-----rr

^PRO L E T AH EC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČH ATELJE
Official Or^a 11 Vugoslav Federation, S. P,--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
ŠT. — NO. 1443.
'■•»ti mu arrontf-rU«« m
m at <	III., um4+r
intfer, Iteremker «. 1MTT, at Ibr »uat offU lh» Ar« ar i'«««reaa of
Narrb IN, Krm.
CHICAGO, ILL., 8. MAJA (M«y 8), 1935.

l*ul»ll«lir«l arrkl; a«
muk w.	mi.
LETO — VOL. XXX.
LJUTA BORBA MEB USTAVNO IN NE VIDNO'VLADO
1 Program akcije\za socialistično stranko
MOGOČNA TRG. KOMORA GLADI POT V FAŠISTIČNO DIKTATURO
Industrialci zahtevajo se večje zasuznjenje delavstva, četudi je ze danes neznosno
KAKORKOLI se Rooseveltova administracija trudi, da bi pridobila-simpatije ameriških burboncev, ji kljub temu nagajajo. Posodila jim je že nešteto milijonov dolarjev, rešila mnoge železnice pred bankrotom in otela marsikaterega bogataša pred propadom, ki je "neumno" investiral, a kljub temu ji plutokracija ni hvaležna, kar je naravno. Kajti komaj se je ameriški kapitalizem izkopal iz panične histerije, že rohni, kakor da se mu godi vnebovpijoča krivica. Roosevelt si je tega največ sam kriv, ker ni socializiral vsaj bank takrat, ko bi tak način pozdravilo vse ljud-
MNOŽICA NEPREVIDNIH VOZNIKOV
stvo in bankirji bi molčali ko grob..
Danes so se s pomočjo vladnih posojil magnati skobacali iz zagat. Večinoma spet izplačujejo dividende in jih zvišujejo, ob enem pa so napram svojemu rešitelju Roosevelt u čez-dalje bolj arogantni. Rešitev a-meriškega kapitalizma je bila izvedena — kajpada, na stroške ameriškega ljudstva.
Poleg zvezne vlade v VVash-ingtonu je ameriška trgovska komora najmočnejša institucija v tej deželi. Včasi je vlada v Washingtonu jačja — na pr. v»elej. kadar privatni interesi potrebujejo vladnih milijard ali tarifne protekcije, da se vz-j drže pred polomi, v kaki^Vne so zagazili vsled svojega pohlepa po Ipekulacijskih profitih.
L. 1932, oziroma 1933, ko je nastopila sedanja vlada, je bil ameriški kapitalizem dejansko v sesulu in Roosevelt bi bil lahko tedaj storil za "okrevanje" gospodarstva kar bi bil hotel brez znatne opozicije od katerekoli strani. Izbiral je napačno. Milijone in stotine milijonov dolarjev je naklonil v podporo privatnikom, zdaj pa. ko so si opomogli, mu vračajo poj burbonsko. To je on hotel, ker je pristaš kapitalistične uredbe. I
Prošli teden je imela ameri-' ška trgovska komora (United; States Chamber of Commerce) svoj letni kongres, na katerem j je izzivala predsednika Roose-velta kljub dobrotam, ki jih ji je storil, toliko, da je postala amerUka javnost nervozna.) Magnati zahtevajo, da naj Roosevelt vpliva v kongresu za umik vseh predlog, ki se tičejo kontrole nad špekulacijami z delnicami. Public Utilities kor-j poracijam se naj dopusti, da gulijo ljudstvo enako svobo-
L. 1934. »e je zaletelo s tvojimi avti v vlake 1.287	V omenjenih nezgodah, ki to te izvršile večinoma
voznikov. Ako šofer prihajajočega vlaka ne vidi. to take	po krivdi neprevidnih voznikov, je izgubilo življenje več
netreče kolikor toliko opravičljive, nikakor pa ne, kadar	tto ljudi, mnogo je bilo težko ranjenih in veliko izmed
trešči ob vlak ko je cetto že zaprl t tvojimi vagoni.	njih bo pohabljenih vte življenje.
dno, kakor doslej.
Predloga za socialno zavarovanje proti brezposelnosti in za starostne pokojnine naj se odloži "v s vrh o nadaljnega štu-diranja". Predlogo za kontroliranje bank se naj ukini. Zakone za deportiranje "tujcev" se naj izvaja do pike natančno in ako rabijo "izpopolnitve", se' jih naj "poostri". Izžemalci za-! htevajo, da naj dobi ameriška zastava vsaj v tej deželi "pol-J no veljavo".
Ameriška trgovska komora,	'
je na svoji pred nekaj dnevij Kljub vsem zakonom in po-1 jo, da se ga bi oteli. končani konvenciji tudi zahte- sredovanjem je danes med de-| Plača v vseh obratih je
NEJEVOLJA PROTI RAZMERAM IZRAŽANA V MNOŽINI STA VK
vala, da naj vlada umakne vsako moralno oporo unijam, češ, amerKka tradicija zahteva, da si "delo" in "kapital" sama u-rejujeta svoje odnošaje.
Kar je pri tem resnično mislila, je bila želja, da bi smela svdbodno najemati tolovaje za pobijanje delavcev, kadar postanejo "neameriški" in zastav-kajo za večji kos kruha.
Delavstvo ima v trgovski komori nevarnega—najnevarnejšega sovražnika zato, ker je ta skupina magnatov koncem koncev odločujoča veliko bolj, kakor pa vidna vlada v VVash-ingtonu.
Roosevelto-va administracija je imela poldrugo leto prednje mesto. Zdaj je spet izrinjena in VVall Street hoče odločujočo besedo. Imel jo bo, dokler bodo ameriški delavci in farmarji volili za demokrate in republikance.
Vse velike korporacije, v katerih so bili delavci doslej neorganizirani, posebno jeklarska in avtomobilska, se trudijo preprečiti utrditev unij. Kjer delavci in mornarji v lukah ob
»čuje- Pacifiku, vre pa tudi med izko-
Najbolj je to pomlad vrelo med delavci avtne industrije in
v izdelovalnicah predmetov iz kavčuga. Duh protesta je vz-brstel znova med pristaniškimi
Neumestna kritika
Delavci, ki se v tej krizi to-gote nad socialisti, se bi morali zavedati, da je krizo povzročil sistem, katerega tudi oni podpirajo.
REZULTAT CHAS. POGORELČEVE AGITACIJSKE TURE PO ZAPADU
Charles Pogorelec je odpotoval na agitacijo za Proletarca in JSZ
▼	zapadne države zadnje dni januarja. S turo je končal 26. aprila v Ročk Springtu, Wjro.
Tja grede je obitkal nekaj naselbin v južnem Coloradu, nekatere
▼	New Mežici, nato je tel agitirat v Lot Angele* in okoliške kraje, za. tem e itn Francitco in okolico, od tu v natelbine v državah Oregon, Wath • ngton. Montana, Utah in Wyoming.
Dobil je 206 novih naročnikov, ali na podlagi polletnih naročnin
334 novih.
Ponovljenih je dobil 34, prodal je 175 izvodov Ameriškega druž. koledarja, nekaj garnitur knjig Cankarjeve družbe in precej drugih knjig ter brošur is Proletarčeve knjigarne.
Z njegovim sodelovanjem je bil ustanovljen klub JSZ v naselbinah naših premogarjev v Montani. Akcija za ustanovitev kluba JSZ je
▼	teku tudi med premogarji v VVjromingu.
S. Pogorelec je govoril na prireditvah in shodih v naselbinah Fon-(•nt, Calif., San Francisco, Calif., San Coulee, Mont., in na mnogih •estankih v drugih naselbinah.
Skupno je s. Chas. Pogorelee prejel na tej turi za Proletarca. knjige in brošure nad $760.00.
To podvzetje, ki je bilo v zapadnih državah v takem obsegu za Proletarca in JSZ prvo v povojni dobi, je bilo uspešno v vseh ozirih.
S. Pogorelec je poleg sa Proletarca in JSZ agitiral za socialistično stranko tudi med Amerikanci. Socialističnemu tedniku New Leader je dobil 45 novih naročnikov.
I To pomlad jih je bilo že mnogo, dasi kapitalistično časopis-lavskimi množicami veliko več! splošnem nizka. Zaeno z delav- je le površno in na kratko piše stavkovnega razpoloženja, ka- nikom je mezda sorazmerno o njih. razen listi v tistih kra-kor na pr. pred dobrim letom, znižana, dočim so se življenj- jih, ki so direktno prizadeti. Ko je bila sprejeta določba, da ske potrebnim* podražile, se imajo delavci pravico organizirati ne da jih bi smeli bossi odslavljati ali provocirati radi tega. so pričele omrtvele ameriške delavske unije rasti — toda delavci so kaj kmalu uvideli, da je zakon na papirju t no, ljudje, ki zakon kontroli* njo, pa povsem druga stvar.
Stavk pod nevv dealom ni bilo mogoče odpraviti pač pa jih
je bilo lani v protest proti raz- Ko so se delavci vzdramili in meram več kakor pred prej-1 izprevideli, da jim noben de-Jnjimi par leti.	mokratski "ne\v deal" ne izvo-
Zdaj je val stavk spet na ju je pravic, so se zatekli k svo-dnevnem redu, kakorkoli se ra- jemu staremu sredstvu — k zni posredovalni odbori trudi- stavkam.
ne gre drugače; jih preprečujejo z odstavljanjem vseh delavcev, o katerih izvedo, da so se
rP čanimi množicami v raznih drugih obratih — in enako i
organizirali, ali pa vabijo vse mt>(! maso nezaposlenih, skupaj v kompanijske unije.	V prošlih tednih so se poja-
vile večje in manjše stavke delavcev v lesni, jeklarski, tekstilni. rudniški, municijski, pivo-varniški in v mnogih drugih industrijah, še več pa se organ i-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
»VI
JA.I.M PIIIIIIIHIVI
Slavje 30-letnicc Proletarca v (lirardu, Ohio, in priredba v La Sallu, ///., sla bili triamf
Girard, O. — V soboto 4. ma- napravijo za svoje razmere s to ja smo imeli v Slovenskem do- prireditvijo trfumf, kar ne jim mu slavje 30-letnice Proletar- j^ v polni meri posrečilo. ProTe-ca. V koncertnem delu je na-|tarec je v Girardu stopil mešan, moški in ženski ženski zbor soc. Zarje, njegov dueti in oktet ter člani in ce pevskega zbora Delav duetih in kvartetih, vsi iz Cle- Obilna družba, ki je tiapol-velanda, pod vodstvom s. Kra-lnila gornje in sipodnje prostore beca. V angleščini jej nago- Slovenskega doma, se je resni-voril udeležence John Vehar, čno zabavala po starem našem slovenski govornik pa je bil FrJobičaju.
Zaitz, urednik Proletarca. Pro- La Salle, lil__Tu sta kluba
gram je vodil John Tancek. Vsi j št. 3 in 1. JSZ aranžirala s so-aktivni člani in članice girard- delovanjem somišljenikov ter skega kluba JSZ so delali kakor za stavo — mnogi od jutra pozno v noč.
Dvorana je bila natrpana. Iz odsek kluba št. 1 iz Chicaga, Clevelanda je pri/šla poleg pev- dramski odsek tega kluba pa je | cev in pevk velika skupina dru- vprizoril socialno dramo "IMe-gih gostov, častno sta bili za- če rože". Dvorana je bila pol-stopani naselbini Sharon fn na. "Se nikoli ni bilo na sioven-sFarrell, Pa., dalje Niles, Salem ski priredbi v tem domu t^iko in VVarren, O. Iz Youngstowna ljudi, kakor ob tej priliki", so je med drugimi prisostvoval poudarjali mnogi rojaki, prireditvi John Petrich, ki je Med udeleženci smo videli eden izmed ustanoviteljev Pro- ne samo rojake iz tukajšnjih letarca in vseskozi naročnik ter naselbin, ampak iz \seh sosed-podpornik. Iz Gowande, N. Y., nih in nekaj celo iz drugih dr-je prišel J. Matekovich s sopro- žav, na pr. iz VVisconsina in go. Sploh je bilo tu zastopanih lovve.
veliko naselbin ne le z bližnje Ta prireditev je napravila na okolice, ampak tudi z drugih vse razumne močen vtis. Kaj krajev.	vse se lahko stori s sodelova-
snio zadovoljili zunanje goste. Iz razpoloženja smo sklepali, da je nam uspelo.
Vse priznanje ljudem, ki so nastopili v sporedu, to je, pevcem in igralcem, in prav tako našim članom in članicam, prijateljem in prijateljicam, ki so vzeli v oskrbo razne posle ter jih vzorno izvedli,
Pevski zbor je vodil Jacob
ma na lasallskem odru, je imeli Louis Beniger. Bilo je tudi par kratkih govorov. Spored je o-tvoril Frank Martinjak. Agita-cijski irovor v slovenskem jeziku je imel Kili]) Godina, režiser Louis Beniger je govoril o značaju prireditve, D. J. Lotrich
NASVETI ZA DOSEGO ENOTNOSTI V PRID SKUPNEGA DELA SOCIALISTOV
Dobra volja za poravnavo. — Kritičen položaj zahteva od vseh vsestranske razsodnosti
1 JO/^/.t.V Thawat< je z oziram mi sedanje diference med /V ameriškimi socialisti napisal sledeči članek, v katerem iz-rajif, kakšne smernice naj socialistična stranka zastopa v interesu skupnosti in socializma, članek se {/lasi:
Tisti, ki hočemo zgraditi močno" in agresivno socialistično stranko, si moramo biti na jasnem, kaj hočemo za njeno temeljno podlago. Karkoli si že mislimo o delavski stranki, ali o vlogi •ia*e stranke v nji, moramo imeti v vidu, da si socialistična tranka ne more privoščiti kompromitiranja ali popuščanja v pravem socialističnem delu, če hočemo delavstvu koristiti kot | vzgojevalna sila.
Nobene stopnjevalne reforme v kapitalistični uredbi ne morejo nadomestiti socializma, niti ne vodijo v socializem. K temu cilju nas morejo privesti le konstruktivni napori. Z delavskimi množicami, katere še niso dosegle zadostne stopnje spoznanja, lahko uspešno sodelujemo edino ako se mi sami jasno zavedamo svojega smotra, da ne krenemo s tira.
Toda to ne_ pomeni, da naj bo socialistična stranka doktri-I narska, ali da naj se ukvarja z lovom na "krivoverce" v svojih vrstah. Brez škode zase lahko vključuje člane raznih mišljenj ; v kolikor se tiče taktike v bodoče, pod pogojem, da se zedini danes za sledeče principe:
1.	Stranka mora biti v svojem obzorju in simpatijah mednarodno orientirana. Ne more pa biti pristno internacionalna, ako se bi oslonila samo na eno deželo, kot na primer komunisti, ki so se podvrgli v vsem svojem ravnanju diktaturi Rusije. Ne-glede kako kdo verjame, da je sovjetska IJnija primorana vsled evropske situacije igrati staro in nevarno igro nacionalnih ali-ans, bi bilo baš vsled tega blaznost dovoliti Rusiji diktirati notranjo taktiko posameznih delavskih strank v drugih deželah.
Škoda, ki jo je povzročila ruska diktatura nad komunističnim gibanjem v Nemčiji je nam dovolj glasan vzgled, čemu se je treba te hibe na vso moč varovati.
Ameriki socialisti smo bili v pravem, ko smo v prvih povojnih letih odklonili zahtevo tretje internacionale — kar pomeni Rusijo — za kontrolo nad notranjo taktiko ameriške socialistične stranke — četudi smo sprejeli druge njene zahteve, katerim bi se danes brez oklevanja zoperstavili mnogi sodrugi.
2.	Socialistična stranka mora delovati v vseh državah ameriške Unije z resnim upoštevanjem ameriških tradicij, psihologij in potreb. Posluje naj kot edinstveno formirana stranka, ne pa kot rahla zveza skupin raztrešenih po raznih državah. To je v skladu na eni strani z resnično mednarodnostjo in na drugi s stvarno lokalno avtonomijo.
3.	Socialistična stranka mora biti v svojem notranjem ustroju resnično demokratična.
4.	Socialistična stranka mora v svojih vrstah uveljaviti določbo proti propagiranju oborožene vstaje, da se ubrani kuge špijonov in da ne postane orodje tiranije ter dražilo fašizma. Toda v insistiranju na uveljavljanje tega pravila bi bilo nesmiselno zahtevati, da se morajo socialisti odreči nasilne akcije v kakršnemkoli slučaju, ali da moramo slepo verovati v romantični parlamentarizem. To bi bilo nesocialistično. To, kar bomo morali storiti v bodočnosti, bodo odločevale okolščine v prihodnosti veliko več kot pa si bi mogli začrtati z današnjimi dog-matičnimi dognanji.
Ako hočemo danes delati za socializem z jasnim u pogledom in z odločnost jo, da ne bomo klonili pred fašizmom in-ne se podali vojni opasnosti, lahko čisto brez skrbi prepustimo bodočnosti celo vrsto vprašanj, ki se nas sedaj ne tičejo. Metode, ki jih moramo danes upotrebiti, so zapopadene v politični in ekonomski organizaciji. To je jasno tudi iz vsake pravične interpretacije nalse načelne izjave. Ne kaj mislimo o Trockiju in novemberski revoluciji; ne špekulacije z bodočnostjo, ampak naša zvestoba agresivni, demokratični; od članstva kontrolirani stranki, je preizkušnja našega socializma.
Prisega lojalnosti učiteljev
<<> ividii, vin	i l 11J r\ i M	i	. i •
. •• 4 . ' .,•	na o potrebi organizacije za
prijateljev impozantno priredi-	' " \ « , u • i -i ♦
! ' Ti - i -.i	de avstvo. Sploh je bil to spo-
tev, na kateri je predvajal kon-	' . . . 1 , ' lk. .
4 . i i • i o	red, kakršen v tej naselbini se
certni spored pevski zbor Sava,	. 1 . .
