9Almanah, ki ste ga odprli, se vam bo mogoËe zazdel dolgoËasna knjiga, polna stolpcev, datumov in nepregledne vrste imen. A za vsakim od teh navidez dolgoËasnih podatkov se skriva zgodba. Zgodba o prehojeni poti od ideje do predstave, od osnutka do lutke, besedila, vloge in igre. In o njihovih prvih sreËanjih z gledalci. Sanje so dobivale oblike, delo je postajalo virtuozno in skrbi je premagoval pogum. ©estdeset let! V seznamih boste našli številna zveneËa imena slovenske kulture, pa tudi manj znane skromne ustvarjalce, ki so skriti omogoËali življenje svojim lutkam. Vsi so prispevali svoj talent, znanje in Ëas. Za nekatere je to bil trenutek, za mnoge od njih lahko reËemo, da so v lutkovnem gledališËu prebili vse svoje življenje. Zaradi vseh njih slovensko lutkarstvo danes ponosno praznuje slavnih šestdeset let institucionalnega obstoja. Ko boste listali te strani, boste potovali skozi zgodovino: našli boste vidne sledove KlemenËiËa, dedišËino partizanskih lutk in Kuretovega Pavlihe. KlemenËiËevo razumevanje lutkarstva kot visoke umetnosti se bo odražalo v marionetni produkciji Mestnega lutkovnega gledališËa, medtem ko Kuretova prosvetna struja s preprostimi in duhovitimi pavlihijadami na odru roËnih lutk predstavlja ponudbo gostovanj tega gledališËa. Kmalu pridemo do velikega obdobja Pengovovih nepozabnih marionetnih predstav, ki je Lutkovno gledališËe Ljubljana popeljalo v sam vrh evropske lutkovne produkcije v petdesetih in prvi polovici šestdesetih let ... Sodelovanje Cirila Jagodica in Jožeta Pengova, ki sta s specifiËnim vodilom omogoËila marionetam na dolgi navezavi posebne vrste gibanje, je ob imenitnih sodelavcih in vrhunskih umetnikih dalo izjemne rezultate: Žogico Marogico, Zvezdico Zaspanko, Obutega maËka, Zlato ptico ... Po odhodu Pengova lutke živijo naprej. Tu je vrsta imen, ki so v tem gledališËu uresniËevala vero v lutko in njene neskonËne izrazne možnosti. Na odru gledalci ne gledajo veË samo marionet in roËnih lutk. Javajkam se pridruži še vrsta najrazliËnejših lutkovnih tehnik. Lutkarji išËejo razliËne poti do gledalcev, postavijo se ob svoje lutke kot njihovi pomoËniki, pa tudi soigralci. Lutkar in lutka nista veË samo eno samo bitje, ampak lutkarji razmišljajo tudi o tem, kaj se dogaja med njima. To je za ljubljanske lutke težko obdobje brezdomstva in vztrajnega, predanega in uspešnega dela v nemogoËih razmerah. Odpirajo si vrata v svet, prviË tudi na druge celine, in gradijo si nov dom. Vrata v svet pa se odpirajo tudi na drug naËin: v goste prihajajo tuji ustvarjalci, da razširijo prostor slovenskim lutkam. Predstave ob koncu sedemdesetih in osemdesetih let spet ujamejo korak z najboljšo evropsko produkcijo. Ni nakljuËje, da je prav v tem Ëasu nastal mednarodni festival LUTKE, ki ga Lutkovno gledališËe gosti že dve desetletji ... Sledi obdobje odpiranja lutkovnega gledališËa v prostor dramskega. V Lutkovnem gledališËu Ljubljana gostujejo številni uveljavljeni režiserji z dramskega odra v želji, da bi lutke enakovredno prispevale k slovenski profesionalni gledališki produkciji. Na prelomu tisoËletja Lutkovno gledališËe razmišlja o sebi predvsem kot o profesionalni gledališki instituciji. Že v osemdesetih letih odprto vprašanje o šolanju lutkarjev postaja vse bolj žgoËe. Ansambel sestavlja vse veË igralcev z gledališke akademije ... po stopinjah lesene talije 4 Uvodnik župana 6 Uvodnik direktorja 8 Uvodnik umetniške voditeljice 12 Prelomnice v razvoju