zgodovina 2006-2008 š raziskovanja in prizadevanja za razumevanje kvalitet moderne arhitekture Docomomo Slovenija je v zadnjih treh letih organiziral en simpozij in dve predavanji z mednarodno udele bo, izdal vodnik po arhitekturi Edvarda Ravnikarja z naslovom Atlas Ravnikar in si z razvojem pedago kega dela na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani v okviru predmeta Moderna slovenska arhitektura prizadeval v raziskovalni proces moderne arhitekture vključiti tudi najmlaj e generacije. Tri predavanja tujih vabljenih predavateljev predstavljamo tudi v tej tevilki. , Ola Wedebrunn, Kobenhavn, Danska; Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, 19. maj 2006 Na simpoziju, ki je bil, podobno kot prvi, l. 2005, razdeljen v tiri sklope: Akcija, Varovanje, Register in Prenove, so poleg vabljenega tujega predavatelja, danskega arhitekta dr. Ole Wedebrunna, aktivnega člana Docomomo International, vodje Docomomo Denmark in profesorja na oddelku za arhitekturo Kraljeve akademije v Kobenhavnu, predavali e: dr. Jakob Šu ter ič iz podjetja IRMA o tehnolo kih osnovah vidnega betona, Andrej Hrausky, predsednik DAL, je predstavil predlog o za čiti Trga republike kot spomenika dr avnega pomena ter prof. dr. Peter Fister kot predstojnik Katedre za teorijo in zgodovino arhitekture UL. Pod »Akcija« je absolvent arhitekture Bla Babnik Romaniuk, kot predstavnik skupine TEMP, predstavil aktualno problematiko tovarne Rog v Ljubljani. V sklopu Register so tudenti in mladi diplomanti predstavili objekte, vpisane v Docomomo register: »Kozolec« arhitekta Eda Mihevca je predstavila Ana Kravcova, Astro arhitekta Savina Severja je predstavila Metka Dolenec Šoba, »Klavir« Milana Miheliča je predstavil Toma Budkovič, betonske prefabrikate v stanovanjski arhitekturi Ilije Arnautovića pa Andrej Mercina. V sklopu Prenove so predlog prenove Trga republike predstavili Tanisa Sterlekar Benulič iz Mercator Optime in Miha Kerin ter Majda Kregar s studia Ambient; prenovo Jakopičeve galerije v Ljubljani je predstavil dr. Matej Blenku , Abiro, prenovo bencinskega servisa Petrol v Murski Soboti je predstavila konservatorka Eva Pezdiček iz ZVKDS Maribor, prenovo mrli ke ve ice v Meng u arhitekta Stanka Rebeka iz biroja 71 sta predstavila avtorja prenove Rok Benda in Miha Skok, prenovo Severjeve Astre pa arhitekt Anin Sever in gradbeni in enir Toma Škerlep, ZRMK. , John Allan, London, Anglija Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, 19. oktober 2007 Predavanje arhitekta Johna Allana, ki je objavljeno tudi v tej prilogi, se je osredotočalo na aktualne projekte biroja Avanti Architects iz Londona, ki zaposluje prek 60 arhitektov. Eden izmed njegovih direktorjev, John Allan, je bil tudi prvi predsednik DOCOMOMO-UK (1989-91). Vodil je tevilne prenove angle kega modernizma, med drugim stavbe, ki so jih zasnovali Lubetkin, Lasdun, Goldfinger, Gwynne, Connell, Ward & Lucas, Coates, Fry in drugi. Je avtor evidentiranja in smernic prenove za Barbican in Golden Lane estate v Londonu. Izdal je tudi dve knjigi o arhitektu Bertholdu Lubetkinu in je avtor tevilnih člankov o arhitekturi modernega gibanja in problematiki njene prenove. O, Esa Laaksonen, Helsinki, Finska Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, 22. februar 2008 Arhitektu in publicistu Esi Laaksonenu smo predlagali, naj pove nekaj na temo »Opeka in moderna«. Kot ustanovitelj in direktor Alvar Aalto Academy se je z veseljem odzval na emu povabilu in s seboj na predavanje s Helsinkov celo prinesel primerek Aaltove opeke, ki je uporabljena na fasadi kulturnega doma komunistov v Helsinkih. Esa Laaksonen skupaj s Kimmo Frimman vodi arhitekturni biro Friman.Laaksonen Architects. Bil je regionalni umetnik za Uusimaa, glavni urednik revije Arkkitehti in vodja razstavnega programa Muzeja finske arhitekture. Poučuje na TU Helsinki in kot vabljeni predavatelj predava po vsem svetu. Veliko pi e in je izdal tevilne knjige s področja arhitekture. Pi e tudi blog za finski internetni časopis Uusi Suomi. A, Vodnik po arhitekturi Edvarda Ravnikarja, februar, 2008 Publikacja Atlas Ravnikar je nastala v počastitev 