11..K. 1	nima primere. Lasallcani in na-
pr
i ši bližnji sosedi so sprejeli či-kaške, springfieldske, milwau-ske in druge goste — imeli smo jih. kot že omenjeno, celo iz IoVve" -— kolikor v naši moči gostoljubno, in zato je bilo žal njim in nam, ker so morali tako kmalu oditi. Vsekakor je bila to prireditev, ki je delavski vzgoji in organizaciji veliko koristila. zato upamo, da se bo s ;to vzajemnostjo nadaljevalo.
lllinoiska legislatura je sprejela zakon, ki zahteva, da morajo vsi učitelji in profesorji v tej državi priseči zvestobo ustavi in zastavi. Ali bodo vsled tega bolj patriotični? Ne, kajti namen zakona je odslav-
ljati iz služb tiste, o katerih bodo reakcionarji trdili, da so po krivem prisegli. Naperjen je proti tistim učiteljem in profesorjem, ki verujejo, da je socialni preobrat potreben in delujejo zanj.
ce
Girardski sodrugi in sodruži- njem! Lasallčani smo se potru-so storili vse v svoji moči, da dili kolikor največ mogoče, da
Socializem propada
Tako se namreč tolažijo njegovi imsprotniki. Ampak česar še ni bilo, ne more propasti. Socializem šele prihaja.
Sedem Dni
Nov roman, ki prične izhajali v Proletarcu. Sjusal Andreas Latzko. l'o»lovrnil Mile Klo/nič.
Objavljati ga pričnemo
V PUIIIOOVII ŠTEVILKI

—---
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE 2VE2E.
NAROČNINA v Zedinjenih državah m o*lo kto $J.UO; *u pol leta $1.75; za
četrt leta $1.0d. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo hiti v našem uradu najpozneje do pondeljka
•	popoldne za priubčitev v številki tekočegu to<ina.
GOBEZDAVI ČASTNIKI IZDALI VOJNE NAČRTE
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Vugoslav VVorknun'* PitUlUhine Co., Inc.
Estaiblished 1900.
Editor..........................
Business Manager................
Assistant Business Manager.....'..,
......r rank Zaitz.
Charles Pogorelec. .....John Kak Jr.
SUBSCRIPTION RATKS:	__________ —
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countrie*, One Year $3.50; Six Mjnth« $^-00.
PROLETAREC
3639 WEST 26TH STREET	CHICAGO, ILL.
Telepbona: ROČK VVELL 2864.
Pogubnost frakcijskih bojev
Borba med brati ima svoj početek čestokrat v nesporazumi za prazen nič. Razvije pa se običajno v hujše sovraštvo kako: pa jih povzročajo spori med ljudmi ali sloji, kateri nimajo med sabo ničesar skupnega.
Vseskozi v med- in povojnih razdorih v delavskem gibanju, pa do nedavnega časa, so komunisti, ki so ena struja v delavskem gibanju, nastopali proti socialistom s tolikšnim gnevom, kot ga v boju proti kapitalistom niso nikdar demonstrirali.
To nebrzdano sovraštvo je imelo za delavski razred tčžke posledice, ki še dolgo ne bodo prebolene.
Enako demoralizajoče vplivajo takozvani frakcijski boji tudi v posamičnih delavskih organizacijah, posebno v deželah, kjer je delavsko gibanje šibko in nezrelo, kot na pr. v Zedinje-nih državah.
Pristali ene ali druge struje se v svojem zaletavanju v namišljene nasprotnike spremene v fanatike v tolikšni meri, da izgube vsako razsodnost. Brat ščuje proti bratu, frakcija laže zoper drugo — ves aparat organizacije se degenerira v razjeda-nju samega sebe.
V takih kužnih pojavih se dogaja, da sodrug ne zaupa so-drugu, ker nad obema visi mora frakcijskih strasti in predsodkov.
Ne gre se zaradi kakega boja proti sovražniku zunaj, ki res zatira delavski razred, ampak za poraz frakcije. S takimi boji trosijo delavske organizacije le premnogokrat največ svojih moči. V napetostih, ki so bistveno in načelno največkrat brez podlage, si celo sodrugi drug drugemu izpodkopavajo tla. Bore se za razna odporniška mesta drug proti drugemu — in to i taki ljudje, o katerih človek ve, da so sposobni za iskreno, idealistično ter nesebično delo in da po svoji naturi niso za-vratneži.
Frakcijski boji — in s tem imamo v mislih borbe med brati v delavskem gibanju — so strup, ki ugonablja moralo organizacije. Idealiste spreminjajo v zaplotneže, ob enem pa odpirajo Vrata na stežaj pustolovcem, sanjačem, demagogom in provo-Katorjem.
Le organizacija, ki je dovolj zrela in močna, je tudi v kritičnem momentu sposobna ubranjevati se takim boleznim, ali pa jih je vsaj v stanju zatreti v kali.
Socialistična stranka v frakcijskih bojih ni bila izjema, kajti dogajali so se tudi v nji — nekateri s težkimi posledicami. Prebolela je vse. Nadejamo se, da ostane tudi v sedanji ogromni krizi idejno enako močna in da je noben frakcijski -por ne premakne z njenega pravega tira.
Akcija za ustanovitev kluba v Kemmereru
Kemmerer, Wyo. — Ko se jc
v naši naselbini mudil Oharle* Pogorelec, mu » hoteli z njegovim sodelovanjem organizirati socialistični klub. Udeležba na sestanku pa jejiila m-zudo^tna. Ko se je s. Pogorele« poslovil, i je nas bodril, da naj ne odnehamo. In res smo sklicali nato drugi sestanek, toda poset je bil enak kot prvič.
Sklenili smo, da bomo skušali zainteresirati dovolj rojakov za to idejo posamična, ker želimo, da se uresniči. Sestanek se vrši v nedeljo 12. maja ob 2. pop. pri s. Fr. Lumpartu v Diamondvillu, na katerem hočemo ustanovitev klufia tudi u-resničiti. Pridite vsi, ki ste za svojo in svojih otrok boljšo bodočnost. — J. H. Krzisnik.
Pred >«utno komisijo »o odgovorni g»aerali, admirali in drugi višji . * častniki tolmačili senatorjem in kongretnikom me{) drugim tudi "tajne"
vojne načrte ameriškega generalnega itak«. V načrtu imajo tajne pristane *a letala ok kanadski meji. V slučaju potrebe naj Zed. driave nemndoma ckupiraj« francoske in angleške posesti ob ameriš|ju strani Atlantika. Naravno, da so take isjave učinkovale sensacionalno in časopisje po svetu jib je nemudoma objavilo. To je raijesilo ameriškega dršavnega tajnika in pa
Federacija druitev S. N. P. J. v vzhodnem Ohiu pristopila v P M.
Franciji, Angliji in Kanadi pa je svečano zagotovil, da ne goji ta dežela napram njim nobenih vojnih namenov. Kljub temu — ptič je izpuščen. Nekateri poslanci, čl^ni kabineta in mnogi listi se zgražajo nad gobezdanjem častnikov, katerim svetujejo, da naj se iz tega incidenta nauče, da je za1 Bridgeport, O. — V ; (h || i
take neznalice v državniških poslih potrebno držati jezik za zobmi. Jezika- 128. februarja jo federacija vost, združena z ignoranco. ki jo posedujejo ameriški "visoki" častniki, vla- SNI'J Za-VZhodlli OhlO sklenila di res povzroča neprilike v diplomaciji. Ni čudno, da se je Roosevelt vsled pristopiti V PrOSVCtll > niati.'0,
predsednika Rooaevelta, ki je ukazal, da morajo biti zasliševanja častnikov tega toliko ujezil, da je svoj dekret izdal kot vrhovni poveljnik ameriške £ tem je pokazala lit' S .1 ni0 (lu tajna in da se mora njihove izjave in pričanja predložiti na>prvo njemu v armad« in mornarice. Tako je dal klofuto vsem, ki so krivi te blamaže. Na stremi koristiti delavskemu L'i pregled. Ob enem je vsled te "neprevidnosti" grajal komisijo in častnike, »liki so vojni aeroplani ameriške mornarice.	banju, ampak (la tU ji raZURp
Simon Kavčič:
Moikričeve "Rdeče ro- Prodane vstopnice loc v njego-
POGLED SKOZI PROŠLOST
že" v Waukeganu
(Nadaljevanje.)
Med sodrugi. s katerimi sem pred tremi desetletji precej-ko-respoudiral, je bil tudi Fred Peče. On ima v naem pokretu precejšnje zasluge. Iz kluba v Chicagu in aktivnosti sploh se je umaknil 1. 1906. Vprašal sem urednika "Majskega Glasa", če bo med pionirji omenjen tudi Fred Peče. Odgovoril je z da.
Med drugim je pripravil urednik o Pečetu za v "Majski Glas" iz raznih podatkov, sledeče :
"Ferdinand Petsche (Fred Peče) je pionir v delavskem gibanju med ameriškimi Slovenci. V mladosti je potoval po Evropi in študiral iz knjig. V Ameriko je prišel 1. 1893 in se nastanil v Clevelandu, kjer se je tudi oženil. Po poklicu je klepar.
j kolikor je po svojih močeh in v danih okoiščinah imogvl in zmogel."
Chicago. — V nedeljo, dne 19. maja. se vr*i v VVaukeganu, III., v SND konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne mati- govorniki, dva izmed njih ce za illinoisko in vviseonsinsko zunanjih krajev. — P. O.
ve agitacijske namene.
Piknik se prične opoldne. Na sporedu bodo igre, petje in govori in pa plesna zabava od 4. naprej. Nastopili bodo štirje
iz
Citatelj iz tega ahko spo- okrožje. To bo dopoldne. Po-;
zna. kdo .»r bil h red lv;fte j(lm, pa fc0	SNI) u- Usneina l-mai*ka nro-
bolj pa ga boste spoznali iz pi- prBzorjena znana S()cia!na (lra-'Uspesna 1-majska pro-
sem, katere bom objavil tem naslovom.
pod
ma "Rdeče rože", ki jo je spi-c , . .	J<»že Moškrič in ki povsod
Sledeče je na primer P«mor žanje zasluženo priznanje. V
,SerTln^-°Td	Prejel 4' Waukeganu jo bo dal na odei
julija 190o. Iz njega razvidite. drarmki odsek kluba št. 1 JSZ. da Peče že tedaj ni bil v dobrih ki jo bo ()b tej priliki uprizoril
odnosajih z večino v sociali-!že tretjič. Prvič jo je igral pro-stičnem klubu. Bil je v ostrem|žlega oktobra v Chicagu, 5. ma-
slava v VVaukeganu
No. Chicago, III. — Prvomajska proslava, katero sta priredila tukajšnja socialistična kluba, slovenski in angle» ki„ je Ja- Vs® nJena 8eJa J«? biia zsId dobro uspela, j konstruktivna. Prihodnja seja
potrebo delavske kulturne akcije*______
Ta federacija priredi svoj veliki piknik dne 4. julija v Geo. Thomasovih prostorih v VVar-woodu, W. Va.
Bilo je sugestirano, da bi ob tej priliki povabili za gjvorni-ka Jo ka Ovna, ampak zaradi gmotnih zadržkov bi bilo to nemogoče. Pač pa se bo skušali dobiti koga izmed glavnih odbornikov SNPJ, kadar bodo na agitaciji v bližini tega okVaja.
Federacija je prispevala v obrambni sklad Toni Mooney-
nepričakovano
so koncentrirali svoj boj proti uko se pričakuje velika udele-Kondini stran znotraj jednote., žba tudi v VVaukeganu 19. ma-Pece v to ni verjel, in v tem pi- ja številni opisi te drame in
Vstopnic je bilo prodanih o krog 300, knr je za tukajšnje razmere dc<bro. če bi se bili proslave udeležili vsi, ki so imeli vstopnice, bi bila spodnja dvorana SNI) premajhna; in da se niso, je bil vzrok slabo
bo v nedeljo 25. avgusta v Bri dgeportu.
Tega -zborovanja sta se udeležila tudi sodruga Chuck in Bogatay iz Power Pointa. Njih društvo je v Prosvetni matici in zdaj so pristopili tudi k federa-
I
smu
pravi,
Že naslednje leto v tej deželi (1*94)
Lučka skozi devet dni za $1
svojega bivanja je v
ustanovil 4*Prvo slovensko socijalno i društvo". To je bil prvi si vvonski — ali prvi poskus /.a ustanovitev .slovenskima socialističnega kluba v Zed. državah. Napor se Fred Ptčetu ni posrečil. kajti v Clevelandu tedaj še ni bilo dovolj rojakov, ki bi razumeli vzvišene naloge take organizacije.
Današnje socialistične stranke takrat Še ni bilo, zato se je Petsche u-dejstvoval v Sccialist Labor Party, katere glavni urad je bil tedaj prese-Lučka je dragocena stvar, četudi mnogi današnji ljudje, lJen iz Baltimor« v Cleveland so-
trudnikoval je pri mr.ških delavskih listih in pomagal pri ustanavljanju "International VVorkers unije".
L. 11100 je Pece živo agitiral za Eugene V. Debs, ki je bil kandidat so-i. j-	^H i i	cialistične stranke za predsednika.
mesec vsak dan za pet dolarjev, kar je sicer vec kot vas stanejo ^ mu jt, /a sodt.i^.anjo v žarnice v stanovanju skozi enako dobo, ampak v stanovanju pač ni čudodelnega oltarja, kjer bi si s prižiganjem svečke po določeni ceni mogli priprositi uslišanje in božjo milost v težkih nadlogah.
Pismo, ki so ga poslali očetje frančiškani iz Lemonta naročnikom Ave Marije, pravi med drugim:
nobene bes^l i^dnL^Oh I nenavadn° navdušenje ^anjoj je bila udeležba večja ko kdaj no pene besede za jednote . Ob-, vsepensod bo privabilo mnogo
_______f0Jal sodruge, ki so porab-1 občinstva k obema uprizor.t-
Clnelandu I lJali zanjo toliko svojega časa, češ. to ni taktika, ki vodi v revolucionarni sociaHzem.
vreme — deževalo je ves po- ciJi. čeravno so od njenega cen-poldan in zvečer. Kljub temu Ura oddaljeni 60 milj.
Joseph Snoy.
vama.
V VVaukegan pride tudi večja skupina ljudi iz Milwaukee-ja in drugih vvisconsiitskih mest, kar je pač potrebno, da
pre.i ob enakih priredibah. Nas je ta uspeh jako opogumil.
Delavstvo vedno bolj spoznava. da je edino socialistični stranka zmožna rešiti ga iz mi-zerije. Le žal, da takih delavcev še ni dovolj. Veliko jih je.
ki žive v svitu električnih žarnic, tega ne pojmujejo.
Pri očetih frančiškanih v Lemontu pa ima lučka -e vedno svojo staro veljavo in moč. le da so cene zdaj nižje kakor nekoč. Pred čudodelnim oltarjem so jo pripravljeni prižigati skozi cel
. .Pa se nekaj važnega Ti položim s tefm pismom na srce. Kakor veš, se bliža mesec maj in naša samostanska družina v Lemontu bo tudi letos, kakor navadno, opravljala skupne narodne šmarniee za ves slovenski narod v Ameriki. Gotovo bi tudi Ti rad bil deležen teh šmarnic. Da bi e nam pridružili v resnici, na to ni misliti. A pridružiš se nam lahko v duhu s tem, da pošlješ sem svojega zastopnika, malo lučko, ki bo plapolala pred podobo Ma-rvje Pomagaj. To lučko lahko v Tvojem imenu prižigamo skozi ccl meaec ali pa samo »kozi devet dni. Za cel mesec stane $5, za devet dni pa $1. Seveda bomo hvaležno sprejeli v tej depresiji če pošlješ samo lOc.za eno lučko za en dan... Naj Vam nebeška Mati Marija o«bilno povrne, kar boste storili za njeno čast in slavo.
Iskreno Vas pozdravljajo slovenski frančiškani v Leniontu."
Dalje so v pismu navodila in pa namig, kaj vse si človek lahko izprosi s pomočjo lučke pred čudodelnim oltarjem. V njemu je tudi sledeči odstavek :
%
"Prošnja k majniski Kraljici. O' premila in dobra mati Marija, izprosi mi od svojega ljubega Sina Jezusa uslišanje moje zaupne prošnje, ki jo ponižno polagam pre-d Tvoj sveti oltar. Prosim Te, da me uslišiš v tej stiski, v t?j bolezni."	*
se mu je panji zahvalil s priznalnim pred okrog tisoč ljudmi.
To so podatki o njemu Svobode iz leta 100.*J.
Fred Peče je bil takrat edini slovenski socialist, ki se je udejstvoval v
p*.-mu m r (ilasu
soc ia 1 i s t ičnj slranki. iizieimi -Ivana^ktrrrkala v ^t-Tb^oiIe fedaj šocia Šolarja v državi Wash:ngton. Debs
V» olajšanje vernikom sta potem dva formularja. Podpise enega za $1, ali pa drugega za $5. Slednja vsota daje pred čudodelnim oltarjem veliko več gotovosti, da bo ponižna prošnja uslišana, kakor pajfučke za $1.
Tak je business v Lemontu. Samo maše ne zadostujejo, ker jih ljudje ne naročajo zadosti, pa je treba ^e plačanih lučk. plačanih odpustkov in blagoslovljenih kipov ter podobic, ki imajo vsled tega čudodelno moč. Pobožni rojaki niso brez *tisk in nadlog, podvrženi so boR-zni»m, kakor drugi, pa naročajo maše, lučke, škapulirje itd. Ako pomaga, plačajo še več in se zahvalijo
sveti priprošnjici. Če ne pomaga, vedo, da jih skuša Bog v potr- j kolone prostora v svojo obram'»o xo-pežljivosti in zatone bolj vdano trpe in dajejo za lučke in maše.lp«»r M»rtina Kondo. Taka jc kultura lučk po dolarju in po pet dolarjev.	Med Slovenci n« ve< aktiv, n
1*1
je Pečeta osebno poznal.
Peče je 'bil duša gibanja za ustanovitev prvega slovenskega socialističnega kluba v Chicagu 1. 1901, in glavna moč pri ustanavljanju prvega slovenskega delavskega lista "Zora", ki je začel izhajati v Chicagu .'L avgusta 1901. Vsega skupaj so izdati 10 številk. (Za podrobne podatke glej 44Majski Glas" 1983.)
Kred Peče je sodeloval tudi pri u-stanavljanju sedanjega slovenskega socialističnega kluba (št. 1 JSZ). Ustanovno sejo 18. julija 1903 je vodil on.
