrvženem delu. Kotlkor botjbodo noallcl»amoupravnega na-črtovanja lastnega In Šlršega druž-betwga razvofa, kolikor več bodo v krajevnih akupnoatth povezovall avoje delovno-proizvodne potrebe a tlrilml kuttumiml, kolikor botj bodo prmko Intmrmanaga organlziranja vpU-vall na zadovoljavanja oaobnih tn akupnih družbenlh potreb po Izobra-ževanfu in drugem, tollko ŠirŠe »e bodo kot delavcl v organizactjah združonega dela In občani v krajav-nih akupnoatlh uvetjavljafi kot aub-
Jekti razvoja vzgojnotzobratevatne-ga alatema In družbene reforme.
De/avaki razred In de/ovni Ifudja bodo moralf v tem obdobfu doaledno poakrbeti za amelo a/ovo od vaeh HberallstlČnih, tehnokratako-prag-matlčnih pogledov fn navad v vzgof-noizobražavalni praksi ter predvaam proračunaka logike v načtiovanju vaeblne In obUk vzgofe fn izobraže-vanfa. Vrsta protislovlf, ki jih nosl sa-moupravno konstitulranje združene-ga dela, ima tudi vzgojno izobraže-valno področfe. Razreševanje fe mo-goče le ob učinkovitlh deiegatsklh odnoaih. Ktfučni vzvod v uammrjm-tfm Izobražavanfu pa fa uttrazna povezanost delegatov, uporabnlkov v razllčnlh aamoupravnlh organih z detogatako bazo v zdrutenem deiu.
J. Pučnik