l*to 1875.
355
Drzayni zakonik
za
kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1875.
158*
Postava od 27. decembra 1875,
0 vojaškem preskrbovanji oseb c. kr. vojstva, c. kr. vojnega pomorstva in c. kr. deželne brambe.
Veljavna /.a kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Pričujoča postava pride v moč tistega dne, katerega se razglasi.
Člen II.
Ta postava se na oficirje, pomorske kadete (pomorske aspirante), vojaške in poinorstvene duhovne, vojaške in pomorstvene uradnike, in druge plačo (gazo) •naevše osebe c. kr. vojstva (armade), c. kr. vojnega pomorstva in e. kr. deželne hrambe, ki so bili že pred dnevom njene razglasitve v pokoj ali počitek djani, 8aino toliko uporablja, kolikor so rečene osebe ali še prodno so bile djane v počitek, že uživale novo uravnane postavke, ali če so bile na dopustu „s čakarino“ t(,r so se v dobi tega dopusta vred djale pristojbine, njihovi šarži (časti) idoče. V °bojem slučaji bode dotičnikom zdanjo vojaško penzijo na novo odmeriti v zmislu §§rj' 15, lfi, eventualno 18 in 19.
Za podlogo jo pri tem vzeti novi postavek plače, kakoršen sevjemlje z njih zadnjo šaržo v aktivnosti (djavnosti), in pa čas službe, kolikor se ga je o času, ko so djani na penzijo, priznalo, da se jim smo vračuniti.
Tiste izmed dotičnili oseb, katerim po le-tem pristoji večja penzija, zaönö jo P°tem uživati s prvim dnem prvega meseca, ki pride po razglasitvi te postave; a bate, katerim bi po prej omenjeni novi odmeri pripadla enaka, ali manjša penzija, ostanejo pri dozdanjih prejemkih.
f Slovrniarh).
Tudi vse že zdaj pod preskrbovanjem vo jaških invalidnic stoječe, v §§• ^ ’ 48 in 69 imenovane osebe naj z istim dnevom nastopijo uživanje določenih J11, novih pristojbin, pri čemer naj jim se za invalidsko plačo (§§. 50 in 69) odmew po devetdeset odstotkov novo v red djane aktivnostim plače, ki je primerna nj1, pravi šarži. A tiste izmed teh oseb, katerim bi vseh prejemkov skup po omenjc)11 novi odmeri pripadlo ravno toliko, kolikor so imele dozdaj, ali še manj, ostan J pri dozdanjh užitkih.	t ..
Ta postava se ne uporablja na tiste podoficirje, vojake in tem enakšne 41utu iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe, ki so bili pred začetkom njen® veljavnosti že v patentalnem, oziroma reservacijskem invalidskem stanu ah nie preskrbovanci vojaških invalidnic.
Člen III.
Tistim ljudem iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe, ki so doslu žili v nekih posebnih razmerih, za kakoršne v tej postavi ni izrečno povedan0» da se sme dotična služba vračunjati pri odmeri pokojnine (počitkovine), katen je pa vendar na podlogi prejšnjih cesarjevih aktov milosti ali dozdanjih posebn pravil tako službo vračuniti treba, ostane ta pravica za njihovo osebo tudi v p11 hodnje zagotovljena.
Člen IV.
Z istega vzroka naj za oficirje, kadete in podoficirje, kateri so od 1. jaIlU varja 1871 sem delo imeli pri vojaškem mapiranji in trianguliranji, že od rav,l° imenovanega dne začne veljati v §§. 13 in 78 te postavo izrečeno ugodnejše i<l čunjenje službenega časa pri odmerjanji penzije.
Ugodnosti §fa 12 začenjajo se sicer sploh tudi tist dan, katerega pride t!) postava v moč; ali za tiste lajtnante in nadlajtnante, ki so stopili v službo p'1 vojaških izobraževališčih ter jim se je zagotovilo povišanje po šestletnem za^°. voljujočem učiteljevanji, začenjajo še le po tem, ko bodo res povišani v slmm> ako še dalje pri tej službi ostanejo.
*	Člen V.
Tistim s pridržanim vojaškim značajem službo zapustivšim oficirjem, kat011 so na podlogi cesarske odloke od 31. julija 1869 bili v reservo, v deželno bram ali na razmer ,zunaj službe“ prestavljeni, in pa tudi tistim oficirjem iste v'rSte (kategorije), kateri so že prej z naj višjim odobrilom zopet stopili v ak|iva° (djavno) službo, ter so še v njej, bode sedaj, ako bi dobili pravico do vojas preskrbo, pri odmerjanji penzije vračuniti tist čas njihove službe, katerega so o dovršili, predno so službo zapustili (kvitirali).
Člen VI.
Rodovinam takih umrših, kateri so se oženili sicor na počitku, vendar ®e predno je bila vvedona vojna postava od 5. decembra 1868 (Drž. zak. št. loin pristoji tudi pozneje v vseh okolnostih posmrtna četrt (kvartal), oziroma odpi'aVa (§§. 25 do 27, po tem 125).
Člen VIT.
Postave o vojaškem preskrbovanji §§. 119 do 123, 125, 126 in 128 veljaj^ — ako se izpolnijo določila v členu IV obsežena, — popolnoma kakor za ose
8edaj k deželni brambi spadajoče gledč pristoječe jim prihodnje penzije, tako
za osebe, katere so že doslej iz službe pri deželni brambi predjane v stan Potnikov vojstva ali deželne brambe.