Bil je tudi eden izmed ustanovnih delavcev Proletarca. Ker je poleg slovenščine in nemščine obvladal tudi angleščino, mu je bil v ustanovnem krožku Proletarca povt rjen "mandat" ekspeditorja — kakor r> ga imenovali v -iv^j.h zapiskih. Pet.-vho se .ie te naloge lotil — toda razočaran, kajti smatral j'^, da so "vHokozve-nečih" tkelnov polastili mnogo bolj nesposobni ljudje kakor jc bil on. V osebnih pisnvh Simonu Kavčiču, s katerim je bil inlimen znanec, mu je naglašal, da je storil za ohranitev Proletarca v pi vih mesecih vsi »d svoje spretnosti in z razumevanj im poštnih zakonov več kot kdorkoli, ampak se mu tega ni upoštevalo, pač pa so mu celo očitali, ker je moral v mesečniku Proletarcu pora »iti dobre pol
Njegovo pismo se glasi:
Chicago, 4. julija 1905. Dragi Kavčič!
Tvoje pismo in vrnjene tikete za "vseslovaiijski" izlet sem prejel. Nič
vLlmT-il "" ji,h V"T ,rtru4tvu-	Tu<!i ^ukeiranski »pri- j Jruginjč nam rc preostajadru-
Vidim na njih p««t »v Stef.n«, p»	zoritvi "Rdečih rož" bo naito- w..knl. inltlinio UL, Nič
«	iemu t,k«».M „,pr,- „ vej oriKi„alni ansambel, ka-	kak°r na ,aljnjC N,C
dna društva silijo ali pristajajo v ta-	. V , « • . . .. , .
ko družbo.	na cll<a in lasallski. \
V jednoti ne gre vse gladko. — Po- zadnjem dejanju zahteva igra
zborno* pet ie, in to bo
vidi to pomembno dramsko de-;kj se boje kompanijskega biča, o čl m večji krog zavednega de- 4e več pa kj Ile razuniej0 na
.	ših idej. Zatorej sodrugi in so-
Tudi
Članstvu kluba št. 1 JSZ
Poki jo zdaj
znam dobro ljudi v nji — vodijo — in njihovo delo.
S tako druži>o jaz delati ne morem in nimam javno nobene besede za jednoto, niti da, niti ne!
Omeniti ti moram, da celo nekaj patentiranih" socialistov vidi dosego j
spretno
izvršil klubov pevski odsek, tako da bo celotna slika te drame uprizorjena s krepkim kom na avdijeneo.
Prizori v "Rdečih rožah" so
Chicago. — Kot ste lahko kitali že v zadnji številki, sem bil namesto odstoplega tajnika Pe-'itra Lernika izvoljen za tajnika " kluba št. 1 JSZ.
Apeliram na vse, ki še niso napravili obračuna za vstopnice, da to store bodisi pri pjdpi-sanemu, ali pa v uradu Proletarca. Moj naslov je spodaj.
Na-prošli seji je nadzorni odbor poročal, da nekateri še od
rame i	a i * i-i ♦	i a prošlega leta niso poravnali
sam prodal toliko vstopnic ka- , • učn-!i • • .lil i- rov v; vstopnic. Ker 11 1,1 i kor mi vsi od kluba 45 JSZ. Ni „ r
so ne zirati drug na drugega koliko kdo naredi, ampak kdor več, ta več. Za to priredbo je bil najbolj aktiven Anton £a-gar od angleškega kluba, ki je
svojega cilja skozi jednoto. Menijo.1 tako živi in pretresu joči. da o-
da se bo revolucija izvršila potom narodne klike, ki bo menda pristopila h klefikalizmu in" potem skupno z njim
stanejo gledalcu v tra jnem spominu. In vsi prizori v tej dra-mt so tiei irašega življenja, le da je bilo treba umetnika, ki nam jih je prikazal v "Rdečih rožah".
Nobenega VVaukegančana, ki
lizem — revolucijonaren socijalizem!
Meni očitajo, da jim oviram pot, ker se s tem ne strinjam in da take zapreke koristijo le kapitalistom. Zato pa, da sifii "reakcionarni socia-, . ....	.	.	, list". Najbrže :,o dalo to povod, da se se količkaj zanima za lepe dra-
bom med čikaškimi Slovenci popolno-	me 111 ki čuti>V sebi malce de-
ma odtegnil javnemu življenju.	lavske zavesti, ne bi smelo
Da nisi za bloke (Oponvba: Tiketi,	manjkati v nedeljo 11). maja
izdani za zbiranje tiskovnega fonda	popoldne V dvorani SNI), za ustanovitev Proletarca) meni de-j N svidunje {<X maja ,v Waj.
narja poslal, je popolnoma pravilno.	,	.	. , ...
Kajti skoro takoj za tem. ko sem Ti	keganu na uprizoritvi Rdečih
jih poslal, je bil izvoljen za tajnika rož"!	Pub. odsek.
Anton Prešeren, na zadnji šeji pa je i	______. .
ta urad odložil in dobil ga je Krank
Mladič. Kot mi je znano, je ves Tvoj Piknik	80C. stranke V
denar na pravi prostor dospel. •	« oo • • •
Chicagu bo 16. junija
moj namen, da bi *ra hvalil, priznanje za delo je pa zaslužil. Res je imel lepšo priliko za prodajanje vstopnic, ampak mi vsi bi jih bili pa lahko tudi nekoliko več prodali.
Upam, da bomo bolj delovni za prodajo vstopnic za igro "Rdeče rože", katera se bo vršila 19. maja. Kakor je bilo že poročano, jo priredi dramski odsek čikaškega kluba št. 1 JSZ. Slišal sem, da so jih prodali v La Sallu za isto igro v pred proda ji nad 300. Koliko jih bomo mi? Pokažim.), da nismo slabši! — John Zakovsek.
Ali ste že poravnali naročni-
v*«- -en
no na Proletarca?
je red zelo na mestu pri vsaki stvari, upim. da bodo vsi pomagali, da se ta nedostatek odpravi.
Dalje apeliram na vse, da č lana r i no redno p I aču.jejc >. N j-boljse je, da pridete na sejo malo bolj zgodaj. Jaz bom vsa-kikrat v dvorani ob 7. zvečer. Komur na sejo nikakor ni mogoče, lahko asesment poravna bodisi na mojem domu, ali pa naj ga izroči v uradu Proletarca.
Na vas, sodrugi, je ležeče, k a k" no delo želite v svoji organizaciji. Ako boste vi poravnali svoje obveznosti re 1 n r. bo vam tudi vaš tajnik dajal redna, kratka poročila. Sodružno,
Justin Saitz, 3030 S. Millard Ave.
Jože Zavertnik še stanuje pri meni.
c^eški socijalistični tednik Spravedl-j • m 1	* _ /. -
nost postane jutri dnevnik. Bo, Ti I. Ch.cago, II. — I iknik SOCia-	rm m I ti1 H' ^
eno številko poslal, da jo oddaš v sa- Hstične stranke cikaskega okra-	WJim ■ iMilvllll •• ■ j
lunu — če je kaj Čehov tam, morda ja se vrši V nedeljo 23. junija V|	^ l^T B^T M^	R C R ■ T
se nanj kdo naroči. Riverview parku. Izvoljen jej	^ | mmi m ^ m\ I F B P & $
V nedeljo 25. junija smo se z med- pripravljalni odbor, v katerem	-
so zastopani tudi klubi JSZ. j	Clarence Senior nam poroča Dali bo to mogoče ali ne, bo
narodnimi socijalisti indjali v Mil-waukee. Nad deset tisoč ljudi ni mo^ glo dobiti prostora na parniku, tako je bilo zasedeno. Tam smo bili izvrstno sprejeti. (Mioževalci župnikov so rekli, da katoličani še škofa ne -prejmejo tako slovesno. Cela hiša, kjer se je shod vršil, je bila rdeče okinčana. Tvoj za socializem, Fred PeUche.
(Dalje prihodnjič.)
Bodočnost človeštva je v kooperaciji. Pod kapitalizmom je kooperacija v svetovnem obsegu nemogoča, zato je milijne ljudi prisiljenih stradati vzlic neizmernim zalogam živil.
I Med Slovene: n; ve< aktiv« n v. skoro :t0 let. Živi še v Chicagu.
Slovensko delavsko gibanje bi njegovega imena ne moglo zamolčati, tudi ako bi ta ali oni to hotel. Bil je, iivel je in je veliko storil — toliko,
"Majski Glas

iz vseh krajev pohvalno omenjajo. Sodelujte, da se ga razširi tudi v vaši naselbini.
Zastopnika klufoa l. 1 sta John j o kampanji za pojačanje socia- sklepala eksekutiva. Ob enem Rak in Justin Saitz.	listične stranke in njenih aktiv- se nadejam >, da bodo klubi
Odbor zbira darila, ki bodo nosti v Ohiu, kajti s svojo seda- JSZ v tekoči kampanji za po-oddana v raznih tekmah. Kdor njo organizacijo ne more vršiti jačanje stranke sami storili more v ta namen prispevati funkcij uspešne politične stran- svoj del, tudi če mednje ne pri-kak predmet, ali v gotovini, bo ke\ C.eslo v kampanji je "Po- de kak aunanji agitator naše odboiu zelo ustregel. Vstopnice dvrjimo število članstva — po- zveze.
v predprodaji so po 26c. Ako trojimo aktivnosti". Senior nas Sodrug Senior jt« mnenja, da se člani stranke potrudijo, jih vpra uje, če bi v tej kampanji bi poradi velikega števila Ju-po tej ceni lahko razpečajo mogla poslati JSZ svojega or- goslovanov v Ohiu bila taka na jmanj pet tisoč.	ganizatorja v Ohio, kajti tudi i sistematična kampanja za nja-
Na člane JSZ apeliramo, da naši klubi potrebujejo podvo- čanje stranke lahko zelo uspe-si jih nabavijo od svojih klu- jiti članstvo in potrojiti aktiv-j Sna, kar bi bil uspeh prav tako bo v, kajti klubu gre od vsake nosti!	i za klube in tudi Zvezo.
AMERIŠKE ŽELEZNICE V TEKMI
IVAN VUK:
l"ravljic*a o Spoznanju
Po m-krin u*tneiii izročilu nekega popotniku
"Povedati ti hočem pravljico o pesmi srca-in življenja, o pe-#mi Spoznanja", je rekel moj nepoznani sopotnik tisti večer, ko sva legla k počitku. "Povedal ti jo bom zato. da bpA vedel. ker si še mlad. kako je s starimi učenimi knjigami, ki so pisane brez črk."
"Poslušam", sem rekel.
"Povedal mi je to nek popotnik tudi nekega večera, ko sva legla k počitku. Poslušaj.. ."
— Hodilo se je nekoč dekletce in ko je pogledala v svet vsa majhna, vsa neznatna, se ji je zdel svet ogromna svetla luč. Komaj nekoliko vz brste viša, je korakala po cesti detinstva brezskrbno, kakor bi ne bilo nikakih ovir in spodtikljajev. Njene oči so sijale mehko in nežno, njene ustnice so brbljale kakor škrjanček na njivi, njen smeh je bil pesem srca.
Teda j je nekoč, ko se je igrala na zelenem travniku vsem s cvetjem posipanim, stopil k nji nekdo Nepoznani, Dolga in bela je bila njegova brada, na nosu so mu pa sedela očala. Pod pazduho je stiskal veliko, de-beio, orumenelo knjigo.
In je rekel dekletcu:
"Krista ti je ime, sem slišal. Pojdi z menoj. Krista. Mentor tvoje mladosti ti bom. Zakaj čas je, da te vodim."
Prijel je Kristo za roko in jo peljal na široko, ravno in neizmerno dolgo, vso prašno cesto. In mnogo ji je pripovedoval in razlagal, govoril je o cestnem prahu, o širini ceste in nje dolžini. Vendar Krista mnogo tistega ni mogla razumeti. Tu in tam so se jima bližale svetle postave z vabljivimi kretnjami, smehljajoč se in vabeč. Ali starec je vsakikrat dvignil kakor v obrambo svojo orumenelo knjigo. In postave so se od mikale od Kriste in v njih očeh in na njih licih je bilo polno so-žalja.
• V času, ko je starec Kristo zapustil, je njeno nežno telo poganjalo prvo brstje pomladi. Na njenih očeh je pa ležal lahek dih zrelosti, a njena usta so izgovarjala orumenele misli in v njenem smehu je zvenelo kakor razpokana kovina.
Kmalu na to se je Kristi pridružila neka ženska. Zrela je bila in lepa, kakor so ženske v tej dobi. In je rekla:
"Naj bom tvoja tovarifsica na tvoji cesti življenja!"
In pripovedovala ji je mnogo o življenju, o njega lepoti in radosti. Vendar, Krista je zelo malo razumela. Ob neki priliki
se je njeno oko potemnilo. Bilo je, ko ji je tovarišica pokazala prihajajočega po drugi cesti mladega moškega. Majhna guba se ji je pojavila na belem čelu in vzkliknila je:
"Vem kdo si. Spoznala sem te. Ti si greh. Pusti me!"
Ženska je odšla in solze so bile v njenih očeh, solze sočutja.
Tako potujoč po cesti življenja, je srečala slikarja. Slikal je na razprostrto platno. • "Kaj delaš", je vprašala. Slikar jo je pogledal in ker je videl, da je lepa, je vljudno rekel:
"Slikam življenje." "Življenje", je vprašala Krista in v glasu je zvenelo kakor nekaj nepoznanega. Stopila je bližje in pristavila:
"Ali smem videti življenje?" Slikar ji je pokazal. Krista je gledala. Videla je moškega in žensko kako se objemata v ljubezni in kako je v njunih očeh sreča. Ali mahoma se ji stemnil obraz. Zapazila je, da sta oba naga. Obrnila je hrbet sliki in slikarju in brez pozdrava 61 a. dalje.
Zabolelo je slikarja v srcu in sožalje je bilo v njegovi duši.
"Kje, o ženska, po cesti življenja hodeča, je tvoje Spoznanje?" —
Krista je srečala pevca. Pel je pesem o ljubezni, zvonko, sladko, nežno objemajočo pe-| sem o ljubezni.
" L j u b e z en", se je vprašala Krista. "Kakšna je to beseda in kaj pomeni ta beseda. In listala v mislih -v tistih starih, oru-menelih knjigah starčevih, ki jih ji je kazal, ko je hodil z njo. Ali te besede ni našla v tistih knjigah. Poslušala je. Melodija ji je zvenela nekako tuje. dosedai še ne slišano. Vleklo jo je k pevcu, ali zopet se je bala. Z nekakim svetim strahom je hitela od pevca in vedno hitrejši je bil njen korak nekam v daljo nepoznano.
"če ni tisto, ljubezen, nekakšen greh?" je pomislila. "Greh, kakor je bilo pisano v knjigah starčevih."
Srečala je pesnika. Pozdravil jo je prisrčno, se jf pridružil in melodijozne besede in stavki so bili v njegovih besedah. Pripovedoval ji je pravljico o kraljici, ki je iskala ljubezen. Krista je poslušala njegove besede, začutila jih in polotilo se je je nekako čudno, nenavadno težko čustvo. Spomnila se je slikarja in njegove slike. Globok vzdih, kakor vzdih hrepenenja se ji je izvil iz stisnjenih
prsi. Ustrašila se je, potegnila negotovo z roko preko čela in se odtrgala od pesnika. Hotel ji je slediti, a mu je odbežala.
In ko je tako stopala naprej, je ležal nemir v njenem srcu. Njena notranjost se je borila z Nepoznanim in zahtevala obračun in osvoboditev. Orumenela knjiga s starim, belobradim starcem se je včasi za trenotek pojavila v mislih, a odgnala jo je s kretnjo roke. Slikarjeva slika se ji je smehljala in čutila je nekaj Nepoznanega, ki vstaja v njej. Ali stresla je z glavo in čutila, da jo nekaj ne* kje boli.
Sum nekih korakov jo vzbudi iz zamišljenosti. Po cesti, nji nasproti, je prihajal mo&ki. Močan in sta si t je bil kakor hrast, odločen in samozavesten kakor osvajevalec sveta. Ko jo je zadel njegov pogled, je zagorelo oko kakor mogočen požar. Odvrgel je breme, ki ga je nosil in njegove rame so objele Kristo z vso toploto in hrepenenjem.
Ko se je Krista zavedla je stopala ob strani moškega z roko v roki. Njene oči so sijale v blaženosti, njena usta so govorila besede Spoznanja in njen smeh je bila pesem srca in življenja.
Orumenela knjiga s starcem sivobradim pa se ji ni nikdar več prikazala.
TO IN ONO
ŠTIRI GLAVNE ARMADE V EVROPI
Ak o bi predsednik \Voodrow Wilson prišel nazaj v življenje, bi izprevidel. da je bila njegova vojna za odpravo vojne o-gromen fiasko. čudil bi se tudi, ko bi videl, da Zed. države trosijo danes za militarizem več ko kdaj prej v mirnem času in da niso bile — z izjemo v svetovni vojni — še nikoli toliko oborožene kakor danes.
V Evropi bi videl, da si stoje nasproti ogromne armade in vojne mornarice, — tehnično veliko boljše opremljene, z jač-jo silo za ubijanje in rušenje, kakor pa pred pričetkom svetovne vojne.
Velikost armade posameznih
velikih dežel po številu mož je sledeča:
Sovjetska Unija, 940.000.
Nemčija, 750,000.
Italija, 680,000.
Francija, 650,000.
Anglija, okrog 200,000.
Japonska, okrog 300,000.
Zed. države, 165,000. (Brez milice.)
Vse te armade so tako organizirane, da jih poveljstva lahko pomnože za več sto tisoč v 24. urah.
Velesile na morju so Zed. države, Anglija in Japonska, in v drugem redp Fraacija in Italija.	j
Pevsko društvo "Domovina" na WOR radio postaji
New York, N. Y. — Slovensko pevsko društvo "Domovina" vt Nevv Yor-ka ho sodelovalo pri "Conti Amateur Hour" na radio postaji WOR v nedeljo, dne 12. maja ml 5:00 P. M. do 5:30 P. M. Da.vlight Savinj? Time. VVOR je druga največja postaja v U. S. A. Ta projriam oskrhuje vsako nedeljo Conti Products Corp. Pri tsa-ke«m teh programov nastopi več različnih pevcev, pevskih zborov in godbenikov. Potem poslušalci volijo, kdo jim je najbolj upajal. Tisti, ki prejme največ glasov, dobi nagrado od Conti Products Corp. in ima obenem priliko, da večkrat nastopi na omenjeni postaji, najsi bo posameznik ali cela grupa.
Društvo "Domovina" se obrača do vas, da pošljete svoje glasovnice na radio postajo WOR, potem, ko boste slišali peti ta slovenski pevski zbor. Če jih je več v družini lahko vsi pošljejo pisma. Je pa tudi v vašem interesu, da se zanimate za to, kajti če dobi "Domovina" največ glasov, boste tako imeli priliko večkrat poslu-šati program v slovenskem jeziku iz New Yorka.