LGL 16 Prvo desetletje 1948−1958 78 Drugo desetletje 1958−1968 140 Tretje desetletje 1968−1978 224 »etrto desetletje 1978−1988 352 Peto desetletje 1988−1998 474 ©esto desetletje 1998−2008 650 Kronoloπki pregled predstav 654 Abecedno kazalo predstavKazalo 5 Almanah ob 60-letnici Lutkovnega gledališËa Ljubljana Letos mineva že 60 let od ustanovitve Lutkovnega gledališËa Ljubljana, ko je bila prviË uprizorjena lutkovna predstava Udarna brigada Antona IngoliËa. Ob tej Ëastitljivi obletnici se je Lutkovno gledališËe Ljubljana odloËilo, da bo izdalo Almanah, obsežno knjigo s podatki in z bogatim slikovnim gradivom o vsej 60-letni zgodovini lutkovnih premier. Ko je govora o lutkah, velja omeniti nestorja slovenskega lutkarstva, Milana KlemenËiËa, ki je že davnega leta 1910 na ogled postavil prvo slovensko lutkovno predstavo v svojem domaËem marionetnem gledališËu v ©turjah. S svojim zavzetim ustvarjanjem in ljubeznijo do lutk je pomembno vplival na razvoj lutkarstva tako v Ljubljani kot tudi v svojih rodnih krajih. Milan KlemenËiË svojih lutk ni zgolj osnoval, temveË jih je sam tudi izdeloval, prav tako tudi kostume in scene. Zbirka njegovih lutk, ki predstavlja pomemben del slovenske kulturne dedišËine, se je ohranila vse do danes in jo hrani prav Lutkovno gledališËe Ljubljana. Z ureditvijo muzejske zbirke bo Lutkovno gledališËe ta del dedišËine naredilo dostopno širši javnosti. Lutkovno gledališËe Ljubljana je bilo kot Mestno lutkovno gledališËe ustanovljeno leta 1948. Njegov prvi neformalni umetniški vodja je bil režiser, dramaturg, pisatelj in igralec Jože Pengov. Pengova uvršËamo med utemeljitelje sodobnega slovenskega lutkovnega gledališËa. V vsej svoji zgodovini bogati slovensko lutkarstvo in posebno skrb namenja izvirni domaËi ustvarjalnosti pri nastajanju besedil in likovnih zasnov. SredišËe delovanja Lutkovnega gledališËa Ljubljana je seveda najmlajše obËinstvo − otroci, katerim omogoËa, da postane kultura naËin njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Prav kulturna vzgoja od najmlajših let dalje je najpomembnejša za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti tako posameznika kot celotne družbe. Zato ni nakljuËje, da smo v Strategiji razvoja kulture v mestni obËini Ljubljana 2008−2011 poudarili pomen kulturne vzgoje, pa tudi napovedali ukrepe, ki bodo omogoËali hitrejši razvoj Lutkovnega gledališËa Ljubljana tako v smislu poveËanja obsega produkcije, razvoja otroškega gledališËa kot tudi veËjega obsega postprodukcije in tako boljše dostopnosti lutkovne umetnosti otrokom. Ljubljana kot sodobna in ustvarjalna prestolnica to potrebuje! Zoran JankoviÊ župan mestne obËine LjubljanaUvodnik župana 7 Knjiga predzadnjih listov NekoË, nekje, pravzaprav za vašim vogalom, je nastalo gledališËe. Sprva se je dokaj sramežljivo spogledovalo s starejšimi kolegi in z zavodi na drugih umetnostnih podroËjih. Potem so se v senci njihove veliËine in mogoËnosti zaËele spletati zgodbe, katerih junaki so bili leseni, prijatelji pa pripeti na komajda vidne nitke življenja. Vsi skupaj in še mnogo drugih so se v brezmejnem prostoru obËutij in stanj zaËeli poigravali z drobci Ëloveške usode, razpršenimi kot žlahtne kapljice jutranje rose. Njihova Ëustva so se sreËavala v rimah poetike zavedanja, da je v neskonËnosti prostora in Ëasa slišati odrske ritme drugaËne umetnosti, ki je, že davno tega, zlomila okove minljivosti ter se zatekla v naroËje prijaznim silam spomina. In