Člen VIII.
Tistim osebam, ki so bile o prvem napravljanji deželne brambe iz aktivnega 8tanu vojstva (vojnega pomorstva) predjane v aktivni stan deželne brambe, pla-LllJe, — ako ne nastopi v §. 128 omenjeni slučaj, — naj so že djane ali naj se po-2r*fje denejo na počitek, — vkupni troškovnik (etat) vojstva delež penzije, ki jim Popada za aktivno služitev v vojstvu (vojnem pomorstvu).
Člen IX.
Posebni propisi razkazujejo, katere službe se štejejo enake civilni (nevojaški) 'zavni službi, ter so propisi ti merodavni tudi pri uporabi pričujoče postave.
Člen X.
Postava o vojaškem preskrbovanji veljA tudi za osebe iz vojstva, vojnega P°itiorstva in deželne brambe, ki so pri c. kr. dvoranstvu aktivno vslužbene, za °ficirje, vojaške duhovnike, vojaške uradnike in gažiste v nikakoršni dijetni raz red ne vvrščene, po tem podoficirje in vojake, kateri spadajo k stanu c. in kr. klosnih (telohranilnih) straž in straže dvorne, in tako tudi vojaških oddelkov kolarstva v c. kr. državnih žebčarnicah in kr. ogerskih konjerejskih zavodov, °ddelkov vojaškega krdela policijske straže v Levovu in Krakovu in vojaško-8h'ažnega krdela za Dunajska civilna sodišča.
S posebnimi postavami so uravnujejo pravice, ki jih do preskrbovanja imajo °Sebe podeželnega žandarstva.
Ölen XI.
ZvrŠitev te postave je naročena Mojemu ministru za deželno bi’an, kateremu domenjati se o tem z državnim vojnim ministrom in drugimi dotičnimi c. kr. Ministri.
V (iedelovu, dne 27. decembra 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
Horst s. r.
Postava
o vojaškem preskrbovanji oseb c. kr. vojstva, c. kr. vojnega pomorstva in c. kr. dt'
želne brambe.
Prvi del.
C. kr. vojstvo (armada) in c. kr. vojno pomorstvo (marina)-
Prvo poglavje.
Oficirji, pomorski kadeti, vojaški in pomorstveni duhovniki, vojaški in pomorstveni uradniki i"
druge plačo (gazo) potegujoče osebe.
Sploh.
§• 1.
Kolikovrstno je preskrbovanje.
Preskrbuje se kdo s tem:
a)	da mu se podeli stanovitna ali časna penzija;
b)	da mu se podeli ranjenski priklad;
c)	da se sprejme v samo invalidnico, ali da mu se podari preskrbno mesto kaki’
invalidniee takö, da sme stanovati, kjer si sam izvoli.
A.	C. kr. vojstvo ali armada.
Oddelek I.
O p e it ai j ali.
§.2.
Kdo ima pravico do stanovitne penzije in kdaj.
Oficirji vseh stopinj, vojaški duhovniki in vojaški uradniki — razen praktikantov in elevov, — po tem tiste osebe c. kr. vojstva, ki plačo vlečejo, a niso vvrščenc v noben dijetni razred, imajo tedaj pravico do stanovitne penzije, ako se, dopolnivši desetletno službo (§§. 8, 14), z vštetim tistim časom službe vred) kar se ga komu povišano (za več) vračunja (§§. 10, 12, 13), na podlogi gotovo pozvedene (konstatirane) nezmožnosti za službo (§. 7) denč v počitek.
§• 3.
Plačo (gažo) dobivajoče vojaško osebe, ki so izpolnile 60. leto svojo dobe ali katere so dovršile 40 službenih let, vštevši tist čas službe, ki jim se povišano vračunja, smejo prositi, da se denejo v počitek, ter ni treba k temu na gotovo postavljati (konstatovati), da so nezmožne za službo.
§• 4.
Penzija pa se komu stanovitno prisoja tudi, predno je izpolnil deset službenih ^eb ako je postal za službo nezmožen:
a)	vsled rane prejete pred sovražnikom ali vsled težav pretrpljenih v vojski ;
b)	vsled bolezni na umu, božjasti (padavice), oslepenja na obeh oččh ali vsled mrtvoudnosti in odtod izvirajočega brezpomočja;
c)	vsled vnanje oškodbe, ki je dotičnika zadela brez njegove krivnje, ko je službo opravljal, ali vsled kake druge stanovitne pokvare na zdravji, katerej so dale povod lastovitosti (posebnosti) vojaške službe, kakor tudi kake bodi mestne, bodi pohajavne bolezni (endemije in epidemije), ki gospodujejo v kraji odkazanem komu v službeno prebivališče, ali nalezljiva očesna bolezen, — ako je dotičnik zaradi tega nezmožen za vojaško službo, kakor tudi za vsak drug njegovemu zdanjemu službenemu stanju primeren zaslužek.
§. 5.
Komu gre časna penzija.
Predno je izpolnjeno deset službenih let, podeljuje se penzija — razen slu -^jev, naštetih v §. 4, — samo časno, in to: kadar nezmožnost za službo
astopi v 1. ali 2. letu službe,		na 1 leto,
v n d- „ 4.	„	V	„ 2 leti, „ 3 leta,
„	„ 5. „ 6. „	n	
„	„ 7. „ 8.	„	n	n 4	„
»	» 9. „ 10. „	rt	„ 5 let.