Dovolj je da napišete sledeče:
(Naslov): Conti Amateur Hour, etre of VVOR Radio Station, 1440 Broadway, New York, N. Y.
"I čast my vote for the Slovenian Singing Club "Domovina".
(Podpis.)
Pošljite ta pisma na postajo VVOR najkasneje do sobote, dne 18. maja potem, ko ste slišali petje društva "Domovine".
Kot rečeno, se bo oddajal Conti Amateur Hour program iz New Yor-ka od 5:00 P. M. do 5:30 P. M., Day-light Savinjfs Tilme. Kjer nimajo ure pomaknjene naprej, kot n. pr. v Clevelandu, boste čuli ta program od 4:00 P. M. do 4:30 P. M. Za drujre kraje, kjer je radi razdalje razlika v času eno ali dve uri, pa pač sami izračunajte, kdaj se bo moRlo slišati.
Društvo "Domovina" bo pelo pesem "Ob lepi modri Donavi" v mešanem zboru s spremljevanjem dveh klavirjev.
Upam, da se bo odzvalo mnofjo rojakov in rojakinj temu klicu ter poslalo nebroj pisem radio postaji v Ne\v York. Zbudimo se in dajmo poguma društvu "Domovina".
Slovence in Slovenke širom Združenih držav pozdravlja
Anton Subelj, operni in koncertni pevec.
jnim organizacijam in bom de-I ležen tudi državne zavarovalnine za industrijske ponesreč-be, ni stvar tako slaba. Potom državne zavarovalnine, ki je obvezna za vse industrije v VViaconsinu, mi je zajamčeno okrog tri četrtine moje običajne plače.	1
Ta postava, za katero so se socialisti v državni postavodaji borili skupno s strokovno organiziranim delavstvom, je torej velikega pomena za nas delavce in tudi v veliko pomoč.
Postavo se je od leta do leta izboljševalo. V vsakem zasedanju drž. legisla t ure so predložili socialisti dodatke k tej postavi ter polagoma izboljševali točko za točko. Seveda, postava še danes ni, kar bi morala biti, toda tiste male skupine delavskih zastopnikov so dosegle že s tem velike uspehe. Kadar pa bodo znali delavci misliti,
Glavne ameriške proge ti prizadevajo zvišati hitrico vlakov. Nekatere bodo Zliali tlldi glasovati Za »o v tem oziru dosegle Že nekaj uspeha. Na »liki je strojevodja na lokomotivi SVOje interese, kar bo pomenilo brzovlaka, ki napravi zdaj pot med Chicagom in New Yorkom v 17 urah. izpopolnjenje te in tudi drugih Kljub temu so železnice glavno že zamudile, kajti busom so pričele konku- postav V prid delovnega Ijud-rirati šele ko je prepozno. Medtem so prišli na konkurenčno pozorišče še st\'U aeroplani in odvzeli železnicam mnogo potnikov. Ameriško železniško omre-	. ♦
ž je je bilo v preteklih par letih vsled pomanjkanja prometa zmanjšano za več tisoč milj proge.	i
i samo za pritrjevanje komada na stroj po minute, kar po-Milwaukee, Wi». — Na bol- meni, da sem bil prepočasen, niski listi — prvič v življenju. Štiri ure kasneje sem znižal čas Ker spadam k dvem podpor- 2.4() in upal, da dosežem določeni čas 2.16, predno izgoto-vim vseh 100 kom., toda ko sem izgotovil 78. komad, sem za trenotek pozabil, da moja noga ni tista klada, pa sem fipustil
IZ NAŠEGA GIBANJA
Diamondville, Wyo. — Od tujin nekaj izvodov knjige "I)yna-je Chas. Pogorelec poslal 33 j mite" od istega pisatelja, kate-polletnih naročnin. Poroča, da | re bo skušal razpečati med ro-
so mu v agitaciji v Kemmorer-ju pomagali Krusich, Moličnik in J. H. Krzisnik in več drugih, med njimi Anton Tratnik iz Diamondvilla s svojim avtom.
Chicago, III. — Pauline Der-zich je poslala 17 naročnin na Majski Glas in .$1 v sklad za kritje stroškov. — Slovenski cvetličar John Gottlieb oglaša redno v Proletarcu. Citatelji, podpirajte tiste, ki s svojimi o-glasi izkazujejo naklonjenost na ^im publikacijam.—Naročila za Majski Glas sta nabirala tudi Frank Ppdlipec in Frank Horzen.
VVest Allis, Wis. — Vincent Pugelj je poslal devet naročnin Proletarcu.
Cleveland, O. — Pismo Ivana Babnika vključuje $2.20 v sklad za Majski Glas in eno naročnino, ki jo je doflbil John Krebel. — Anton Jankovich je poslal 20 naročnin.
Imperial, Pa. — Frank Au-gustin je poslal vsoto $4.32 v agitacijski fond Proletarca. To je preostanek kuhinje ob priliki prošle konference JSZ.
Cicero, III.—Na veselici društva Sosedov SNPJ je prispeval Frank Florjančič $1 v sklad za Majski Glas, Angela Zaitz in Mary Udovich pa sta prodale nekaj izvodov te revije.
Ročk Springs, Wyo. — Chas. Pogorelec je v tem mestu dovršil svojo agitacijsko turo po zapadu. Dobil je 24 naročnin. Prodal je dva izvoda Adamiče-
jaki.
Po poldrugem letu dela v us-njarni sem končno dobil delo pri svojem poklicu — v strojni tovarni. Od 1. 1920 nisem več delal v tej otroki, zato sem se sedaj moral učiti spoznavati ves tehnični "napredek" teh dolgih let.1
Moje pojmovanje stoodstotne produkcije je spadalo, kar sem takoj spoznal, v predpo-topno dobo.
Delovodja mi izroči karto s številko in vsemi tehničnimi označbami in podatki glede tistega dela, oziroma tistih komadov. Iz zaloge dobim na »karti določeno tehnično risbo — kot miza veliko polo na modrem papirju, z belimi črtami in številkami. Rizba mi pove, katere H01 Ponesli s j vrste orodje potrebujem. Ko je vse pri roki, proučavam vrste delo (operations), ki ima biti izvršeno na mojem stroju.
Potem pa čas, ki mi je dovoljen. Sedaj začnem računati: 0.36 se pomnoži s 60 = 2.16, kar pomeni, da imam 2.16 minute za en komad; če izvršim delo poprej ko v določenem času, sem deležen bonusa, to je, tisti čas se mi plača posebej, poleg navadne plače od ure. Potem karta kaže, da
Samsula, Fla. — Društvo št. 603 SNPJ je naročilo knjigo "Grandsons".
Girard, O. — Prošlo soboto se je vršilo v Slov. domu slavje 30-letnice Proletarca. Udeležba obilna. Ker se je paket izvodov Majskega Glasa, naslovljen sem, izgubi sabo 40 iztisov elevelandski sodrugi.
Star City, W. Va. — l.awren-ce Selak je dobil Proletarcu novega naročnika. Poroča, da so delavske razmere v njegovem kraju žal ta ve.	^.....
Pueblo, Colo. — Frank Peč-nik je naročil knjigo "Grandsons". Kdor je še nima, naj piše ponjo knjigarni Proletarca. Stane $2.50.
Strabane, Pa. — John Koklič *pet množim
komad na veliki palec^aterega mi je lepo modro pobarvalo in mu dalo tudi grdo, ploščato obliko, kar ni bilo posebno prijetno, pa čeprav bi bil deležen bonusa, kar pa seveda nisem bil.
Delal sem še eno uro, ker sem mislil, da je moja plača bolj važen činitelj kot pa takle svojeglav, razbijajoč palec, ki ne pozna težkega bpja za obstanek.
Na potu domov, ob polnoči, so se mi pojavile v glavi običajne revolucionarne ideje, da sem se vprašal: Zakaj, sto vragov, tako divjanje pri delu? Tako pomanjkanje dela na vseh straneh, tako malo naročil, toda tistih par, ki delajo, se priganja. Toda končno sem se potolažil, misleč: To je ena izmed tistih nevidnih sil, ki tirajo ta bedasti sistem v pogin. Priganjastvo! čimbolj bodo priganjali, tem-prej bo porabljenih tistih pet bilijonov, s katerimi hočejo rešiti svoj skrhani sistem. Ta moja bolečina je samo mala kaplja vesoljnih bolečin delavstva, ki se razvijajo v kužno bolezen, na kateri bo kapitalizem poginil.
*
Logično in povsem v tolerantnem tonu je urednik Proletarca odgovoril Radniku glede "napadanja" sovjetske vlade. Vse kar je napisano v Proletarcu, je tako jasno, resnično in tudi logično, da bi to upošteval celo kak urednik čikaškega A. S., čeprav mu je logika deveta dežela. Toda pri naših komunističnih prijateljih velja še vedno stara pesem: Lenin je pisao, Trocky je rekao. Sreča za delavstvo, posebno za Rusijo je, da so tam vodilni možje pred vsem praktični in da so jim teorije stranska stvar, kadar jim gre za dosego velikih ciljev.
Fr. Novak.
Naročite si Proletarca, ki je edini pravi delavski list.

Mmiiifiimfiiium!
je vrnil igro "Rdeče rože" in poroča, da je vprizoritev na njihovem odru sijajno izpadla. Prireditev je uspela moralno in gmotno. Udeležba je bila obilna tudi iz okoliških krajev.
Bridgeport, O. — Jos. Snoy piše, da je kvota njihovega kluba v United Socialist Drive $25. ki jo bodo zbrali s pomočjo dobitkov. Svojih 10 odstotkov te kvote je klub sklenil prispevati v agitacijski in Proletarčev tiskovni fond. V soboto IS. maja bo njihov dramski odsek vprizori 1 tri igre v Mavnardu in v soboto 25. maja v Sharonu, Pa.
Detroit, Mich. — \Villiam
OGLAŠAJTE
V
ve knjige "Grandsons" in ne.|TPtVTllkje poslal za _ etru št v o kaj druge literature.
Cleveland, O. — Rose Jur-man je poslala $5 Proletarcu v podporo.
VVaukegan, III. — John Za-
Young Americans SNPJ $6 članarine v Prosvetno matico, v kateri Se ostane.
VVaukegan, III. — Tu bo V
nedeljo 19. maja konferenca
PROLETARCU
kovšek, iz No. Chicaga, tajnik klubov JSZ in društev Prosvet-k 1 u ha št. 45, je »poftfttl, da naji ™ matice. — Popoldne bo v jim pošljemo še 25 izvodov |Slov. narodnem domu vpnzor-Majskega Glasa. To je drugo J>na drama "Rdeče rože", naročilo. — Christine Jereb je West Allis, Wis. — Frank naročila knjigo "Grandsons" Matkovich piše med drugim: za društvo "Little Fort". "Majski Glas je za naše giba-Moon Run, Pa. — Jacob Am- nje res neprecenljive vrednosti brozich je »poslal svoto za 12 in potrudili se bomo, da razpe-garnitur knjig Cankarjeve dru-1 čamo čimveč izvodov." žbe, ki so jih prodali v času	-
Našim ženskam
Chicago. — Na prihodnji seji, ki se vrSi drugi petek v maju, t. j., 10. maja, bo angleška sekcija kluba št. 1 JSZ imela zanimivo predavanje. Govorila bo Miss Fink, učiteljica v čika-ških srednjih šolah, o predmetu "Vzgoja—njen namen in cilj." Ta disku zija bi morala imeti
Ovnove govorniške ture. Poroča, da se klub št. 175 živahno giblje. Meseca julija bodo imeli slavje 30-letnice Proletarca.
Chicago, III. — Albie Medic je naročila knjigo "Grandsortsv in "Native Return". — F. A.
Vider je prispeval $1.50 v sklad za kritje stroškov Majskega Glasa.
Vintondale, Pa. — James
imam izgotoviti 100 komadov — tore j, 2.16 x 100 je 216, kar spet pomeni, da imam 216 minut časa za vse komade.
Začnem delati, ko sem iz<gu-bil več ko eno uro s pripravami. Izgotovim prve komade in pronajdem, da če izboljšam.sistem pritrjevanja komada na stroj, lahko prifctedim par minut. V tem pride delovodja in njegov asistent ter me opoziri-ta na to, kar sem že sem iztuh-tal. Potem gre delo hitreje izpod rok. Kasneje pride delovodja še enkrat in mi pravi, da ni treba rabiti lesene klade, katero sem podlagal pod komad. Dobro, klada je res padala z vsakim izgot ovij enim komadom na tla, da sem jo moral pobirati — en trenotek izgubljen in to je denar. Pa sem začel rabiti koleno, namesto klade. Sicer so trpele hlače — o-boje, toda to se kupi, koža pa sama raste. Hitel sem na vso moč, toda prve ure sem rabil
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILVVAUKEE, VVIS.
..................

i r j*,« m m-mmm
S BARETINCIC & SON ■
-	Tel 1475
( POGREBNI ZAVOD
■ 424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA.
■
vmm
VBni
t- FEXCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, IU.
Tal. Crawford 138«.'
Pristna in okasna domača jedila Cen« zmerne. Postrežba točna.
Mi
Vidmar in John Kobal sta na- poseben pomen za matere o-brala $3.45 v tiskovni fond trok šolske starosti. Shod se vr-Proletarca. Imena prispevate- Si v Styblovi dvorani na 27. ce-ljev so v tej številki.	sti in Turner ave. Vstop je
Milwaukee, VVis. — Jrte Ra- prost. Vse članice kluba ter delj je naročil deset izvodov prijateljice so vabljene. Adamičeve knjige "Grandsons"!	Odbor.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NAllOD^A TINKAilM
. 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
tiska
mo v slovenskem, hrvaikem. slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE IH	»♦t##n«>iiM<s»a»»>i»f »»»i
■ ■	■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m-mmmmmm
l PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. j
*	FRANK GRILL, predsednik	1
B PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU |
■	Na*i vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in	jI | Rerwynu in dovajajo či*te?a na dom m
■	TOČNA POSTRE2RA	DELO JAMČENO
■	1727 1731 VV. 21st STREET	CHICAGO, ILL. A
9	Telefoni: CANAL 7172-7173
i»m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Charles Pogoretec:
Z AGITACIJE PO ZAPADU
POSLEDICA PEŠČENEGA VIHARJA NEJEVOLJA PROTI RAZMERAM
IZRAŽANA V NAVALU STAVK
(Nadaljevanje.)
Po končanem uspešnem delu sem jo mahnil proti Red Lodgu in okedici. Moral sem skozi Bil-lings. Vlak \ozi j>o ovinku o-krog 20<) milj, dasi je to mesto oddaljeno od Koundupa le mlij. Železniške zveze so tod pod ničlo. Rekli go mi, da vozi v Billings bus. Dobro, sem ai mislil, se peljem pa z busom, pa pridem prej tja. Vprašujem, gledam kje je bus, pa mi ga pokažejo. Ogledujem ga in prem1 liani, kako §f l»<> s trni ,4t)usom" peljalo, kajti bil je navaden truck za prevažanje premoga. In res ga je bilo par ton na njem, namenjen za v Biilimgs. Ali ker nI bilo izhoda, smo se natrpali trije k vozniku »predaj in jo odkurili naprej. Naj omenim, da je ta vožnja celo zelo draga.
Iz Biliingsa zopet nobene zveze z 59 milj oddaljenim Red Lodge. Potniški vlak je u-kinjen, bus pa vozi tja le enkrat na dan. Odšel je že zjutraj. Moral sem prenočiti v Bil-lingsu. V naselbini Red Lodge je bila moja prva pot k K. Erz-nožniku. Dobil sem ga v njegovi gostilni. Snidenje je bilo prisrčno. Po kratkem razgovoru sva naredila načrt za našo agitacijo. Nekoliko po Red Lodgu samemu in potem "čez hrib" prod VVashoe in Bearcreeku. Bido je mrzlo in snežilo vseh pet dni mojega potovanja v tem kraju. Toda delo je bilo treba izvršiti, pa magari če se vremenski bogovi še tako re-penčijo! Naslednji dan sva jo mahnila "čez hrib" proti omenjenim naselbinam, kjer sva posetila na&a stara naročnik* Podlinška in Turka. Vsi skupaj smo se nato odpeljali v Bear-creek, kjer smo dobili naše nekdanje sodruge Franka Dani-cheka in Iignaca Marincheka. Pogovorili smo se o shodu v nedeljo in se zopet vrnili na Wa-shoe. Erznožnik je odšel na svoje delo, Turk, Podlinšek in jaz pa na agitacijo okrog rojakov. Uspeh je bil še isiti večer povoden, kajti bili smo v 6. hi-*ah in rezultat je bil 4 nove, 1 ponovljena celoletne naročnine in 1 na Nevv Leader. Z uspehom smo bili naravno vsi zadovoljni. Pri Turku nam njegova soproga pripravila okusno večerjo, in tako okrepčani smo odšli vsi skupaj v Red I^odge. Poleg agitacije za list smo ljudi obvestili budi o shodu, ki
snu ga sklicali v Slovenski dvorani na Scotch Cotilee.', •
Naslednji dan popoldne se j odpeljemo z Erznožnikom in njegovo prijazno soprogo "čez hrib" na shoet. PriiedJi tja, smo dobili v dvorani že večjo skupino ljudi iz naselbin Red Lodge, VVashoe, Bearcreek in Scotch Coulee.
Shod se je vršil v dvorani, katere ustanovitelj je bil socialistični klub, ki-je v začetku postavil le majhno stvar, ki bi naj zadostovala za seje kluba. Pozneje so k temu pritegnili §• mnogo posameznikov in društva, ki so gmotno prispevala in tako "štukali" dvorano naprej. Postala je prilično velika in zadostovala potrebam naselbin okrog Bearcreeka za seje. shode in veselice. Ima tudi primeren oder. .
Shodu je predsedoval s. Fr. Danichek, ki je pokazal, da ni novinec v takih stvareh. Orisal je nekoliko zgodovino socialističnega kluba, dokler je bi! aktiven in njegovo delovanje na političnem in kulturnem polju. Omenil je tudi par shodov, ki so jih imeli pred vojno. Na enem je bil govornik Frank &avs, ki je bil tedaj na agitaciji za Proletarca, na drugem pa EtJbin Kristan. "Na tem shodu pa bomo imeli priliko slišati tretjega govornika, s. Chas. Po-gorelca, upravnika Proletarca in tajnika JSZ", tako me je predstavil.