100. obletnice rojstva najpomembnej ega slovenskega arhitekta druge polovice 20. stoletja, profesorja Edvarda Ravnikarja. Vsebuje kratko biografijo, umestitev arhitektovega ustvarjalnega opusa v slovenski in evropski kulturni prostor, opis značilnosti Ravnikarjeve arhitekture in seznam vseh njegovih del s podrobnej o predstavitvijo najpomembnej ih. V njem so tudi tevilni Ravnikarjevi citati in skice ter zemljevidi Ljubljane, Kranja in Nove Gorice, kjer je opisano in locirano Ravnikarjevo arhitekturno in urbanistično ustvarjanje. Napisan je v slovenskem in angle kem jeziku. Vodnik so poleg zgoraj podpisane avtorice predstavili e arhitekt in publicist Miha De man in umetnostni zgodovinar Gojko Zupan, 21. februarja 2008 v prostorih Mladinske knjige, knjigarne Konzorcij. šM Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, 2006-2008 Pri izbirnem predmetu »Moderna slovenska arhitektura« sku amo tudentom četrtega letnika na smeri Arhitektura čimbolj pribli ati slovensko arhitekturno dedi čino 20. stoletja prav tako pa jih aktivno vključiti v delovanje mednarodne organizacije Docomomo. Prva predavanja so posvečena razjasnitvi pojmov »Moderna«, zgodovina izvorom modernizma in bistvu moderne arhitekture, sledijo izmenična predavanja na temo moderne v svetu in pri nas. Skozi skupinsko analizo pomembnej ih domačih in tujih člankov sku amo aktivirati analitično razmi ljanje tudentov in jim pribliati misel nekaterih pomembnej ih ustvarjalcev modernega gibanja. Prav tako se tudenti srečajo s praktičnim delom, saj smo zadnji dve olski leti 2006-2007 in 2007-2008 skozi Ravnikarjev članek »Ali mora ta hi a biti ravno taka«, objavljen v abju t. 36/37, leta 1978 in fotoamatersko, analizirali fasado Ravnikarjevega kompleksa Ferantov vrt, nato pa so tudenti vzorce opeke ponovili v modelni opeki iz lesa ter ustvarjali variantne, avtorske vzorce. Skozi primerjavo Plečnikovih in Ravnikarjevih stebrov so tudenti pobli je spoznavali in opisovali razlike in podobnosti oz. odkrivali »rdečo nit« moderne slovenske arhitekture. Končna naloga je izpolnitev obrazca Docomomo in kratka predstavitev značilnosti in problematike pred razredom. Vsakoletne teme določi mednarodna specialistična skupina Docomomo Registers; Vaje z modelno opeko na temo Ravnikarjevega Ferantovega vrta pri predmetu Moderna slovenska lanska tema so bili izobra evalni, leto nja pa industrijski objekti. Docomomo Slove-arhitektura v šolskem letu l. 2008 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. nija nato izbere vsaj 5 del, ki so nato prevedena in vpisana v mednarodni register Docomomo. V lanskem letu so bili to: stavba Mladika, arhitekta Maksa Fabianija, OŠ Valentin Vodnik, arhitektov Jo eta Plečnika in Emila Navin ka, Be igrajska gimnazija Emila Navin ka, Fakulteta za metalurgijo arhitekta Franceta Toma iča, OŠ Stra iče arhitekta Danila Fürsta in vrtec Mladi Rod arhitekta Stanka Kristla. V leto njem letu pa smo izbrali tovarne Kolinska, Rog, Kidričevo, Litostroj, Tomos in Mladinska knjiga. Podatki o vpisih v mednarodni register moderne arhitekture Docomomo International, so dostopni na www.docomomo-registers.com. V leto njem letu praznuje organizacija Docomomo International 20. obletnico svojega obstoja. Vsaki dve leti se odvije mednarodna konferenca na določeno temo. Tema leto nje konference je »The Challenge of Change« in bo sredi septembra v Rotterdamu na Nizozemskem, kjer bo slavnostni govornik arhitekt Herman Hertzberger. Več podatkov o organizaciji Docomomo in konferenci dobite na www.docomomo.com Vaje z modelno opeko na temo Ravnikarjevega Ferantovega vrta pri predmetu Moderna slovenska arhitektura v šolskem letu l. 2008 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Vaje z modelno opeko na temo Ravnikarjevega Ferantovega vrta pri predmetu Moderna slovenska arhitektura v l. 2007 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Vaje z modelno opeko na temo Ravnikarjevega Ferantovega vrta pri predmetu Moderna slovenska Nataša Koselj: Atlas Ravnikar, arhitekturni vodnik, Docomomo Slovenija, 2007/2008 arhitektura v l. 2007 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.