§• 6.
Katero pravico do penzije imajo osebe v reservnem stanu ali v razmeru zunaj službe.
Vojaške osebe, ki so v reservnem stanu, ali v razmeru „zunaj službe“, dobi-vajo pravico do penzije tedaj, ako so po težavah v vojski pretrpljenih ali pred sovražnikom — ali pa tudi v miru, neposredstveno opravljajo vojaško službo, — postalo za službo nezmožne zaradi prejete 'rane, težke oškodbe ali zaradi kake druge v zmislu §fa 4 b) in c) pretrpljene stalne pokvare na zdravji.
Ako so te osebe ob enem v «civilnodržavni ali pa taki službi, katera je eivilno-državni enaka, to naj se — vendar samo v tistih slučajih, v katerih je na gotovo postavljeno, da so nezmožne tako za vojaško kakor za civilno službo, — pri računjenji penzije uporabljajo propisi po okolnostih ugodnejši jim; namreč ali propisi pričujoče postave o preskrbovanji, a samo z ozirom na čas v vojstvu dovršene službe in na poslednjo ondi dobivano vojaško plačo, ali pa propisi civilno-penzijskih pravil na podlogi vsega službenega časa skup, kar ga moči komuej Vračunjati, in potegovane poslednje civilne plače.
Pri tem naj vsakakor samo tiste pokojnine ali počitnine, kar jih pride po vračunljivem času vojaške službe — brez ozira na čas, ki ga je kdo v civilni R1 užbi prebil, — na podlogi poslednjič dobivane vojaške plače, zadevajo vkupni vojstveni troškovnik, in presežek, ki bi se za koga na podlogi skupnega službenega časa podal po pravilih o civilnih penzijah, naj nosi tist troškovnik (etat), na čegar račun je dotičnik dobival svojo civilno plačo.
Kadar se pa katera dotičnih vojaških oseb — postavsi nezmožna za vojaško službo, — najde, da je še dobra za civilno službo, nima ona nikake pravice do vojaške penzije, — razen pristoječega ji morebiti ranjenskega priklada (Oddelek II). Takisto takšne vojaške osebe nimajo pravice do vojaške penzije, ako se pozneje v svojem civilnem službovanji penzijonirajo (kvijescirajo).
Ako civilni penzijonist, provizijonist ali kvijescent, kateri je bil v civilno-državni ali tej enaki službi, še spada k reservnemu stanu vojstva ter se privzame k takim opravkom vojaške službe, ki se smejo vračunjati pri odmeri vojaške pen-zije, ide mu pravica do povišane penzije takisto, kakor vojaškemu penzijonistu, kateri se je rabil za take službe. V tem slučaji ni treba izkazovati, daje dotičnik nezmožen za vojaško ali civilno službo.
Za vsako po tem načinu dovršeno službeno leto je vselej, in to za vsak slučaj posebej civilni pen z iji (proviziji i.t.d.) doštevati 2 */2 odstotka poslednjič potc-govane vojaške aktivnostne plače (§. 15), — in pri tem je vštevati tist vračunljiv civilnoslužbeni čas, kateri se je po veljajočih pravilih moral pri odmerjanji civilne penzije iz računa pustiti, kakor n. pr. začeto službeno peteroletje ali leto.
§•7.
Kakö se nezmožnost za službo na gotovo postavlja ali konstatuje.
Nezmožnost za službo, oziroma uvetna (pogojna) nesposobnost za kak zaslužek (§. 4 c) postavlja na gotovo pri vojaških ljudéh komisija superarbitraeijna.
§. 8.
Vračunljivi čas službe.
Pri odmerjanji penzije naj se vračunja za čas službe:
a)	Vsak aktivni službeni čas, ki ga kdo v c. kr. vojstvu in c. kr. vojnem pomorstvu, bodi si med bojevniki, bodi si v katerem koli predelu vojaškega upravstva dovrši počenši od dne, ko je bil med vojake yzet (a senti ran), oziroma v službo imenovan, razen slučaja omenjenega v §. 14 h).
Za aktivni službeni čas je šteti tudi čas izučevanja novincev (rekrutov) in vaje v orožji za tiste, ki so k temu sklicani.
b)	Vračunljivi službeni čas, ki ga je kdo — pred prestopom v c. kr. vojstvo ali v c. kr. vojno pomorstvo — dovršil v deželni hrambi ali v civilnodržavni ah tej enaki službi, ako je dotičnik v c. kr. vojstvo ali v c. kr. vojno pomorstvo prestopil bodi na ravnost iz deželne brartibe ali civilne službe, bodi iz stanovitnega ali časnega počitka (dopustka s čakarino) ter je s civilnodržavno ali tej enako civilno službo bila sistemno združena pravica do preskrbe (penzije, provizije).
c)	Tist čas, katerega so udje c. kr. vojaškega živinozdravnega zavoda Dunajskega prebili v zavodu kakor penzijongrji ali asistenti, vendar samo tedaj, če je kdo teh nepretrgoma državi služil.
v
d)	Cas aktivne službe, ki ga je kdo bil dovršil, prodno je bil odpuščen s slovesom ali certifikatom iz stanu moštva, ako dotičnik neposredstveno po odpustu vnovič vstopi v službo vojstva, oj nega pomorstva ali deželno brambe.