Govoril sem o splošni potrebi socialističnega tiska ter smo-trenega in sistematičnega dela v naših klubih, o delu nake kulturne ustanove Prosvetne matice, ter o splošnem gospodarskem in političnem položaju v današnji družbi. Urgiral sem navzoče na zopetno ustanovitev socialističnega kluba: Udeleženci so bili z izvajanji zadovoljni. Razpečanih je bilo tudi lepo število brošur ABC socializma.
K besedi se je priglasil s. Erznožnik ter omenil, da je govoril z mnogimi glede ustanovitve kluba na Red Lodgu, toda mnenje vseh je bilo, da je bolje, ako organiziramo en močan klub za okolico Red Lodge-Bearcreek, kot pa da ustanovimo dva manj a kluba. Govorila star na to sodruga Koprivšek in Marinchek v prilog ustanovitve kluba. Razdeljene so bile pristopne karte, katere je podpisalo 18 moških in žensk in ta-
| koj irTTU ali pristopnino in me-1 sečne pri.^pevke za april. (Shod se je vršil v nedeljo 31. marca.) 1 Za začasnega tajnika je bil izvoljen mladi tu rojeni VVilliam Godina. Redno sejo so sklicali naslednjo nedeljo, na kateri so izvolili še ostale odbornike in sklepali o svojem delu.
j Po končanem shodu in ustanovitvi kluba se je razvila pri-j j jetna domača zabava, na kateri ni manjkalo ničesar. Reči moram, da so ljudje tod ne samo izredno vljudni, ampak tu-di zavedni in razumni, da je | mogoče razpravljati z njimi o i marsičem. In klub, ki je zgrajen iz takega elementa, ima vse ! pogoje za obstoj in napredek. , Kako tudi ne, saj so v njemu i stari bojevniki unijskega in so-. cialističnega gibanja, kot Dani-j chek, Marinchek, Erznožnik, 1 Koprivšek in drugi, človek je vesel sestanka s takimi ljudmi. Razveseljivo dejstvo je, da je poleg mo1 kih pristopilo tudi tako lepo število žensk, čemu tudi ne bi, saj so ženske ravno tako potrebne v bojevnih linijah proletarske stranke kot moški.
Na »liki je kraj v T«•*.«» County v Oklahomi, kjer j« peičcni vihar i tvoji ni odvirinaBjrm in metanjem zemlje uničil v»o letev.
Iz zapisnika redne seje odborov JSZ dne 5. aprila 1935
Navzoči od eksekutive Frank Alesh, Filip (iodina, Fr. Zaitz, Joško Oven. Od nadzornega odbora JSZ Anton Garden in Frank Udovich. Od nadzornega odbora slovenske sekcije Alice Artach, John Ilujan in Angela Zaitz. Od odbora Prosvetne matice Peter Bernik, Ivan Molek in John Rak.
Za predsednika seje izvoljen Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Začasni tajnik John Rak poroča med drugim:
O arhivu Prosvetne matice z oziroin na pesmi za deklamaci-je, note, vloge in o nabavi pri-h (>dnje k i u i ne za članstvo Prosvetne matice govore mnogi sodrugi.
S. Oven poroča o shodih v Penni, na katerih je govoril, in o shodu v Clevelandu.
Sledi splošna razprava o agi-tacijskem delu.
Zaključek seje ob 11 :10.
Mednarodni delavski biro lige narodov in sovjetska Unija
(Nadaljevanje s I. strani.)
zirajo in prijavljajo na stavke
v tem poletju, ako se delovne razmere ne obrnejo na bolje. Plača, kakršno v splošnem
peni. V razpravi o VVagnerjevi predlogi si mnogi mislijo,.da je njena dobra stran posebno v tem, ker bo več ali manj onemogočila stavke, dočim drugi, med njimi vodstvo Civil Liber-
prejenuijo zdaj, je le nekoliko (ii,s unij(% argumentirajo, da boljša od direktnega relifa. \ Lc ta mividezno dobra predloga neštetih slučajih dobe delaven koncem konca lahko razvil* *
razvije v
le toliko prilike za zaslužek, da j ^ojno Hrodstvo proti delavcem.
V predzadnjem letu termina, od kar ima vlado v rokah new deal, delavci še vedno nimajo vzroka, s« bi 'poh valili s pridobitvami. Narobe -— čezdalje bolj se pritožujejo nad prevaro. In prav zdaj imajo socialistični agitatorji najboljšo priliko delavce podu če vati, da jih tak nevv deal ne more reUiti drugega kakor umiranja od glada, zato se danes opira le na relif. Delavci dobe svoj pravi "nevv deal" šele, kadar se odločijo zavreči sedanji sistem.
se jim onemogoči direktno brezposeln ost no podporo. Pri takih dohodkih jim je edino mogoče oskribeti družini najpotrebnejšo hrano. Za obleko, asesmente in za takozvani "iuk-sus" jim ne ostane ničesar, 'lo povečava krizo in moralično propadanje tudi v plasteh ta-kozvanih "zaposlenih" delavcev.
Vlada si prizadeva, da stavke preprečuje, ali pa posreduje v njih na način, da so koncem konca le delavci tisti, ki so te-
Chicago, III. — Komunistične
S. Pogorelec je s aodel<xya- gtranke so napadale mednaro-
t	i • • i i njem somišljenikov ustanovil i • <ieiavsu; .i.;ro ijLr0 narodov
Torej naprej sodrugi in sodru- 4 • fIA •	<mi «t,avsK» uim n*L narouov
fJ	b	| socialistični klub JSZ v M on ta- y 2t,nevi za buržvazno ustano-
ni, čigar delokrog sta naselbini vo> za oro(Jje kapitalizma in za
Iz slabega v slabše |Socialistična stranka na
Norvežkem v akciji za prevzem države
Vsem, ki so mi nudili postre-1 Bearcreek in Red Lodge ter j gm,z<j0 "social-t ašistov
žbo in pomagali pri agitaciji, iskrena hvala, posebno Še K. Erznožniku in njegovi soprogi Mici. Ima gostilno, pa si je kljub temu vzel čas, d^ mi je pomagal. Delo v skoraj stalnem sneženju ni bilo prijetno, toda opravili smo ga kot se spodobi. Soproga Mici nam je pa postregla z vsem, tudi z radostnim humorjem, katerega je vedno polna. Počutil sem se med njimi domačega kot malokje.
Iz te okolice sem se po končanem delu odpeljal proti Bil-lingsu, Heleni in od tam proti East Heleni, kjer je precejšnja slovenska naselbina.
Po pravici rečeno, šel sem t je precej skeptičen glede uspeha, toda bil sem prijetno iznena-den takoj ko sem se ustavil v trgovini Franka Hrelata. Se se nisem dobro predstavil, me vpra' a za ceno naročnine, od-
Ka-
druge v bližini. Pristopilo je 18 kor Ugi narodoVf katero so so-
članov. \Vm. Godina je bil izvoljen za začasnetra t»»nika. Mladina je v novem klubu dobro zastopana.
Iz Sharona, Pa., poroča s. Cvelbar, da je dolgo' pasiv ni
klub št. 7 bil čisto razpuščen in drugim:
vjeti slično nazivali, se je USSR končno pridružila tudi mednarodnemu delavskemu biroju lige narodov.
Beogradske Radničkg Novi-ne piVejo o tenl dogmi k u med
njegova imovina izročena Zvezi v smislu pravil. Poskusi za
"Sovjetska vlada je medna-
,!i rodnemu delavskemu biroju li-reorganizacijo se niso obnesl.| narodov roiiUli da je pri.
zaradi osebnih razprtij in brezbrižnosti. *
Povprečno število
pravljena pristopiti k tej -ustanovi, S pristopom Zed. držav članstva Severne Amerike in zdaj še so-
Maynard, O. — Pred leti je bila to zelo cvetoča naselbina. Ampak premogovniki so izčrpani in ljudje morajo na delo, ako ga imajo, daleč naokrog. VČasi je živelo v Maynardu precej Slovencev. Mnogo se jih je vsled razmer izselilo, nekaj jih je pomrlo, ostali pa životarijo tukaj naprej kakor najboljše morejo. Večinoma imajo svoje domove in vsled tega so več ali manj primorani živeti tu. Rov, v katerem je bilo zaposlenih največ naših rojakov, je prenehal še pred 1. aprilom.
Norvežka delavska stranka, ki je zdaj na vladi, se pripravlja na volitve leta 1936, v katerih si bo prizadevala dobiti v parlamentu večino nad vsemi drugimi strankami.
Dne 2. junija t. 1. priredi norveška delavska stranka v glavnem mestu Oslu veliko manifestacijo delavcev, malih kmetov in ribičev za delovni načrt, ki ga je izdelala stranka. Tudi sedanji vsebuje znatno material-
Drugod delajo od enega do 3 no pomoč delavcem, malim
in
skozi prošle tri mesece je bilo l vjetske Unije je mednarodni nad,6W), to je takih, ki imajo j delavski biro lige narodov po-članai ino plačano do datuma, L^j največja delavska interna-onih, ki so prejeli izjemne Ljonalna ustanov a na svetu. S ahfevi po se j(, dvignila ne samo moč brezposcl-j j,, uglednost te institucije, ampak se z njeno pomočjo likvidirajo tudi težki spori, ki so razdvajali delavski pokret v vseh deželah.
Veliki je vsrok
znamke, slednjih nosj^
Člani nadzornega odbora so prešteli glasovnice referenduma o predlogih za spremembe v pravilih. Poročilo o izidu gla-
dni na pol meseca. Sicer pa, kam bi človek pač šel, da si bi prebral na bolje?
Svoj čas smo bili zelo aktivni v društvu št. 275 SNTJ in tudi socialistični klub je že obstojal. Pod težo razmer je prenehal. Ni pa naša naselbina nazad-j
njaška, kajti skoro vsi rojaki Organiziranje žensk v
kmetom in ribiškemu prebival-valstvu, česar meščanske stranke ne morejo zagovarjati.
Pomočki, ki so znatni, so do-bivani z direktnim obdavčenjem imovitega sloja.
Znano je, da Ifl komunisti
.	. .	.	i	.	. • - •	-	|	/iliniiv jv,	nvuiiuni^u
šteje mi jo takoj, zraven »pa še sovanja bo objavljeno v I*role-!	vc£ |et agitirali proti
nagovori svojega odjemalca I tarcu (Bilo je priobčeno v iz- mednarodnemu delavskemu bi-James Blasicha, Hrvata po ro- daji dne 17. aprila 1935.) r<)ju jn ^ vsom organizaci.
Odgovor na vprašanje
Koliko RES stane plinska gorkota?
Zapiski dejanskih stroškov za zadnjo sezono glede tega in drugih domov odstranijo vsak dvom
Plinska kurjava sprejema izziv glede stroškov!
du, da se je naročil. Dober začetek, sem si mislil. Frank je vesele naravi in tudi zelo naei-tan človek. Proletarčev a knji-
Nato poroča r n agiiaei.i>i\ih. jam, ki so sodelovale v njemu, turah, ki so bile podvzete, in o | Napadali so voditelje biroja v Prosvetni matici. Društva, ki so ženevi in pa voditelje v poedi-H§ H HH Hlae obrnila za sodelovanje. ,,;), dežidah, ki so pripomogli, garna ima v njemu dobrega <k1- At. 712 SNPJ. Johnstovvn, Pa.-.fda so se delavske organizacije jemalca. Njegova prijazna «0» št. 191 SNPJ, \Villard. Wi>.; /rdinile \ biroju, proga me je parkrat peljala z lVdoracija SNIM Forcst City,( njunim avtom v 6 milj oddalje- pa.; d ruš. št. 21 SNPJ, Pueblo, no Heleno in mi razkazala me- Colo.; 't. l.**8 SNPJ, St rab a ne,
TA ponudba odstranja vm« dvomv jflt-dt te^s, koliko plin Klane. Pripravljeni smo, da dokažemo po zspi«*kih dejanskih slučajev, da .ttročki /.a plinsko kurjavo niso taki, kakor ho pretirane srovorice in netočna poročila zapeljala mnojfe, da verjamejo. Prosimo vas, da sprejmete ta dokaz, sestavljen ne na govoricah, marveč na dejanskem preiskovanju, koliko resnično stane kurjava s plinom. Nad 30,000 zadovoljnih upo-rabljevalcev plinske kurjave stoji za tem^ podstki.
Piiite po dejanski dokaz! Ne zadovoljujemo se. da hi samo deloma pokazali celotne številke. Nismo zadovoljni, da hi odkrili stroske v samo osamljenih slučajih. Čakali smo, dokler nismo sestavili celotni rekord glede stroškov za plinsko kurjavo v mnogih domovih,.različnih vrat, v okrožjih, daleč oddaljenih <!ru«r od drugega. Zdaj »o ti rekordi odprti za vaš pregled. Pišite ali pokličite svoj najbližji urad plinske družbe za ta dokaz, sestavljen v knjižici, ki vsebuje 60 .«dutfajev irlede podatkov stoterih stroškov kurjave s plinom. Enostavno izpolnite od rezek. Odpošljite j^a takoj, ali telefonirajte VVal^h r»000.
sto in palačo državne zbornice.
V E. Heleni sem poleg Hre-latovih obiskal * našega starega prijatelja in somišljenika Jožeta Mihelicha in njegovo družino. Razume se, da je že vedel namen mojega obiska. Nevem kako bo kaj, razmere niso nič kaj preveč ugodne, toda poskusila bova, mi pravi. Pa sva začela. Uspeh najinega dela v dveh -dnefr, od 4. do 10. tire zvečer vsaki dan, je bil 14 novih naročnikov. Prej smo imeli samo enega, danes jih je 15, kar je za tako malo naselbino zelo lepo štev ilo.
(Dalje prihodnjič.)
Pošljite ta kupon za dokaz o stroških plinske kurjave —
ODSTRANITE VSAK DVOM!
The People« Ga* Light and Coke Co. , Chicago, HI.
Please send me a copy of your booklet of "Gas Cost Records."
Name..........................
Address ........................
mj ...........................
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE CO.
CHICAGO
Gladovne stavke
K<adar se delavci poslužujejo v boju proti mizeriji gladovne stavke v toliki meri kakor v zadnjem poldrugem letu, je to slabo znamenje za trhli kapitalizem in njegovo deklo fašizem. Blizu Ctirzanova na Poljskem je dne 17. aprila pričelo z gladovno stavko .'U)0 delavcev. šele ko so bili brez jedi nad 60 ur in sporočili, da rajše pomro glada kot da bi delali za drastično znižano plačo, se je družba začela pogajati z njimi. Slične stavke .so pogoste na O-grskem* Jugoslaviji, med političnimi jetniki v Avstriji itd.
Milijon posameznih delavcev je milijon posameznikov. Toda če se organizirajo, so •ila, s katero nasprotniki mo-1 (j, rajo računati in jo upoštevati, j stolp".
Pa.; klub št. 5 JSZ, Johnstovvn, Pa.; federacija SNPJ v VVest-moreland Co., Pa.
Peter Bernik je med drugim IKHočal, _da se je za vstop v Prosvetno matico prijavilo meseca marca 20 društev, 11» pa jih je obnovilo včlanjen je. Ako bi bile ekonomske razmere količkaj boljše, bi bilo stanje Prosvetne matice bodisi v številu prijavljemh^rušfev ali ^ dohodkih veliko bolj' e.
Pri oskrbovanju iger društvom, ki jih vprizarjajo, je težkoča, ker v splošnem ne vedo, kakšne si bi izbrali. Vsebina jim ni znana, nam pa ne igralsko osobje, ki ga imajo na razpolago. Druga težkoča je, da za mnoge igre nimamo še prepisanih vlog, ali pa samo nekaj vlog.
Precej povpraševanja je tudi po spevoigrah in deklamacijah. Kar se tiče zbirke pesmi za de-klamacije, je obilna, ni pa £e sistematično urejena. Prosvetna matica ima v svojem arhivu precej spevoiger, ne pa prepisa not in pesmi, razen nekaterih.
Potrebno je, da se uredi tudi za to dvoje seznam s podatki, kar bo potem prihranjalo delo in omogočalo boljši u pogled v stvari, ki jih imamo. Ko se vrne z agitacije s. Pogorelec, bo sklicana posebna seja odbora Prosvetne matice, da razprav lja in sklepa o teh izboljšavah.
Ivan Molek prečita pismo Ivana Vuka, tikajoče se nabave knjig iz starega kraja in pa lanskega natiska zadnje knjige Molekove triologi.je v založbi p družbe '\*><Miti
Ta velika zabloda komunistov, s katero so razdvajali delavske vrste, se je končno sesula. Ta slučaj priča, kako ne-osnovano so komunisti rušili delavsko zgradbo in kako brez podlage so bila njihova zaletavanja v delavske ustanove. V tem slučaju lahko vidite, kako s svojimi slepilnimi proglasi služijo jačanju — ne delavskih ampak fašističnih struj. Kajti vsaka borba proti socialističnim strankam, ki jo vodijo ko-ininTisti, je v pomoč fašizmu.
S svojo taktiko zaletavanja v institucije, katerim se zdaj sami pridružujejo, pričajo, da so delovali kvarno delavski stvari.
<sas je, da tisti, ki gojc simpatije napram komunističnemu pokretu, uvidijo, da ni vse prav, kar počne kominterna in da njene dosedanje zablode, niso nikako jamstvo, da jih ne bo počenjala tudi v bodoče."
Tako pišejo Radničke No-vine.
Kominterna, ki je navajena razbijati delavske ustanove, katerih ne kontrolira, se bo težko odvadila te hi^be, meni člankar. čitateljem navajam njegove argumente v dokaz, kako vihrava in nestanovitna je komunistična taktika, o kateri so nam trdili, da je ni boljše na svetu in da je nezmotljiva.
Sava Bojanovich.
Socialistične konvencije
Konvencija soc. stranke države Illinois se ho vršila v l>e-enturju dne 11. maja, colorad-ske v Denverju 30. maja, mis-soursKe v Sedaliji 15. junija in virginske v RichmondiH. maja.
so naročeni na Prosveto in IVo-letarca. Omenjeno društvo je že mnogo let včlanjeno v Prosvetni matici. Ko je imelo slav-nost razvitja zastave, je bil glavni govornik Filip Godina. To je bilo pred U. leti. Od takrat ni imelo naše društvo nobene priredbe več.