Ëe za tistim vogalom še vedno piše Lutkovno gledališËe Ljubljana, je zgolj sluËajno, a skladno s pravili življenja, da je prav nam dano obhajati njegovo Ëastitljivo obletnico. Tudi ko ni nikogar tam, je v vsaki iveri odrov, v slehernem pogledu tisoËerih lutk ter v neskonËnih podobah trenutkov slišati ali zaznati pripovedi brez konca, pripovedi junakov in zanesenjakov, ki so na razpotju brezËasnosti, v najlepšem prostoru med svetlobo in temo, postavili lutkovni hram. Ne, ta knjiga ni le spomin. Ko boste obrnili domnevno njen zadnji list, boste ugotovili, da slednjega sploh ni. Marjan GabrijelËiË direktor zdaj, v imenu vseh lutkarjev od tukaj in nekdaj In še Ëisto drobna informacija pred branjem: podatki o predstavah so povzeti po uradni dokumentaciji premiernih uprizoritev, brez lektorskih posegov v jezik ali zapise imen ter brez navajanja imen sodelavcev, ki so v predstavah sodelovali kadar koli pozneje.Uvodnik direktorja 9Almanah, ki ste ga odprli, se vam bo mogoËe zazdel dolgoËasna knjiga, polna stolpcev, datumov in nepregledne vrste imen. A za vsakim od teh navidez dolgoËasnih podatkov se skriva zgodba. Zgodba o prehojeni poti od ideje do predstave, od osnutka do lutke, besedila, vloge in igre. In o njihovih prvih sreËanjih z gledalci. Sanje so dobivale oblike, delo je postajalo virtuozno in skrbi je premagoval pogum. ©estdeset let! V seznamih boste našli številna zveneËa imena slovenske kulture, pa tudi manj znane skromne ustvarjalce, ki so skriti omogoËali življenje svojim lutkam. Vsi so prispevali svoj talent, znanje in Ëas. Za nekatere je to bil trenutek, za mnoge od njih lahko reËemo, da so v lutkovnem gledališËu prebili vse svoje življenje. Zaradi vseh njih slovensko lutkarstvo danes ponosno praznuje slavnih šestdeset let institucionalnega obstoja. Ko boste listali te strani, boste potovali skozi zgodovino: našli boste vidne sledove KlemenËiËa, dedišËino partizanskih lutk in Kuretovega Pavlihe. KlemenËiËevo razumevanje lutkarstva kot visoke umetnosti se bo odražalo v marionetni produkciji Mestnega lutkovnega gledališËa, medtem ko Kuretova prosvetna struja s preprostimi in duhovitimi pavlihijadami na odru roËnih lutk predstavlja ponudbo gostovanj tega gledališËa. Kmalu pridemo do velikega obdobja Pengovovih nepozabnih marionetnih predstav, ki je Lutkovno gledališËe Ljubljana popeljalo v sam vrh evropske lutkovne produkcije v petdesetih in prvi polovici šestdesetih let ... Sodelovanje Cirila Jagodica in Jožeta Pengova, ki sta s specifiËnim vodilom omogoËila marionetam na dolgi navezavi posebne vrste gibanje, je ob imenitnih sodelavcih in vrhunskih umetnikih dalo izjemne rezultate: Žogico Marogico, Zvezdico Zaspanko, Obutega maËka, Zlato ptico ... Po odhodu Pengova lutke živijo naprej. Tu je vrsta imen, ki so v tem gledališËu uresniËevala vero v lutko in njene neskonËne izrazne možnosti. Na odru gledalci ne gledajo veË samo marionet in roËnih lutk. Javajkam se pridruži še vrsta najrazliËnejših lutkovnih tehnik. Lutkarji išËejo razliËne poti do gledalcev, postavijo se ob svoje lutke kot njihovi pomoËniki, pa tudi soigralci. Lutkar in lutka nista veË samo eno samo bitje, ampak lutkarji razmišljajo tudi o tem, kaj se dogaja med njima. To je za ljubljanske lutke težko obdobje brezdomstva in vztrajnega, predanega in uspešnega dela v nemogoËih razmerah. Odpirajo si vrata v svet, prviË tudi na druge celine, in gradijo si nov dom. Vrata v svet pa se odpirajo tudi na drug