§• 9.
"V počitek djanim oficirjem, kateri učiteljsko službo v kadetski učilnici opravljajo, treba je v novo odmero penzije vračunjati za službeni čas vsako polno letu, katero kakor taki učitelji dovršč.
§• io.
Za vsak vojni pohod (vojno odpravo, ekspedicijo), ki se ga kdo v kateri koli službi vdeleži, doštevati je službenemu času pri odmerjanji penzije po eno leto (vojno leto), naj se je dotičnik pohoda vdeležil od začetka do konca, ali samo
nekoliko.
Ako se kdo v enem solnčnem letu vdeleži dveh ali več vojnih pohodov, po-nanožč mu službeni čas samo za eno leto.
Katere dobe naj veljajo za vojne pohode, oziroma za vojna leta, in kako naj ge ta ugodnost raztegne na posamezne dele c. kr. vojstva in vojnega pomorstva, to se za vsak slučaj posebej z Najvišjim armadnim poveljem zaukazuje.
§• H
Tistim osebam c. kr. vojstva, ki so bile v vojski zajete, vračunja se pri od tnerjanji penzije za vojno leto samo tisto leto, v katerem se je prigodilo zajetje dalj časa trpeče vojno vjetništvo se šteje za jednovit (prost) čas službe.
§. 12.
Komu se službeni čas pri odmerjanji penzije ugodneje računi.
Oficirjem, vojaškim duhovnikom in uradnikom, kateri v vojaških izobraževalcih kakor profesorji ali učitelji delujejo ter vzrejance (pitomce) izomikujejo; m odgojujejo, računiti je pri odmerjanji penzije vsako v taki službi popolnoma dovršeno leto za šestnajst mesecev, a profesorjem c. kr. vojaškega živinozdravnega zavoda na Dunaji šteti je vsaka tri v učiteljstvu popolnem dovršena leta za štiri službena leta.
§• 13.
Tistim oficirjem, kateri so kakor oficirji ali tudi poprej kakor kadeti ali podoficirji pri vojaškem mapiranji (narejanji zemljevidov) in trianguliranji delali kot podravnatelji, mapérji, voditelji oddelkov, trigonometri ali trigonometerski adjunkti, računi se pri odmeri penzije vsako v tej službi po polnem dovršeno leto za šestnajst mesecev.
§• 14.
Nevračunljivi čas.
Pri odmerjanji penzije se ne všteva (vračunja):
a)	Čas, ki ga kdo prebode na dopustu (urlavbu) do poklica, v ne aktivni reservi — razen časa namenjenega izučevanju novincev in vajam v orožji (§. 8) — ali v razmeru „zunaj službe“, po tem v stanu (številu) počitnikov ali invalidov; čas ki ga kdo prebode
b)	v ne aktivnem stanu deželne brambe, razen slučaja v §. 120, c) omenjenega, ko dotičnik ne dobiva aktivnostne pristojbine ali pristojbine od vnovične službe (aktivacije), oziroma mezde; čas, ki ga kdo prebode
c)	na dopustu s čakarino ali v nadštevilnem stanu;
d)	čas poskušnje pred prisego za praktikanta ali deva;
e)	čas, v katerem kdo kot pitomec v vojaškem izobraževališči biva, razen slučaja v §. 8 ad c) omenjenega;
f)	čas, v katerem se kak počitnik v katero bodi službeno opravilo porab' za dnino (diurnum) ali nagrado (remuneracijo), razen slučaja, o katerem g°' void §. 9 ;
g)	čas, ki ga pri kakem vojaškem oblastvu, kakem krdelu ali kakem vojaškem zavodu prebodo reservni oficirji in reservni zdravniki zaradi skušnje, ße b' bili dobri za višjo šaržo, ali pa vojaške osebe na počitku zaradi skušnje, ße bi bile sposobne, da bi se zopet v kako službo vzele;
h)	presledek časa, v katerem uhajavca (deserterja) ni bilo pri vojstvu;
i)	ves čas ječe komu v kazen prisojene, ako je kazen ta čez šest mesecev trpek1) naposled
k) kadar vojaška oseba iz e. kr. vojstva izstopi — bodi si, da se sama odpovč vojaškega značaja, ali da se odpusti po razsodilu kakega sodišča ali po sklepu častnega svetovavstva (svetovavstva sodečega o časti ali poštenji), — v®s pred tem izstopom dovršeni službeni čas, kateri se ni tedaj ne sme vračunjatp ako je dotičnik neposredstveno po izstopu vnovič v službo .stopil.
§• 15.	^
Kako se komu odmerja penzija.
Letna penzija odmerja se po vračunljivem času službe tak<5, da ona po dovršenih desetih službenih letih znese tretjino in po dovršenih petnajst, a ne izpolnjenih šestnajst službenih letih tri osmine zadnjič v aktivnosti potegovane plače (gaze).
Iv temu kolikeremu znesku došteva se dalje za vsako popolnem dovršen0 službeno letu 2odstotek plače takö, da se po izpolnjenih štirideset službeni!' letih poda za penzijo cela ali polna aktivnostna plača, čez katero se penzija več ne viša.
§. 16.