Nedavno pa smo se odločili povabiti sem igralce iz Bridge-porta, ki nam bodo vprizorili igro "Luka in Jaka" in v angleščini pa šaljiv prizor "Listen, Ivouis!" ter igro "Hans von Smash". Po končanem sporedu1 bo plesna zabava.
Vsa ta prireditev se vrši v soboto 18. maja ob 6:30 zvečer v Poljski dvorani na Maynardu.
Društvo št. 275 SNPJ vabi rojake od blizu in daleč na to zabavo. Vstopnina je nizka. Deleeni boste dobrega sporeda in ob enem nam stem izkažete naklonjenost, kakor jo mi drugim organizacijam, katerih priredb se udeležujemo. Na svi-danje 18. maja.
Anton Skaberne.
unije na Angleškem
Na petem rednem zboru zastopnic strokovnih organizacij na Angleškem, ki se ga je udeležilo 65 delegatic, je bilo poroča no, da se organizatorično delo « med ženstvom v Angliji zelo povoljno razvija. Pristopile so v tisočih v unije, v delavsko stranko in v zadruge.
Ogromna večina v industriji in uradih zaposlenih žensk je organiziranih.
LISTNICA
IIIIIIMMVA
Notar/ Public Phone Canal 3073 Edini slov. cvetličar v Chicagu
JOHN GOTTLIEB
1845 W. Cermak Rd., Chicago, III.
Venci za poktHh^ na£a specialiteta
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOUR*,: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8.30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointmonts only Retidence Tel.: Crafrford 8440 If bo an«wer — Call Auatin 5700
P. B., La Salle, C. N., Ogles-by, F. L., Johnstovvn in drugi: Dopisi, ki ste jih poslali za objavo v prejšnji številki Proletarca. so dospeli prepozno, kajti kot že pojasnjeno zadnjič, je bila tiskana prej ko običajno, zato, da so jo naročniki lahko prejeli do 1. maja.
Spis Simona Kavčiča smo pričeli nadaljevati v tej številki.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
t*
99
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Stane aa celo leto $6.00, pol leta £3.00
Ustanavljajte nova dru&tvs. Deset članov (le) je treba i® novo dm*tvo. Naslov za list i"
za tajništvo je*
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.

ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH -SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTEI) STREET, CHICAGO, 1U-
Tel. Lincoln 4700
proletarec s e t i s k a pri nas.

I	i»*ay o,
ŽENA POD JARMOM FAŠIZMA
Piie Ana Jermanava, Ljubljana.
1. iltstvo f * jima
neverjetne predpravice: opro-fieni so Javka na dedSČine, znižal se je davek na kapital, velika industriji dobiva mili-joinke subvencije, država i<z-bolj; j je zemljo na lastne stroke za majnate. najemnikom pa zvišuje najemnino, "jSodalj-
s j je plai
delovni ca
> m znižuje
Ko t J jo bese I o fašizem, ti j nehot'* vj'hne pred očmi |>red-| stav« o leni s Incni zemlji, ki' so jo op<-vali pesniki; o zemlji, kjer se jc delovno ljudstva že! tako u*pc3no boril ) za svobodo; o zeml ji, katere del je ».udi "bratov naših damo »i na". A danes za'em.iju jejo lepoto zemlje krati oblastniki ati. S tem imenom pa ni iamo
janskt^a delavstva, temveč tu-Ž > utiranje slovanskega (ilovenskega in hrvatskega) življa. Komu ni znano to| dvojno g.rje slovenskega de- j P^nem zraku, v stalni življenj-lavca in kmota v solnčni Gori-' nevarnosti, brez vsake za-jki, na Krasu in v Trstu,
"Majaki Glas" je nam Delovanje brezposelnih
v ponos.—Pojasnilo na Chicago. — Zadnja seja klu-
Podbojev članek	brezposelnih at. i\\ dne 2. |
maja v dvorani SNPJ je raz-Piney Fork, O. — Utoanjo pravljala o delovanju Chicago
tevilko "Majskega (ilasa" sem \Vorkors Committee, organiza-neatrpno pričakoval. Ko aem ^Icije* brezposelnih, kateri* smo
pridruženi tudi mi. "Kazprav-
dobil v roke, ije mi je z lela kake r brošura, 'gradiva pa v nji t iko, kakor v knjigi za $2,
Kako je to mogoče? sem se v j rašal. Ker pa nase gibanje dodobra poznam, vem, da je med nami marsikaj mogoče. Požrtvovalnost namreč nima
Ijali smo kako priti do večjih u<me'iov pod okriljem te or/t-ni iacije. Delo, ki je pred nami, je veliko. Ako hočemo napre dovati, se moramo vsi zanimati in agitirati, da pridobimo čim ve*' novih članov v organizacijo. Helif je ukinjen po v«em svoji radovednosti sem IHipoiau. Torej je na mestu, da Majski. Glas hitro prelistal, piketiramo in protestiramo na T julnt Italiji j ("TJtav če v<? i i v - i P*	slike lil iprečilal tia-|jiristojnih mestih, da se podpo-
I j cilje pjraui pokol V žveplenib ,0Ve *n Pertmi- NilU aem lo ri brezposelnim zopet obnovi, rudnikih v Siciliji traja delo 12 'vil Pregledovanja <Xgla*»jv, ! Na tej seji smo imeli tudi g»-ur na Jan, in to v dušeč ni zve"	Je na til način poma-j vornika, sodruga A. Gardna
— faM- Kij jb Htrogi cenzuri prihaja- nuA' i zvezan v' HVet Poročila o fckorMča- .. *
a . •. m trpi j ep je itali- M* delavstva v Italiji, Posebno
__ter
prav tak položaj hrvatskega človeka v litri? Neznosno to-cialno zatiranje delovnega ljudstva okuia naš človek tem huje, ker mora poleg --ocialn:* fctde prenašat: tudi narodnostno preganjanje, kajti ena glavnih potez fa! .zma je brezobzirno zatiranje narodnih manjšin v lastni državi v namenu, da jih čim popolneje iztrebi. Zato je trpljenje naiega- delovnega človeka v teh krajih neznosno. 600,000 na ih ljudi nima prav nobenih! pravic.
Poleg delavca največ trp: nas kmet. Fašistični oblastniki sistematično spravljaj j posestva slovenskih kmetov na boben, z namenom, da čim bolj očistijo "italijansko" z£m-
^al. In kosem prebrskal vse to, in člana te organizacije, ki je sem sel spet na prvo stran in dobro obdelal splošni položai začel čitati članek za člankom, delavstva in potrebo organizi-Vsts gradivo v tem Majskem ranja brezposelnih. Le z močno Glasu mi ugaja. Članki, črtice, organizacijo se lahko doseže
Ačite. V tvornicah je življenje prav tako kakor v vojašnicah ali jotnišnijah: vsak pog.i.m med delom je prepovedan, vse I P^eatu zgodovinski in filozofi- to, kar delavstvo zahteva, naokroig je polna o.ailuhov, ki ;nJ prispevki so bogata zbirka 1 preže na slehrno besedo.	čtiva.
*	Z zanimanjem sem bral tudi
Dogodki zadnjih let nam ka-!eIa,iek Franka ' Podboja iz žejo, da fašizem ni ostal v de- Juhnstovvna. Upam, da mi ne želi, kjer se je porodil, temveč 1)0 zameril, ako se nekoliko doda prodira tudi v druge države, ta k ne m postanka prvih klubov zadnji čas, s posebno naglico. JSZ.»On smatra, da je bil slo-To je najboljši dokaz, da ima ^nski socialistični klub v Co-
nemaughu, Pa., ustanovljen 1
1. maja smo imeli manifestacijo, katere se je udeležila tudi naša organizacija VVorkers Committee of Unemployment. Udeležba s strani W. C. of U. je bila precejšnja, pa ne tolika kot smo pričakovali. Veliko je zakrivil dež in nenavadno mrzlo vreme.
V soboto 11. maja bo imel
Nova glasbena revija
Pfvsko-glasbena podzveza v Ljubljani, kateri naeeluje Ivan Vuk. je začela izdajati revijo z notami "AkorJi" Prva številk i vsebuje sledeče ugla bitve: Pesem dela, spisal Angelo Cer-k ver i k, komponiral VV. A. Mozart. — Delavska pesem, Fr R<vš, komponiral Ciril Pregelj. —Mi smo mlada garda; tekst: Heinrich Arnolt; po nemškem napi vu. — K j, tedaj. . ., Dr,. B. Ipavtc. — Delavski pi zdrav, I. H. Blobnar. — Dani se. . . (A. K. lledrich), H. itiva. — Mi, proletaraka mladina, M. Klop-čič, ugla 4>il Ciril Prt ,'elj. —
IIIAI »EBATE
(Continued from pagv ti.) puiuuU«, /lacUtion of nioney, c peti t i on front .Ju pa ii, Ru ij. As far a
I uk t-ontendet Iu* bi«? fe 1 w
um
»ewuil;ng 1 ►ascs, Mr. h>r-wc ni u l-res! i/.e that "lost, tw i, propurtion-jittly t« Ih« a ven je pei w>n. Tht •jici.U-r »j<j that hi« oprane nt can« lot < uote fi juiTs to prove the pitiful »i i K <1. of the l«il»ortn>f clu j*e* (>.cau«c hey >ay that "Figure« d>n*t lie, but iar^ nuke figure«.'1 (To which Cnr.-rade l.otr.vh in his n.huital ^aid that ne tluiuful for ihe Information, i.nce aH of hi.s fi, ir-j.s wtre conipile«! oy tht- men admin^t -ring ihe NUA!)
In • anclmlinK hi« discu iion, Mr. Serdiuk predieted a jreat boom
Deal have not curbed tht? irreaponsi-l»!e power of ownership.
2.	That the New Deal did not re-dress the ui/aslan e betueen ca.pital and laSor.
3.	That the "Ntw Deal did not !if. iht* curna t»-f uncmployment.
4.	Th*t thf New Ueal did not t»l>-tsin a more ju4 and e<)uitaili!e dis-triUution of the national ineome.
He quoted fril.ii the Presitienfs in-au^ural addrers to prave that he ae-tually made >pt?cifie proiiiiKes; he «et aibout to • how by statiUies followinjf ho-w none of the i^omises were ful-filled.
As a corvcluuion lo the fir.-it point, Comiadt* l/Jtrieh eitid the fi^juieH
sueh aatlie tyuiUiy ha.^ nevt r kntfvvn. j »-how:ng that the c o rubine d profits of
and ih.i n • • >aa-d upon the repurt o t I M forporations in 19111 rote 047c
businen ri e by Dun and Hrad.*treet. »ver lU.ia, from $r>40,000,00() to
i« i	.	extimat »n the feclhnr of eon- $1.051,000,000 wh!le pricca of eomo-
Hratje, le k soncu, svobodi!. fid«nze
(Kuska koračnica.)
Dne 7. iulija t. 1. priredi Pev-sko-glasbena podzveza Svobode v Celju impozanten zlet v«eh v Svobodi včlanjenih zborov. Nastopilo bo 450 pevcev \r maski h zborih in 320 v mešanih. Igralo bo usem delavskih godb.
1907 po lasa I Nk i konvenciji naš klub brezposelnih otvoritev
ta pojav svoje korenine v go-
spodarskem razvoju povojne. Hi	- ,	, . „ t
dobe. Saj vidimo, da so vzr.ki SNPJ drugi klub slovenskih so- ^ojih novih prostorov, kjer bc
i^ti c ia listo v v Ameriki, in bi vsled glavni stan in zbirališče vseh.
tu razmah fašizma povsod isti.
Po svetovni vojni je industri-! tc*a mt)ral imeti v JSZ št. 2. »a dvignila	delavnost do Ob času lil. konvencije
takega razmaha, kakršnega SNPJ, katero s. Podboy ome-zgodovina gospedaratva dosbj nja, ni obstajal slovenski socia-Je ni poznala: vse njene pano- listani klub samo v Chicagu,
Uo od "tujerodnega" življa, ge s° ^^	^ **	nog, tmU v
^	verni človek zaeud.l, kakšno nase.aini Glencoe, O., kjer je
blagostanje mu je pr4nesia voj-i bil ustanovljen IS. novembra 1. na. T^.inika se je povzpela do 1S05, torej dve leti pred ome-čuJežnih višin in posledica je njeno konvencijo SNPJ in dve bila, da so podjetnik: snopainii* loti predno je bil ustanovljen svoje obrate z novimi, boij do- klub v Conemaughu. Od vsa-vršenimi stroji, ki so proizva-j k* ga svojega člana je po iljal jali v enakem času mnogo več- redno vsak mesec čikaškemu je množine blaga kot poprej, klubu po 15c v blagajno slo-fe racionalizacije gospodar- venske socialistične zveze od stva niso uvedli le v industrij-j svojca početka in s pomočjo ske obrate, temveč tudi v polje-1 teh dveh klubov se je med Slo-delsko proizvodnjo. Meščanska venci v Ameriki pričelo organi-gospodarska veda je pela pe- zirano socialistično gibanje, sem zmagoslavja kapitalisti-j Ko je oi» ustanovljen Prolc-nemu gospodarskemu sistemu, tarec, ni bilo meseca, da bi mu In vendar so 'začeli zanikati trditev, da je kriza bistvo tega sistema. In vendar je bila ta navidezna prosperiteta le blesteč privid pred zatonom.
kakor se sami ijražajo. Prav tako dosledno skrbe. ia nas ži-velj kulturno propada. Po vojni je bilo v Julije ki Benečiji 550 slovenskih in hrvatskih šol, sedaj ni nobene več. C 1 otroškega vrica preko ljudske in srednje Tole, pa v vojaški službi, povsod poitalijUnčujejo našo mladino. Kazpusiili so naia prosvetna d rušiva, ' razgnali pevske z'jore in prepovedali celo fantovska petje na vasi, rz cerkve so pregnali slovensko besedo sporazumno z italijanskim papežem. Požgali, porušili ali pa osvojili so si ljudske domove ter ustavili vse liste, bodisi delavske ali kulturne.
Tiste, ki se upirajo temu brezprimernemu socialnemu in narodnostnemu zatiranju, doleti najstrašnejša kazen: za najmanjši prestopek 20—30-letna ječa ali progon na otoke v konfinacijske tabore, ki jrh radi težkega življenja na njih imenujejo 'otoke smrti'.
To je kratek opis slike več kot desetletnega trpljenja našega delovnega ljudstva pod jarmom fašizma. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da se fašistična krutost omejuje samo na "tujerodni" živelj, kajti v socialnem pogledu nič manj ni zatirano italijansko delo»vno: ljudstvo. Ko so italijanski fa-' sisti dobili oblast v roke, so najprej uničili delavsko gibanje, vse delavske pridobitve, socialne zaščite, delavske sindikate, potem so vrgli meščansko demokracijo in utrdili diktaturo v korist finančni oligarhiji. Predno je prišel Mussolini na oblast, je obljubil: "Ko bomo zatrli boljševizem, bomo obračunali s kapitalisti in veleposestniki. Toda na oblasti dela prav nasprotno od te obljube. Zlasti veleposestniki v. Italiji imajo
v
dobi
klub št. 2 z Glencoe ne pomagal gmotno, z naročniki in z dopisi.
Klub št. 2 v Glencoe je bil aktiven nepretrgoma in je redno pošiljal VSe določene prispevke na pristojna mesta, ra-
Umevno je, da je v gospodarskega razmaha pri-jzen nekaj časa vsled stavke, ko manjkovalo delovnih moči, vs-jni imel več sredstev. Pred ne-led česar je našla tudi evrop- Kai leti pa je na Glencoe pre-ska žena odprta vrata v vse de-j mogovniška industrija shirala, lovne panoge. 2e med vojno je nato popoinoma prenehala in
nadomeščala moža na polju, v delavnici, v tovarni, v pisarni, v šoli in je našla ža svoje delo toliko priznanja kot še nikdar doslej. Tudi največji reakeio-narci so pričeli priznavati njeno enakovrednost, in njeno stremljenje po politični enakopravnosti je začelo postajati resnica. Kesni ljudje so resno razmotrivali o pomenu ženinega sodelovanja pri ustvarjanju kulturnih vrednot, pri oblikovanju nove družbe. Vsepovsod je že nastopala žena kot polnovreden človek, ki hoče doprinesti svoj delež v družabnem snovanju ob strani moža.
(Dalje prihodnjič.)
Kadar kritizirate delovanje drugih, ali se kdaj vprašate, v čem ste vi boljši in vaše delo več vredno od drugih?
i i i i
i t * >
< > < >

Grandsons "
A novel about thrci* grun<l«on* of a Slovene worker
BY LOUIS ADAMIČ
Priče $2.5(1
Order from
PROLETAREC BOOK STORE
»639 WEST 26TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS ..............................................

sodrugi so se večinoma izselili za delom kamorkoli. Tako je ta drugi najstarej i slovenski socialistični klub v Zed. državah pri nehal, njegov arhiv pa je bil j poslan v smislu pravil uradu JSZ. Dva člana sta pristopila v klub št. 11 v Brkigeportu, jaz sem v Piney Forku, drugi pa so razkropljeni drugod.
Toliko o tem. Naj se povrnem nazaj k Majskemu Glasu. Ko sem ga prelistaval, sem se spomnil številnih prvomajskih izdaj drugih socialističnih listov. Dobro mi je še pred očmi socialistično glasilo v Avstriji, ki je pred 40. leti izšlo za Prvi maj z rdečim tiskam. Enako so iz'"li vsi drogi socialistični listi. Ko so slovenski delavci začeli izdajati svoje, niso v prvomajskih izdajah nikoli prezrli rdečega tiska.
Ko je začel Proletarec izhajati tedensko, je k vsakem prvem maju izšel povečan z nekaj stranmi rdeče natisnjenimi.
Ampak take številke, kakor je letošnji Majski Glas, ni bil Proletarec nikoli prej v stanju izdati. In pa taki ceni tolikšno revijo!
Zato pravim: priznanje u-redniku, upravniku, sotrudni-kom, agitatorjem, oglaševalcem in vsem, ki so jo s svojim sodelovanjem omogočili.
Nace 2Icmbergcr.
Ta dan klub priredi malo za bave /. a vse, ki pri le jo na 2556 S. Millard ave. Na programu l je balincartje, "bunco" in dru-i 'Te kartne igre, pa tudi nekaj poskočnic. Ako vam je mogoče, udeležite se te zabave. Priče-tek ob 2. popoldne. Vstopnine nič.