naËin: v goste prihajajo tuji ustvarjalci, da razširijo prostor slovenskim lutkam. Predstave ob koncu sedemdesetih in osemdesetih let spet ujamejo korak z najboljšo evropsko produkcijo. Ni nakljuËje, da je prav v tem Ëasu nastal mednarodni festival LUTKE, ki ga Lutkovno gledališËe gosti že dve desetletji ... Sledi obdobje odpiranja lutkovnega gledališËa v prostor dramskega. V Lutkovnem gledališËu Ljubljana gostujejo številni uveljavljeni režiserji z dramskega odra v želji, da bi lutke enakovredno prispevale k slovenski profesionalni gledališki produkciji. Na prelomu tisoËletja Lutkovno gledališËe razmišlja o sebi predvsem kot o profesionalni gledališki instituciji. Že v osemdesetih letih odprto vprašanje o šolanju lutkarjev postaja vse bolj žgoËe. Ansambel sestavlja vse veË igralcev z gledališke akademije ...Uvodnik umetni ške voditeljice 11 Vseh šestdeset let se postavlja vprašanje o lutkah za otroke in tistih za odrasle. VeËina predstav je otroških, a raziskovalci lutkovnega gledališËa se lotevajo tudi tem in izraznih sredstev, namenjenih odraslim. Praznovanje šestdesetletnice se je zaËelo s kar tremi takimi premierami, ki so izmerile “daljo in nebesno stran” aktualnega trenutka v slovenskem lutkarstvu. Z njimi smo odprli prazniËno obarvan mednarodni festival LUTKE. Sklenili smo ga s Pengovovo Žogico Marogico iz leta 1951. Tuji gostje so obËudovali odprt urni mehanizem in izvrstno izvedbo te slavne predstave, domaËi pa so vsi do zadnjega pihali, pihali ... Dokler niso odpihnili hudobnega Zmaja Tolovaja! Sleherni med njimi je, ne glede na trenutno starost, nekoË, ko je bil še otrok, sedel pred temi istimi lutkami in sceno in pihal tega istega papirnatega zmaja! Vsi so zrasli ob njem in številnih drugih lutkah na odru Lutkovnega gledališËa Ljubljana in so zaradi njih drugaËni, kot bi bili sicer. Pihanje Zmaja Tolovaja 15. septembra letos je bilo pravo praznovanje šestdesetletnice Lutkovnega gledališËa Ljubljana, našega najstarejšega in najveËjega lutkovnega gledališËa. In njegova biografija je zapisana v priËujoËem almanahu. Zato je to pomembna knjiga. Služila bo vsem, ki se bodo na tak ali drugaËen naËin ukvarjali z bogato zgodovino Lutkovnega gledališËa Ljubljana, vsem, ki bodo odslej pisali zgodovino slovenskega lutkarstva. Debelost knjige pa je trden dokaz, da je lutkarstvo pri nas umetnost, ki ni od vËeraj, da ima svojo vrednost in težo. Knjiga pred vami terja spoštovanje do lesenih junakov in vseh, ki so jim omogoËali življenje vseh teh dolgih šestdeset let. Ozrimo se, odkod prihajamo, Ëe si želimo vedeti, kam gremo ... Jelena Sitar Cvetko umetniška voditeljica 13 Prelomnice v razvoju Lutkovnega gledaliπËa Ljubljana Ljubljana ustanovi lutkovno gledališËe z imenom Mestno lutkovno gledališËe − MLG,gledališËe dobi svojo lastno dvorano z marionetnim odrom na Levstikovem trgu,pridobi dvorano, oder roËnih lutk na Resljevi cesti,priËne delovati v okviru Zavoda Pionirski dom Ljubljana,1948 1950 1951 1963 15 141981 1967 1984 1978 1997 1980 pridobi malo dvorano na Židovski stezi 1 in jo poimenuje Kulturnica,izgubi svoj oder RoËnih lutk na Resljevi cesti,se osamosvoji in se preimenuje v Lutkovno gledališËe Ljubljana − LGL,odpovedati se mora marionetni dvorani na Levstikovem trgu, ostane brez matiËne hiše in gostuje po razliËnih dvoranah v Ljubljani in okolici,vseli se v nove prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu,Veliki oder dobi še “mlajšega brata”, Mali oder.