Za najmanji (minimalni) znesek penzijo oficirjem, vojaškim duhovnikom 'n vojaškim uradnikom postavlja se tri sto goldinarjev na leto, in ta znosek se čl°' veku, ki ima pravico do penzije, nakazuje tudi tedaj, kadar bi mu v §. 15 razlo' ženi račun manjšo letnino podal.
§. 17.
Tistim vojaškim osebam, ki jim se penzija samo časno podeljuje, pristop z11 vsako leto, za katero jim po §. 5 penzija gre, tista penzija, katera bi jim pripa' dala po izpolnjenih deset službenih letih.
§. 18.
Službenoletni priklad stotnikov ali kapetanov (ritmojstrov), kateri so zap1' sani za kako lokalno službo majorsko, duhovnih profesorjev v vojaških izobrazb' valiŠčih, tako tudi učnega ravnatelja, profesorjev in adjunktov, po tem učitelja za podkovstvo na Dunnjskom vojaškem živinozdravnom zavodu naj se pri odmerjanj' penzije tudi v račun deva, plači priŠtevan, vendar pri stotnikih (ritmojstrih) sam0 tedaj, ako je dotičnik od dne, ko je bil vzet v zapis za kako lokalno službo, dve leti najmanj dalje služil.
§• 19.
Na druge s šaržo ali službo združene postranske pristojbine se pri odmer-Janji penzije ne gleda.
Ali osebni priklad, ki ga kdo dobi v aktivni službi, pristoji mu v polni meri tll(li na počitku — in to na račun tistega troškovnika (etata), iz katerega se je ta Priklad izprvega potegoval, — ako o podelitvi v dotični Naj višji odloki ni izrečno Pristavljeno, da se bode užival samo v aktivni službi in ne dalje.
§. 20.
Takim, ki so začasno imenovani na višje mesto, odmerja se penzija ne po plači višje šarže, katere dela oni začasno opravljajo, ampak po plači njihove prave šarže.
Ako pa v vojski kako višje poveljništvo od divizijskega poveljništva na-'zgor oficirju izmed vojaštva bodi začasno, bodi za trdno podeli poveljstvo (ko-tandovanje), katero mu po njegovi Šarži ne pristoji, gre mu tedaj, ako bi, dokler ltQa to poveljstvo, prejel rano ter postal nezmožen za službo, penzija po meri za prvo višjo |aržno stopinjo veljajoči.
Ali podelitev takega poveljstva se je morala javno razglasiti.
§. 21.
Kdaj se penzija začenja vleči.
Penzija je pristojbina, katera se vsak mesec ponaprej plačuje, ter ne dâ de-1(i na manje dele, a začenja se potegovati s tistim dnem, katerega je kdo po ? lasu ukaznika za c. kr. vojstvo djan v počitek.
§. 22.
Kdaj je konec potegovanju penzije.
Potegovanje penzije ugasne ali mine:
«J s smrtjo tistega, ki ima pravico, dobivati jo;
b)	kadar se penzijonist vnovič vslužbi v c. kr. vojstvu ali v c. kr. vojnem pomorstvu ter začne vleči aktivnostne pristojbine;
c)	o prestopu v civilnodržavno ali tej enako službo;
d)	kadar se penzijonist preseli v vnanjo deželo ali če zadobi tuje državljanstvo ;
e)	vsled kaznenosodne. obsodbe, s katero je po postavi izguba penzije združena; 0 s pretekom dobe, na katero je po §. 5 penzija bila časno podeljena ;
g)	kadar se kdo penzije odpové ter odpravo vzame;
h)	v vseh drugih slučajih, kjer veljajoči vojaški propisi ustanavljajo odhod (izbris) iz števila počitnikov, razen slučaja, ko se odloživšemu vojaški značaj dovoli, dalje potegovati penzijo, ali če počitnik po sklepu častnega sveto-valstva izgubi značaj vojaški; naposled
i)	kadar se kdo, pridržavsi si vojaški značaj, časno odpové penzije, — dokler ta odpoved trpi.
Kdaj in kakč se penzija nadalje dajč takim, kateri iz stanu počitnikov pretopijo v deželno brambo, to določuje §. 121.
( 8lo»eni»cJ ).
73
§. 23.
Kdaj je moči odpovedati se penzije ter vzeti odpravo.
Vojaškim osebam izmed stanu počitnikov, katere zélé odreci se stanovitni penzije proti temu, da jim se vsota dveletne penzije dd v odpravo in da odioz vojaški značaj, sme se ta odprava dodeliti samo tedaj, ako komisija, katera se snide pri dotičnikovem razvidnostnem oblastvu ter si privzame graduiranega vojaškega ’zdravnika, najde in prizna, da je po tem, kakor prositeljevo zdravje kaže, moči pričakovati, da bode najmanj še dve leti živel.
Pod istimi uveti srne se tudi bivšim vojaškim osebam izmed števila počitni' kov, katere so, izgubivši vojaški značaj, ali odloživši ga, vojaško penzijo vendar obdržale, v odpravo dati vsota dveletne penzije, ako se penzije za prihodnje odrekö.
§. 24.
Tistim vojaškim osebam, katerim se je penzija samo časno prisodila (§• 5)> bode tudi dopuščeno, namesto penzije oglasiti se za odpravo odloživši vojaški značaj, ako je o njih, kakor veleva §. 23, izrečeno pričakovanje, da bodo še naj' manj dve leti živele.