Teden pozneje, v soboto 18 maja. priredi pa Workers Com-mittee plesno veselico z obširnim programom na 2800 Wes Madison St. v Van Buren hali. Vstopnina je samo 20 centov. Vstopnice.se dobe pri tajniku in članih kluba. Apeliram na vse, da se udeležite te veselice, ker gre za korist centralne blagajne.
Prihodnja seja kluba brezposelnih se bo vršila 16. maja na 1904 VV. Cermak Rd.. v prostorih mrs. Banich. Na svidenje! — J. Oblak.
Srebrna poroka
Vintondal«, Pa. — Dne 27. aprila
je obhajal rojak Mike (!osar iz Vin-tomlalu. Pa., 25-letnio svoje poroke. Zbralo se je nas veliko Slovencev in tutli Hrvatov. Zabava je bila neprisiljena in v.«uk se je počutil prav po domače. Veliko je bilo članov .»socialistične stranke in fce več na ročni kav Proletarca", -/.ato smo se lahko razumeli me«! sobo j. Nekaj jih j.» priSlo Ae \z 100 nilj odtialjsnih krajev. V družni sta bila slavljenca Mike in France« (iosar. dalje gOftti Frank (losar z družino. Mary (Iosar, Frances (jonar, Anton Grly 7. družino, Louis Zakrajsek z družino, Louis če-rov z družino, Frank Cvetan, Akhin Cisrshn.k z družino. Frank Lukas, J»»hn Kompadro z družino, Marko Su-har z družino, Tom Vidovich, Peter Paye, Steve .laksich, Mike Ulemek, John Kobal, Anthony Ukmar z družino, Mike Kosanovich, Nkk Karlo-vich in več drugih.
Godci so bili Joe in Johrf Suhar, j John Kuhar in Joe Rost.
Z delom tukaj ni nič. Meseca marca smo naredili l«.l dni, kar je bilo naj-vtč v zadnjih 11. mesecih. To pa zato, ker so kompanije mislile, da pride sirila do stavke in so se dotbro založile s premogom. Sedaj srna upe t doma. Predzadnji teden nismo delali niti en dan, potem so nas ,4troštali", da bomo delali kvečjemu dva dni. Kakor vidim v časopisih, ni bila do «e-flaj »e nobena delavstvu naklonjena predloga sprejeta, ne v VVashinsrtonu in tudi tukaj v Penni ne. Za kar je večina volila, to sedaj ima.
Jame« VVidmar.
Klubova zabava na zapadni strani
Chicago. — V soboto večer dne 11. maja priredi srbski socialistični klub št. 20 JSZ ve e-Mco na 2250 Clybourn ave. Vstopnina lOc. Za ples bo igral tamburaški orkester "Rdeča zvezda". Vabimo vse delavc • in delavke, vse simpatičarje na to domačo zabavo. Posetite nas ta večer! — Odbor.
Nov naslov socialistične internacionale
Glavni urad socialistične-de-'avske internacionale je preseljen iz Zuricha v Švici v Bru-xelles (Bruselj) v Belgijo. Naslov je 162, Rue de Laeken.
Vzrok selitve so f klance in pa neprikladne postne zvez3. Ker ima Švica še vedno i' veljavi svoj zlatj standard, dočim so ga druge dežele, razen Francije in nekaterih manjVih, ukinile ter drastično znižale vrednost svojemu denarju na mednarodnem trgu, je vsled tega zelo trpelo delo internacionale, katera je za svoje dohodke v glavnem odvisna od dežel, ki nimajo več zlatega standarda. Drugi vzrok selitve je, da bodo pisma na novi nasJov prihajala vsled boljših poštnih zvez najmanj en dan prej, kakor pa so v Zurich.
and seeurity aniong .h» p ■<»- ditie* ros« 34.h',r in tw;> yiars. At the
sam« time astual A-a^es wt;it d >wn 2%.
f o illmtrate his siconl contention he pointed to the incrpdible rtv ji 1 and policy of ths t</>acco trimt. This should >!>e reprinted in full to *jet the entire import of its siKnificanc«; neverthelesi, for p jrp >ses of .'jrevity, let it suffi e to say that vvhile the produetion of the company inereased 120^ the numlKT of vvorkers de-creased 1 VA, and that vvhile Mr. HiP, whi n the President later r pointed as chaiiman of the NIRB, receivad a salary of $lfi,000 per week, his work-ers raceived less than $14.00 per vveck. While the Prc ident assessed a $10,(100,000 procežsin* tax on th« concern, the ma^nates inereased their wh>)lesale prices by $00,000,000; thereby clcarin? $50,000,000 on the deal.
He then took the časa of the steel industry as a čase in point. This was follovved by a thow of fi^ures to com-pare produetion levels in 193.3 vvith those of the 1023-25 levels, and the rise of prices.
The next startlin^ «:oup of fi^ures vvere K'v«n in support of his third issue: that the curse of unempl3y-ment ha i not bten lifted. The r<unV»er of unempioyed and the nun.l>er on relief h been inerea^ed. He also made mention of the numoer of and thf loss through strikes, and the eri-minal act of destroyiajf traterisU in the ^face of starvaticn to create a shorta «e.
As proof that a more ctjuitable dis-tivbul on hi! not been male, Cv-m-radc Lotrich mentioned ihL' 'imount borrovved by the^nation to l>rinR us out of the chaos—tho amount -vvhich vvill lie an indeote Inc m to busi-nos in th»* future, with intorest; the inerta«« in the nujiiber of million-aires, the inv,M»sit on of the .šale* tax t») take &way by pennies from th<? little fellovv what vvill -bo j?iven in ljmp sir.s to the capi tal is t.
Comrade Lotrich made a very im-pres ive cor.clu^ion ti his Koeech. It consist«4 in drawinj from the (proved facts and statistics the only logical conclus on that the present methods employed and the false j?rounds upon vvhich they are built cannot puli us
ple of the country b»'»n restoied, and don.t dupused. Thii .or.ciudej the argument of the ;>iuker iu Je-fence of ihe Prt' iilun'.-* progvs.n. Al-thou,'h this is a »rief sumiuury, ali of the | oinu u,-ed for li. .u >i <n by the «j>eaker ire nU.r.sd.
It is v.ry d.fficult to do justice to the n;)v< c h of Conirad« Lotrich in outli/u- -c rrn. He prepon d it lo^i ally, support tt faeH v. t h f vi tence, the i .nt ire a. r i:un - of vvhich t^uared in Pro.vela. Anvon.' dt jious of reaj-inx it »houjd secure tho.-e i..ues or vviite to Comrade Lotrich for a copy.
After an inipres .ve hiitory of de-cisive events in the c >untry\s history, intludini? the i oe t)f American In-dep«nde:we in 177(1. the i.-sue of pre-siivia.4 nalionol uniiy in I Mi l, he stated that th.- p • nt chaotlc pre-dicamen. is a fa more in>id!ous and .ntric^U nuilnl . And o, 1 ke the leadt rs of 1 7 < ♦», end of 1 K<>1, Mr. Kooseved ua- ltioi.fi u, n to make a oho c. vvhen he eame into office. He coul 1 choos« to s. le w.th Bi« Busiiiv^' or wiih the woikin£ people. He could not c ho ose bolh. "But," Comrade Lotrich said v r ph itically, "the trou61e is, he did."
He th .n pointivlly .num>ratcd .h:-Pr«aid«ni,'s promist s when he t«»ok hi» oath of offk«. Th«in luded: the curoing of irre-pon>:.ble povver of Bii? Bu inets, ihe rt Iress of un-balanee betvveen ca pital and lrJur, I i f t i n t the curse of unempl ;yment, and f tfhtit»K for a more ju i tli<tribu-tion of national income.
11» be^t+l the ent re di-cu.- ion in proving h t foui major is.-u.s:
1. I h »t Mr. liou t velt an.l his Nevv
TISKOVNI FOND PROLETARCA
III. IZKAZ. Cleveland, O. Vinccnc in Rjse Jur-man $5.00.
Vintoidale, Pa. Mike (.Josar 50 ; l>o 25?: Frank (Iosar, John Kobal, James VVidmar, Joseph Zupan, Anthony C»rly, Tony Ukmar, Marko Suhar,.
Louis čerov in Louis Ai*o; Luiis Za-' of the dilemma.
Ženske v USSR
. Društvom na znanje
So. Chicago. — Klub št. 224 JSZ priredi svoj piknik v nedeljo 14. junija. Vse slovenske or/anizacijp v Chicagu prosimo, da to upoštevajo, in si tako omogočimo obiskovanje prireditev drug drugega.
Max Marolt.
Novi tajnik kluba st. 1
JSZ
Chicago. — V prejšnji številki je bilo porooano, da je bil izvoljen za tajnika kluba št. 1 Justin Saitz.
V	delavskem gibanju je aktiven od leta 1915. Bil je agitator v severni Minnesoti, v Kast Moline, \a\ Sallu in nato v Chicagu. V JSZ in v socialistično stranko je pristopil leta 19115 na Elyju v Minnesoti. *
V	Ameriki je od 1. 1913. Doma je iz Plužen pri Ololežu, ki je sedaj pod Italijo.
V	klufcu št. 1 je imel že razna odbornika mesta. Po izvolitvi jc izjavil, da bo storil v uradu tajnika za napredek in prospeh kluba kolikor največ bo v njegovi moči. — P. O.
Število industrijskega delavstva je znašalo v predrevolu-cijski Rusiji približno 17 milijonov, danes ga štejejo 45 milijonov. Število v industriji zaposlenih žen je bilo pred vojno komaj nekaj nad sto tisoč, leta 1930 že 3,697,000, koncem leta 1934 se je pa njih število dvignilo na 7 milijonov. Predvsem se nahajajo žene v vodstvih kolektivnih poljedelskih gospodarstev, kjer jih je nekaj nad 165,000, nadaljnjih 50,000 žen so voditeljice takozvanih poljedelskih delovnih brigad. V znanstvenih raziskovalnih in preizkuševalnih zavodih je zaposleno 12,500 pomočnic in samostojnih znanstvenic, v kemični industriji sodeluje 22.5 odstotkov izvežbanih kemičark. v organizacijah za telesno vzgojo je organiziranih 2 milijona žensk. Ruske žene se udej-stvujejo v vseh panogah javnega. gospodarskega, umetniškega in socialnega življenja, ne izvzemši niti drž. obrambe: Rusija šteje več tisoč žensk pilo-tinj, inženirk, častnic pri gotovih ženskih vojaških organizacijah in ena žena ime celo generalski čin. Izvedena je popolna enakopravnost spolov. V fašistični Nemčiji je pa žena iz-nova priklenjena izključno k domačemu ognjiVu.
Nacijska kultura
Službo rektorja berlinske u-niverze je dobil pod naciji živi-nozdravnik dr. VVilhelm Kru-ger. Nj*egova sposobnost je v tom. da je navdušen nacij in pokoren sluga Hitlerju. V svojem živinozdravniškem. poklicu jc bil neuspešen.
krajšek 15c; po lOc: Tom Vidovi.h, John Butala, A »in (Jaršnik, M k • Karlovich in Herman tiaršnik; Frank IVtrovčie 5c, skupaj $3.15. (NTai>rala James VVidmar in John Kobal.)
Lawrrnce, Pa. Loui« Britz $2.00. (Poslal Anton Zornik.)
Lincoln, IU. I)rus. st. lit; SMJ $1.50. (Poslal A. Stigl.)
Mclntyre, Pa. AntOn Modic 87c in Vincent Yak>etvh 25c. skupaj $1.12.
Dearborn, Mich. John Plahter $1
VVaukegan, III. Frances Velkovrh $1.00. (Poslala Anna Mahnieh.)
Reliance, Wyo. J< hn 1'orenta $1.
Indiarapolit. Ind. Louis Sasck 70c Frank Stroj 20c, skupaj D0c. (Poslal Frank Skufca.)
Detroit, Mich. Mary Bernick 70c
Peori«, III. Frank Franko 70c.
Moon Run, Pa. Jacob Anibrozich 50c.
VVindfor Hcight», W. V*. John VkI-mar 50c.
Cleveland. O. Joseph Fabjančič 10c. (Poslal Jos. Lever.)
Milwaukee, VVit. Pauline Vogrieh 25c.
Chicago, III. Louis Zi lar 25c.
Helper, Utah. Arjna Sugar 25c.
Skupaj v tem izkazu $20.52. Prejšnji izkaz $93.04. Skupaj.$113.56.
PRISPEVKI V PODPORO MAJSKEM GLASU
IV. IZKAZ.
Cleveland. O. Frank Ziberna 70c; po 50c: Joseph Kuncih, John Metelko in John Kramar, skupaj $2.20. (Poslal Ivan Babnik.)
Chicago, III. Fred A. V d« r $1.50; Gcrtrude Zorko $1; Filip (Jodina lOc, skupaj $2.60.
Frontenac, Kans. Po 25c: Frank Pirnat in E. Pencil; po 20c: Josjph Doline in Frank Zordani; po 15e: J. Joirer in P. Jurse; po 10c; li. Firm J. (»rosel, A Le.sjak in Frank Kraj-sel, skupaj $1.(>0. (Nabrala Anna Hratkovkh, Vale, Kans.)
Brrwyn, III. Frank Florjančie $1
Chicaga) III. Pauline Drzich 60c; po 20c: Peter Svvolsak in Ludvik VVi potnik, skupaj $1.00. (Poslala Pauline Drzich.)
Little Fall«, N Y. Frank Petavs $1.
VVathoe, Mont. Fiank PodlinAek 70c.
N«komi», III. Antonia Kak 25c.
South Fork, Pa. Jacob Kupcrt gdc.
Milwaukee, WiS. l/ouis Zaje lOc.
Skupaj v tem iskazu $10.65. Prej-r nji ickas $15.10, skupaj 15.75.
Thv rcbuttal-peejhcs vvere equally, if not ni >ue : pirited. A «|uestion period follovved, in wh:ch Comrade Lotrich vva< called upon to explain the fun lamentaU of Sociali <n, and shove hoA' it vvould attain the end for vvhich everyone is look ng.
Mary Jugi», CMcag-1.
V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite.
MAJ
BRIDGEPORT, O. - Klub it. U
JSZ priredi veselico z dramskim sporedom v soboto 11. maja v društveni dvorani na Boydsvillu.
SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska slavnost kluba št. 47 JSZ in vpri-zoritev drame "Razvalina življenja"'.
VVAUKEGAN. ILL. — Konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja v Slov. nar. domu.
VVAUKEGAN, ILL.—V nedeljo 19. maja pop., po konferenci JSZ, vpri-zori dramski odsek kluba it. 1 Mo« ikričevo soc dramo "Rdeče rože".
JUNIJ.
SO. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 14. julija piknik kluba it. 224 JSZ.
CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti-čne stran v parku Riverview v nedeljo 23. junija,
BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija.
BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba it. 11 in konferenčne organisacijc JSZ v nedeljo 30. junija.
VVAUKEGAN, ILL. Piknik kluba *t. 45 v nedeljo 30. junija.
JULIJ.
MOON RUN. PA.—Slavje 30-let-niče Prolotarc pod pokroviteljstavom kluba JSZ. in Konference v soboto nedeljo, 13.-14. julija.
CLEVELAND, O, - Pj^nik kluba it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi.
AVGUST BRIDGEVILLE. PA. Konferenca klubov JSZ in druitev Prsvetn« matic« v nedeljo 25. avgusta v Društvenem dom«.
k
a i ■ .. ■ n iuyi
A Vugoslav Weekly t)t*voted
to the Interest of the Workers OFFICIAI. OltGAN OF / Vugoslav Federation S.
PROLETAREC
	EDUCATIQN,
1	ORGANIZATION
	, CO-OPERATIVE
	COM M ON W K A LTII
KO. 1443.
Publithed Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., M«y 8, 1935.
VOL. XXX.
A PROGRAM OF PAUPERISM fDebate|THE DECENERACY OF THE
\Ve haVe ca Me 1 re;>caa l attention to the iiu. that the oui-standing achievement of the "Nevv Deal" is not the salvat)on of capitalism, not the recovery of that meager portion of pros-perity \vhich vvas once the lot of vvorkers, not the return t<>
Hrt' turning their attention to cooperative commonwealth Mie task of providing doles and launched.
is
sabaistence to those \vho are no longer needed by the private prof i te ers.
VVr i t h the trend tovvard a de-finitely-regimented and con-stantly-increasing number of
vvork of the millions vvho vvere de»pendents thus revealed, it
unemployed vvhen Franklin L). Roosevelt made hU inaugural address. \Ve repeat ourselves vvhen we novv say that — The u t most that the "Nevv Deal" has done is to plače more and
beeomes more important than ever for most A merica ns to un-derstand that even the best relief is bad, Those vvhose only hope of existence depends upon continued puhlic spend-
more people upon some form ofling vvill, of course continue to government relief.	demand larger doles and great-
That this is a fact can no lon-|er expenditures. But ali of us ger be questioned. Indeed, re-j^ould look beyond relief and lief — not recovery — has be-! vi«iali«e the plenty and se-come the ročk upon vvhich the curit>' which can be made avail-pollticians of both capitalist| »ble to ever>*bodyassoon as parties are splitting vvith each
other and among themselves.
One issue of a metropolitan daily a few vveeks ago shovv-ed by its headlines hovv the vvind is blovving: "Poor Board Rule Voted by Pennsylvania Senate" and "Relief Roll Pad-ded For Political Gain" and "Payment of Bonus Means More Taxes" and "President Plans Increase In C. O. C." an I 44 VV a Iker Named to Spend $1,-800,000.'* .
Such headlines indicate that capkalism's state^men, deter-mined as they are to preserve
the private profit system is abandoned and the Socialist
VVhen social vvelfare replaces private protit as the purpose of human activity, then ali the re-sources of the nation vvill be made available to the people. Then the mills vvill I..- opene i and the vvorkers of city and farm vvill be permitted to pro-duce the abundance vvhich is denied by the Roosevelt scar-city program.
However, if the Američani people accept "Relief" «<« the issue relief is ali they are going to get. To gain economic justice and secuntv they will have t<» organ ne and fig-ht for just that; and the Socialist program of social ovvnership of capital and production for use instead of for profit points the way.
Reading Labor Advocate.
Not enough fofiiid^ration hi i ji ven to the v*ry lutvt sful mcctlnj of the Soc al S.udy Ciub (Kngeh sej t ion of Branch No. 1) held on the evenirvg of the debate tvreen Do-nald J. Lotrich and Leonard Serdiuk. One of the largest audiences eVer al-j .racted >y a me?t. ng of the cluii vvas in hand to-hear th« argument« of rhe two m*n, one of ahom wa* u.>h ildirg and expreasing faith in the continuu-lion of th« .Nevv Deal, and the other of whom wa.s analyzing the fa *q pre-mise« upon vvhich it i« »uilt so .hat the purpo.se for vvh vh it vvas designed .•an never h« obtained.
Leonard Serdiuk, ediior <if th*
CAPITALIST PRESS
Deal, began his constru-tive spee h by referrin/ to the birtli of Christ, a* marking \he time vvhen the docirine of brotherly love began. So, he a -serled, vve cannot be judges of man. It i« not fair to attcmpt to judge one who haS' had irtit tvv > years in vvhich to undertake a ta.sk. Mr. Serdiuk then •|Uoted from the Declarat on of In-d*peoden.-e to prove that according | the standard« Met herein, the cx>untry is not a failure. lle reiterat-ed the eontention that Roosevelt | made no glowing promise* vvhen he : took o/fice.
The speaker then .set a!>out to re-" ————	nAunt the achievement« of the New
By Ben Hanford	f^*1- Htf Ktale41 that lhe ***
< mpli?hmentM of it are ao mani-
Kvery anti-labor injunetion. every'inKton and their Bunker Hill *o tu*y I	il would take more than on?
U!|vpres.«iion of the riphtx of free we. But like them. w» '>eech and a free press, every foul
»nd unjust decision agafnst labor by	t^etate the \eur\* <»f peace.
•apiralist court«, every d«-portation of The man who fear.s has ]>een
nilitia___ali! power for evil, thut his sun »hali «et
j on the day vvhen he meeu the man who h(>i>e«.
Radro competition is not the only ailment of the capitalist pre»s. It had very definitely begun to degenerate \before the radio become a competitor. Its degeneracy is caused by the same disease ger m that U causing the degeneracy of the whole capitalist system—gree 1 for profits.
In the earlier days of capitalism there,were some real nevvs-papers in this country, and some real men back of them— men vvhose sole object in life vvas not to make money but to render some sort of public ser-vice.
The Nevv York Tribune and Horace Greeley, for example.
AS THEY FEAR, SO SHALL VVE HOPE
i ■ ■■ ,.■■
shall \*\n our!entir* evening to recount ali. of them. Saratoga and our Yorktown—and we This he follow«d hy the »ta Le me nt*
I (not ev dence—VVriter'* note.) that a ( since the inauguratioi, of thf Pre.si-
un.on men, evcry call for ire confessions. .
The capitalist confe-tfion that in »pposing Socialism he cannot win by argument but may by f »r.-e. C >n-
fe.s.sion that he cannot win by fair
the last possible vestige of the meaa«. ^it majr by f«»l. G»flfwt«
that fear—peacre-destroying, death-dealirg fear—is i?nawinK his heart like a cancer. In madne« the man
private profit system, have de-finitely abandoned any h >pe
they might have had of retur-	vvho fear.<, de»troyR hImself
ning America's cast-off W0rk-	Socialist-s. as the capitalist fv?ars
ers to necessarv jobs. Realizing	^ vvt' h More than we
that the private profit machinc	woun1d^,< n
...	.	...	the field. VV e hali lise some iiattles.
vvill never again aquire the ser- but we ,ha„ not K>,c the wal, As the
Vices of the unemployed, they revo!utionary patriota lost their Lex-
Would War Bring Prosperity?
By John T. Flynn
If war were to be declared tomor-i borro\vinj? nation then. After a year ro.w, we are told, a country that has i their resources Strgan to lag a little. been unhaf-p}' and discouraged vvould But they Avere stili able to borro^ immod ately leap to «trenuous life! billion> from their own people, and vvith everybody at work. Every tex- they continued to spend a larjre part tile imill, shoe factory, steel mili, ship- of them here.
1 dent, the unemployed have been 1 taken care of, that we hear «if no more »:arving, no more iisordcrs in ; a4'in.iiistering relief, and I nore an I more automu iiles 4>eing manufaetui -•d than ever before.
"The Nevv Deal nothing new'\ a d Mr. Serdiuk, The people are ieivunts of the jcovernment. The So-c al Sls. he said, are «iitier tovvards it I	|	i iMfcaua« thpy aver it i« aerving Big
of the debate hetween Donald J. Lo- fR j^ne«But if that were the ca.se. tneh and Leonard Serdiuk at their he COntinue<l. Bi* HunineH« -vvoulJ not la«t meeting, th,> Social Study Club at the prfHent i»e one of the bij,gest is plannin« anoth-r intemsting	^enti of the New Deal. If there
mntf, for the second Fnday in Maj | 4r<. hlgn-salaried men in big husm^s.
The Social Study Club Meeting
Chicago.—In«pired by the success
SOCIAL-MINDED
The Socialist« propose the social* ization of industry in order that it ruay aerve the people as a vvhole rather than making millionaires out of the private ovvner*. Just as indi-vidual ovvnership wa« the right thing in the a»:e of hand-tool production, »o i« social ovvnership the logical thing in the nevv maehine a«v. It i* time that private trust ovvnership be auc-ceeded by pu«b|ic ownership.
To attain this objeetive demands a social-minded citizenship, vvhich in turn requires the education of the people to the point vvhere every voter vvill have an intelligent understanding of ^>oth political and industrial derno-t*racy. Unles« democracy comes with-in the scope herein contemplated, it may Se effaced from the fac« of the earth by Faaciacn, Naziism, or some other form of dietatorship causing civilization to lafMe into the darkness of past u/e«. — W. L. Baklridge.
The Louiaville Co«rier-Jour-nal and Henry Watterson, for another example.
There vvere many of lesser note.
They did not run their papers merely as money-making ipro-positions. They had principles, and their principles vvere not for sale. You might disagree vvith their principles, but you has to reeognize that they had principles, and that they hevved to the line and let the chips fall vvhere they might. They had leadership and a povverful in-fhience.
Hovv different it is vvith the capitalist papers of these days!
They are the mere lackeys and Ibootlickers of the capitalist class. * They have no principles. They sometimes brag about their circulation or the amount of advertising, but they are unable to boast of high public service, for they do not render any.
The capitalist press is a com-mercial enterprise only. It » a purely money-making proposi-tion, vvithout any lofty motives vvhat Hoever.
This accounts for its utter degeneracy, the bankruptcy 0f its principles, it t loss bTin-fluence and leadelS^hip, and the total eclipse of its ideals. It i« timid in everything except the espousal of anything the ca-pita listič grafters vvant. In "ther rcfcpecta, it is never out-spoken and uncompromising. It puts shekels above principles.
Ideals and principles are toiind only vvhere money-mak-ing is not the first motive. The union labor vveeklies, the44jour-nals of opinion," and the Socialist papers are of this type. „ Folks vvho are tired of education handed out by the vampire capitalist press p»*e in-vited to help to build up the Socialist press.
The Milvvaukee Leader.
			
i m llllllllllllliin.......	IgP	llllllllii«1....... V i||j IRCHLICHT .1	M i Lotrich | lilllh.........illlil
yard and farm vvould be mofoilized to produce uniform«, equipnient and supplies. And so, recently, ev?ry-where—in little tovvns, in Pullman cars, in city offices—you hear the otbservation that a trood vvar vvould get us out of ali our tro-ubles pretty quickly. For instance, just read the following:
'Millions of men continuou>ly out
—May !0. A *peaker from the North Side, prom nent in the field of e lu-cational aciivities, has 4>een seeurtd to discu ss thp ever-important problem "Kducation—It\s (loal and Purpose."
What role do the puhlic schooLs play in the ?>haping of thoughta of the people of the country? Just how much influence have they, and hovv much are they employed at present as propaganda ajfents? More.iver, vvhat can we da &bout it? You owe
i? i- beiaase the *to<kh ilders met. oift b cr salariea to them. And, he added. if fhe situation were on.* in vvttith Socialists ivere m the majority, ihey too would not refrain frtm a -cej.ting lar^e salaries if they vvere oftered th m. '
The defender of. the N'ew Deal then as«.'»ted that vve cannot believe that hI! ih*> thing« we i^ead aibout are true, .'or we can't rely on new>paper talk. The truth of the matter u* that there
s evident a remarkable .mprov nn-n. It to your«elf to hear an interestinjc | in th(, „taW of affaira.
Our depression, he went on, did
* When we ^ot into the vvar vve began to grow even more prof> rous. Millions of young men vvent into the »rmy. We had t » ca!l the wom?n frr.n their home« to vvoilc in the fac-tories, to run street cars and t leva-tors. Then %ve t>e(?an to bor rt»w bilijona for our own vvar expense«. We loancd more billion« to Europe and ihe greater part of that vvas spent
and important message on so vital a subjeet. The plače vvill be Styblo\s Hali, 2700 S. Turner Ave.. at 8:00 o'clock. No admis«ion charge.
Committee.
not arise within our own borders. (,'onditions aeross the ocean vvere res-
(Continued on page 5.)
THANKS!
Chicago.—The Red Falcons, Tom Mooney Flijfht No. S, wish to take this mean« to expres« their thanks to c»verynne vvho cooperated in making their first enterprise, a program for e^tablishinj? a small trea«ui*y, a sue-ce«s. M rs. Dreshar, M rs. Skavich, and M rs. Alesh each contributed one dollar, vvhile M rs. Oven furnished re-freihments free of charge. In ad-dition to these a jjreat number of parents of the Falcons and mem>erw of Branch No. 1 purchased admission tickets and helped in various other ways. To ali these also our thanks.
Red Falcon«.
THE INTERNATIONAL G RAN D C AN YON
of jobs. That*« a-« bad as vvar. Ask here. But almost ali the money that some of the men that vvent to France.'vvas spent by the European nation-They'll teli you. They vvere happier and ourselves vvas borrowe4 money. vvhen they sat in the mud there than It vvas i-reate I by selling bond«. Novv they are novv rotting in idleness. Who the vvar is over. Tho pro«perity is J vvants vvar? Nobody. But we're likely over and ffone. But the 'londs are «till to jret it, and it might not be as bad here. Practically 10 billion dollar« as it seems. \Vars always end depita-i is due us on these old vvar dtbts. And,
sions." .	..........besides, the nation« of the vvorld fwwe
That pr.ragrnph appeared in a *yn- u* an additional 17 oillion in private dicated articlc which \va^ prlntad in debts.
two acore American newspapers. TFrj Nc^r then, suppo^e EurofM vin to i read this one in a Saibhath da.v ad- go to - vvar a/ain tomorrow, vvhat! dreaa: "The one thing that vvill pro- vvould hsepen in this country? VVould I duce $2 wheat is war."	these vvarring nation« come to us to j
Ali this means that in titnes like buy again vvith cash in their hands? these vast number« of men lose their Of course not. Ali of these countries
hatred of vvar. Men vvho are charge I vvith the government of their nations try one device after another for bring:ng back prosperjty and see
are veryvnear the edge of hank-ruptcy. The vast loans made from their ovvn citizcns during the last vvar are stili unpaid, save in Germanv nnd
them ali fail. They grovv vveary and Russia, vvhere they vvere vv ped out by muddled. Then, almost vvithout knovv- inflation. The vast sum« they bor-ing it, they ibegin to say to them- rowed from us ar? stili due. What i« selves that there are thing« vvorse more, Europe ha« practically an-than vvar. Any num/ier of observers nounced her intention of never pay-have noted this mood of tolerance ing. Is it then likely that she can for war in the vvorld toda.v. It is a cc ne to our shores again and buy state of mind that is full of danger. j and borrovv for a nevv vvar? The And alas, it is a state of mind that la j European nations have not the-cash; founded on a terrible mistake. A vvar their credit is vvreeked. AH this being will not bi ing out of this slmrp. so, a European vvar novv vvould turn But Avhy is it that vvar, vvhich made o it to be a very unprofitable piece us prosperous in 1915 until its end, of business to us. It vvould be a ter-will not do the same thing for us rible disappointment to our munitions now? The ansvver is simple. VVhen maker«, our farme rs, and our manu-every nation in Europe sprang to facturers. It could completely de-arms in 15M4. immedlately something strny the little international trade happ<-ned "in this eountry. For tvvo U ft.
years or more bus nes« had been isink- If we vvere lo attempt to pile an-ing dovvn. Then suddenly evcry sh p | other ^uch mountain of debt on top of that arrived from Eufope lirought lhe last one, the troubled vvorld vvould rej resentatives of every nation to sink into one vast bog of universal hu.\ anything that vve had on the bankrupt?y. Another vvar vvould col-shelf—«wool and cotton textiles, guns,! In pse because of our inability to carry and ammunition, chemicata, wheat, it on, and vvhat staited as war Would
com and ineat. The "lielp vvanted" sign vvent out on every factory nn I store. Wages vvent up. Business rose maglcalljr.
But here is the point vv.« must re-memlier. These vvarring nations camc
to this country to buy with cash in their hand«. In th<me days they were ?rent, 5:12 Seventeenth richer in money than vve. We vvere a | ington, D. C.
en I up in vvorld revolution. It vvould bo for the vvorld the supreme disaster. So let no one birild any hope on n r< "cue of hard tinies by vvar. — Con-densed from The Country Home and dislriliuted by the National Council for Prevention of War, labor depart-
st., Wash»
Rvery comrade and everyone vvith the least knovvledge of Jievvspaper work expresses satisfaetion over our great May Day issue. Some of our comrades knovv vvhat a lot of vvork is behind the covcrs of that 1 Ifi page look. It is a great job to com pose the material therein. It i« a greater jo>b to make the Herald pay for itself. To our loyal and faithful comrades and friends goes the credit for this fine lob. Collectively, they have nade the Sook possible. Individually. that would never have been done. The dis-cribut.on job is vvell in hand. Every-vvhere the same loval forces are at vvork selling the book and bringing he Socialist message to thousand.' vvho are not reachpd ordinarilly. In-numerrble obstacle« and hard.ship-are encountered in the procesa of such a publication. Many time« vve encountered diseouraging circum-stan?es but novv that the job is nearly complete vve feel the genuine satisfaetion, that it wn ali so worthwhile.
*
The important nhing ncw remains for our people to digest the reading matter and join our forces in ma-king a strong bid to realign our ejonomy. The other equally important thing for us to remember and recognise is the people and businetamen who adver-ti»ed in the May Herald. Ali too often we fail to return the patronage of these people. If our friends vvould mentlon the May Herald vvhen visit-ing these establishments vve can ob-tain more support from the adver-i
tisers for ali of our publication«.
*
Last Sunday vve vvere in La .Salle j vvith the Dramatir Divia on and < ui Singing Socfety. A great throng of |K»ople, estimate<I at vvell over 000 vvhich made use of every available seating space in the La Salle Dom, greeted Chicago's visitors. There is need for more Socialist vvork in La Salle. There is need for more social drama'.« and certainly aiore labor and vvorkingelass m i n d e d n e s«. Surely' enough the people knovv that something is vvrong vvith the system but I/a Salle doesn't yet have the force to make these people social minded. Our comrades and friends in La Salle vvorkcd excecdingly har<l from early morn till late at night. They deserve due recognition for their efforts. Hovvever, we should expect more people to fall in line behind them before vve can say that La Salle is social minded.
Mi
* %
For Fri<lays imeeting of our Social Study Cluib vvell have a fine young lady cpmrade spi'ak on "Edu^ati in. its goal and purpose." Wc ask our man.v friends to attend. It vvill be held at Styblo's Hali. Time 8:00 P. M.
• a •
. j
Our Unemployed Club is holding
vvhat some call a houaewarming and grand opening partjr, Saturda.v after-noon and evening, May 11 at their newly acquired quarters, to vvhich vve invite our many comrades and friends. The admission is free. Ballina (lavvnbovvling), cards and other games vvill be played starting early in the afternoon. Refreshments vvill | 1k» served. The plače is locatcd at 2544 S. Millard Ave. Be sure you come.
m ♦ ♦
We didn't have .nuch of an oppor-tunity to speak vvith Comrade Pogorelec since he returned from his vestem trip but from the fevv vvords ex-changed we gather that he has made some valuable contact« and inroad« among our people in the rections h* covered. He is more convinced th»n ever that one of our comrades should be out on the road continuouslj. VVhat L« more important he is deter-mined to svving into that seetim again in the not distant future. Th«r« is no question but that his tour wm entirely sucoessful. VVe cannot measure the immediate results by lollars and centa. Work was done vvhich should prove very profitable in time to come.
♦ * •
The Convention of the Socialist Party of Illinois at Decatur, IH, dravv« the spotlight for this we«k-end. Illinois is just buzzing with things that should be done. There is this relief mess and the sales tax stand, the coal mine flare-up and un-justified arrests vvhich require the attention of a strong Socialist Party. There is the need or organizors and a.bove ali, of money to carry on this vvork vvhich the convention vvill have to tackle. On the agenda are numer-ous other vital que«tions. We look foi vvard to a vvell represented and a vvell deljberated convention. Frank Zaitz and the vvriter vvill represent Branch No. I JSF.
THE ABUNDANT ■ LIFE!
For the Instruction and guidarc1 of emplo.ves of a leading retail estib-lisbment in Chicago, the manager.iont in 1855 issue d the follovving rul<»a:
"Store must he opened from fl m, to 9. p. m. the year round.
"Store must be svvcpt; counters. base shelves and shovvcases tlusteH. Lamps trimmed; pens ma<le; door.< and vvindovvs opened; a pail of vvater, also a .bucket of coal, lirought in I*-fore breakfast (if there is time to do so) and attend to costuniers who call.
4,Store Imust not lie opened on the Sabbath unless neces«sary, and then only for a few niinutes.
"The emplo.ve vvho is in the habit of smoking Spanish cigars, l>eing shaved at the baiiher's, going to dances anid other places of amuse-ment, vvill surely give his emplojtr reason to be su?»picious of his inte-grit.v and honesty.
"Each emplo.ve must pay not 1««J than $5 per year to the church and must attend Sunday school regularly.^
"Men employes are given one evening a vveek for courting and two i they go to prayer meeting.
"After 14 hours of vvork in th* store, the leiaure hours should »>e spent moatly reading." r Contrasting these orders with PrfC' tices prevailing today is »n lesson in the a<lvance«nent of Amen-
can vvojkers over the years.
Whilf
there is much room for improvei*^ in the condition of those vvho the public in retail establishm«nt* fevv vvould itie vvilling to present conditions for those indic»t« in the rules of conduct set out J*11' The Typographical Journal.