Ta odprava ne sme po nikakem presegati dveletne penzije, ter se pod to omejitvijo prositelju odmerja z dvema tretjinama tistega zneska, ki mu o času do-tične prošnje še pristoji od cele na podlogi dovršenega službenega časa prisojeno mu penzije.
§. 25.
Pristoj posmrtne četrti, oziroma odprave rodovinam umrših v počitku.
Kadar katera vojaških oseb, ki so vvrščenc v kak dijetni razred, umrje v p°' čitku, tedaj zapuščeni rodovini pristoji trimesečna penzija pokojnikova kot p°' smrtna četrt (posmrtni kvartal).
Pod rodovino se razumejo samo zakonska žena, ako ni po svoji krivici sodno ločena od moža, in zakonski ali pozakonjeni, staršem (roditeljem) še v skrb izrO' ceni otroci.
§• 26.
Zapuščene rodovine (§. 25, odstavek 2) takih v počitku umrših oseb vojstva, ki niso bile vvrščenc v noben dijetni razred, imajo pravico do 50 g^* odprave, kar jim pa ne krafi pravice do stanovitne preskrbe, ako bi kako imel0.
§. 27.
Rodovinam (§. 25, odstavek 2) takih umrših, kateri so se bili v počitku oženili, pristoji samo tedaj posmrtna četrt, oziroma odprava, ako je mož ali oče po ženitvi bil vnovič zadobil stanovitno vojaško službo, ter seje pozneje v drug0 djal v počitek, ali če jo bil tudi samo časno v službo vzet, a jo umrl vsled rane pred sovražnikom projeté, ali vsled druge oškodbo, katera ga je v službi brc* njegov*» krivnje zadela, ali vsled prijemljive bolezni, ki jo je služeč v bölnic* (špitalu) bil nalezel.
§• 28.
Kakd je gledé pristojbine ravnati s takimi vojaškimi počitniki, kateri prestopijo v kako civilno-
državno službo.
Kadar kaka vojaška oseba izmed števila počitnikov prestopi v civilno državno aÜ tej enako službo, ustavi jej se vojaška penzija (in kak osebni priklad, ako bi £a inaela) od prvega dne tistega meseca, katerega začne vleči plačo, združeno z novo službo.
§. 29.
Ako prejemki vojaškega počitnika, sprejetega v civilno državno ali tej kakšno službo, — med katere prejemke se štejejo tudi prikladi k plači, aktiv-djski ali službeni prikladi, stanarina fdenar za stanišče.) ali v denar naturalno stanišče, po tem drugi s službenim mestom pravilno zdru-, — vsi skup ne presezajo zadnjič dobivane penzije z osebnim pri-, — ako ga je imel, — najmanj za tretjino, pristoji mu kot „vojaški Privržek“ iz troškovnika (etata) vojaških penzij toliko, kolikor manjka do vojaških Prejemkov in njih dodatne tretjine.
§. 30.
A vojaški privržek ne sme nikoli biti večji od poslednjič potegovaue vojaške penzije z osebnim prikladom vred, ako bi bil katerega imel, ter naj se po nakazu davnega vojnega ministerstva daje dotle, dokler dotičnik ne dobi službenega Jûesta, na katerem mu vsi prejemki skup za tretjino presegajo poslednjo penzijo 'n pa osebni priklad. ako je katerega imel.
§• BI.
Pri tistih vojaških osebah, katerim se je penzija samo za neki čas dodelila, treba jo vojaški pvivržek tudi, predno dobodo službeno mesto z boljimi dohodki, Wzuvetno ustaviti, čim je pretekel rok, za katerega je bila dotičniku vojaška Penzija prisojena.
§. 32.
Kako gledé pristojbine ravnati s tistimi, ki bi se iz civilne državne službe povrnili.
Vojaškim osebam, prestopivšim iz vojaške preskrbe v civilno državno ali takoj enako službo, dopuščeno je, ako se dobljena služba ta ne prilega njihovim razmerom, civilne službe iznebiti se ter po tem, ko pristojno oblastvo n jih službeno odpoved sprejme, povrniti se nazaj k uživanju prejšnje vojaške penzije.
§. 33.
Ako se pa vojaška oseba, kateri je bila podeljena stanovitna penzija, po-®tavši nezmožna za civilno državno ali tej enakšno službo, vdrugo dene v počitek, ter bi po veljajoči sistemi iz civilne blagajnice ne dobila prav nobene penzije, bi dobila manjšo, nego je prej od vojaške blagajnice vlekla, to ji je iz troš-kovnika za vojaške penzije dati v prvem slučaji polno vojaško penzijo, a v poslednjem slučaji toliko, kolikor je razločka med prejšnjo vojaško in prisojeno ji ci-vdno penzijo.
Ako se kdo kazncnosodno obsodi ter iz civilne državne ali tej enake službe "dpustl za to, ker je po postavi s tako obsodbo združena izguba penzije, ni več povratka v vojaško penzijo.
nostm, funk« preračunjeno Zeni dohodki kladom vred,
§• 34.
Vojaške osebe, katerim je bila vojaška penzija samo na nekaj časa naklo-njena, imajo, kadar se, postavši nezmožne za civilno državno ali tej enako službo, vnovič denejo v počitek, samo tedaj pravico, da bodo nazaj sprejete v vojaško preskrbo, kadar še ni iztekla doba, za katero jim je bila vojaška penzija časno dodeljena.
Nikakor ni dopuščeno, da bi kdo časno penzijo užival dalje čez rok, ki Je bil prvotno postavljen.
Oddelek II.
O prikladili ranjencrni.
§. 35.
Sploh.
Priklad ranjencem (ranjenski priklad, ranârina) je nezavlsen od šarže * stanovskih skupinah (§§. 36 in 45), kakor tudi od službenega časa, ter se men edino po tem, koliko je bil kdo ranjen.
§. 36.
Kdo ima pravico do ranjenskega priklada.
Oficirji, vojaški duhovniki in vojaški uradniki, katerim se prigodi, da so od sovražnikovega orožja ali z drugimi bojnimi pripravami (aparati) v vojski, m) tudi o miru, zvršujoč svojo službo, brez svoje krivnje ranjeni ali težko okvarjeni ter vsled tega postanejo za službo nezmožni, dobivajo k svoji pravilni penziji še po dvesto goldinarjev ranjenskega priklada na leto.
§. 37.
Oficirjem, vojaškim duhovnikom in uradnikom, kateri so po kakem v §. 36 naštetih povodov roko ali nogo izgubili, pristoji k pravilni penziji štiri sto gold1' narjev ranjenskega priklada na leto.
§• 38.
Oficirji, vojaški duhovniki in uradniki, kateri so takč, kakor je v §. 36 re' čeno, izgubili po dva uda, ali oslepeli na obe očesi do dobrega ali vsaj toliko, da vidijo samö prav velike stvari, ki so najbliže njih, oziroma da morejo le svetlo od tmine razločevati, dobivajo po devetsto goldinarjev ranjenskega priklada na leto.
§. 39.
Taka nezmožnost, posluževati se kacega uda, da vsled tega človek ni za nikak z.aslužek, po tem tiste rane ali težke oškodbe na glavi, na prsih ali trebuhu, ki imenitnim življenja organom opravilo (delovanje) popolnoma in stanovitno ovirajo, štejejo se za enake izgubi enega uda.
§. 40.
Vendar pristojé ranjenski prikladi v slučajih §§. 36 in 39 samo tedaj, ako od rane ali težke oškodbe izvirajoča nezmožnost za službo nastopi v petih letih, štejoč od tistega trenotka, ko je kdo bil ranjen ali oškodovan.
§• 41.
Načeloma se prikladi ranjencem samo stanovitno prisojajo.
Ako bi vendar izimkoma vojaška oseba, katera se najde da je za zdaj nevozna, ter dobode dopust (urlaub) s čakarino, po zgornjih določilih imela pra-vico do ranjenskega priklada, sme seji ta priklad v takem slučaji tudi samo na določen čas prireči.
Ako se taksna vojaška oseba, postavši vsled rane na vsegdar za službo ne-zQiožna (invalidna), dene na počitek, to se ji časni ranjenski priklad premeni v stanovitni priklad.
§. 42.
V takih slučajih, kjer je dvomljivo, je li oficirju i.t.d. sploh prisoditi ranjenski Priklad, ali pa, v kateri meri mu ga je nakloniti, prepuščeno je državnemu voj-ûetttu ministerstvu, na predlog superarbitracijne komisije in z ozirom na vse do-tične razmere skup določiti, je li in kateri izmed sistemiziranih prikladov je do-v°liti pohabljencu.
§. 43.
Kdaj se začne vleči ta priklad.
Potegovanje priklada ranjencem, kateri je kakor sama penzija mesečno naprej plačevana, na manjše dele ne razdrobna pristojbina, začenja se s tistim dne-v°m, katerega je prejemavec djan v počitek, oziroma s tistim dnem, kateri je v Etičnem odpisu državnega vojnega ministerstva izrečno povedan.
§. 44.
Konec tega potegovanja.
Dobivanje ranjenskega priklada mine ali ugasne samo v naslednjih slučajih, fitonreč:
d)	s prejemavčevo smrtjo;
b)	kadar se s čakdrino na dopustu bivajoča oseba, ki ta priklad neki določeni
čas prejemlje, vnovič vdeli za služitev;
c)	kadar se za lokalno službo v zapis vzeti prejemavec res postavi na tako
mesto, — za čas, dokler ta služba trpi;
d)	kadar se prejemavec preseli v kako vnanjo deželo ali zadobode tuje državljanstvo.
§. 45.
Kaj velja o takih plačo dobivajočih vojaških ljudéh, kateri niso v nikakem dijetnem razredu.
S takimi plačo potegujočimi vojaškimi osebami, kijih ne vrsté v nikak dijetni razred, postopati je, — ako dobč pravico potegniti se za priklad ranjencem, — P° dotičnili za podoficirje in vojake veljajočih določil ib.
§. 46.
NI dopuščeno, priklade ranjencem z zvršllom (esekucijo) poprijemati.
Prikladi ranjencem — naj bodo kolikoršni koli, — ne morejo se ni zunaj s°diŠča, ni po sodišči vzeti v prepoved ali zvršllo.
Oddelek III.
O sprejemanji v stan preskrliovaneev vojaških invalidni«**
§• 47.
Kdo ima pravico, biti sprejet med preskrbovance vojaških invalidnic.
Oficirji izmed vojaštva od stotnika (ritmojstra) nizdolu smejo se sprejemati v stan preskrbovancev vojaških invalidnic, ako so invalidni ter se nahajajo v stanovitnem počitku.
§• 48.
Tzimkoma smejo se v posebnih slučajih tudi invalidni avditorji, vojaški zdravniki, krdelski računarji, vojaški duhovni in vojaški uradniki v počitku,
IX. dijetnega razreda nizdolu, v invalidsko preskrbo sprejeti.
§•49.
Kakö se razdeljujejo preskrbovanci vojaških invalidnic.
Oficirji (vojaški duhovniki, vojaški uradniki), ki jih je sprejeti v preskrbo-vanski stan vojaških invalidnic, ali se nastanjajo:
a)	res po vojaških invalidninah, ali pa
b)	dobivajo preskrbno mesto kake invalidnine ter smejo stanovati, kjer si sami izvolijo.
§. 50.
Pristojbine takih, ki so v preskrbovanski stan vojaških invalidnic prevzeti.
Oficirji izmed vojaštva, namreč taki, kateri so res spravljeni v kako vojaško invalidnico na sistemizirana preskrbstvena mesta, in pa taki, katerim je kako normiranih preskrbstvenih mest invalidnic vojaških podeljeno ter si smejo stanova-lišče sami izvoliti, potegujejo neko plačo (gazo) namesto penzije. Plača ta se ji111 odmerja z devetdeset odstotki poslednjič dobivane aktivnostne plače.
Izimkoma v invalidsko spreskrbo vzeti avditorji, vojaški zdravniki, krdelsk' računarji, vojaški duhovniki in uradniki dobivajo to plačo tudi v meri, kakor ai' ravno prčd številkama določuje.
§. 51.
Ako je oficir, vojaški duhovnik ali uradnik, kateri prejde v stan preskrbo-vancev kake invalidnine, predno je bil tjekaj vdel jen, vlekel večjo penzijo, neg0 bi bila plača, ki mu po tem pristoji v invalidnini, naj poteguje dalje prejšnjo penzijo za plačo.
§. 52.
Plača se začenja vleči tist dan, katerega so komu po glasu ukaznika c. kr. vojstvo podeli preskrbstveno mesto, a nehava s tistim mesecem, v katerem kdo iz preskrbovanskega stanu odide.
§. 53.
Oficirjem, vojaškim duhovnikom in uradnikom, ki se res denejo v kako vojaško invalidnino, pristoji poleg plače in ranjonskoga priklada, ako bi ga kd°
1Qlel, tudi stanišče (kvartir), odmerjano po šarži in po večji ali manjši prostor-n°sti dotične invalidnice, a ne pravica do tega, da bi se staniŠču omislila potrebna °Prava.
§. 54.
Pristoj stanišča, to je pravica biti sprejet v kako stanovanje invalidnično, pačenja se z dnem, katerega je komu preskrbstveno mesto ^uJe 14 dni po odhodu iz preskrbovanskega stanu.
podeljeno, ter se kon-
§. 55.
Ako se pa komu v invalidnici izpraznjeno preskrbno mesto podeli, predno Je pretelko 14 dni po izpraznllu, ali kadar rodovina (§. 25, odstavek 2), ostavša Za Človekom, ki je v invalidnici umrl, njegovo stanišČe še ima ter uživa (§. 60), začenja se novo sprejetemu pravica do stanišča še le po izteku 14 dni, oziroma P° tem, ko bode rodovini minila pravica, uživati stanišče.
§. 56.
Taki, ki, dobivši preskrbno mesto kake invalidnice, smejo stanovati, kjer je ljubo, vlečejo namesto stanišča v tem imenu pripomoč, katere se brez ozira ,la prebivališče stotniku ali ritmojstru po sto dvajset goldinarjev, a nadlajtnantu ah lajtnantu po osemdeset goldinarjev na leto odmerja.
§• 57.
Pripomoč za stanišče se začenja s prvim dnevom tiste solnčne letne Četrti, katera neposredstveno prihaja za podelitvijo preskrbnega mesta dotičniku.
To pripomoč je za vsako letno četrt naprej izplačevati in ako bi prejemavec htdi v tej četrti prišel iz preskrbovanskega stanu, ni mu je treba nič povračevati. , Pripomoč za stanišče se končuje s tisto solnčno četrtjo, v kateri prejemavec ‘z preskrbovanskega stanu odpade.
§• 58.
Taki uživavci plače (gaže), ki niso vvrščeni v nikak dijetni razred, smejo nastanovati samo po vojaških invalidnicah in to na preskrbstvena mesta, kakršna so sistemizirana za vojaško moštvo.
. Oni imajo poleg stana, servisa po meri za podoficirje in vojake normirani 1)1 erarske postelje samč pravico do penzije, pristoječe jim po službenem času, eventuvalno do priklada ranjencem.
§. 59.
Pristoj posmrtne četrti in porabe stanišča rodovinam, ki ostajajo za umršimi.
Rodovinam (§. 25, odstavek 2) takih v stanu preskrbovancev kake vojaške ^Validnice umršili oseb, ki so bile vvrščenev kak dijetni razred, pristoji posmrtna ‘etrt, to je toliko, kolikor moževa, oziroma očetova plača za tri mesece znese; a °stavšim rodovinam takih v stanu preskrbovancev n mrši h oseb, ki so penzijo leklo, ne bodoč vvrŠčene v nikak dijetni razred, pristoji odprava po petdeset goldinarjev.
§. 60.
Kadar urarje kdo tistih, ki so v sami invalidnini stanovali, pristoji njegoV1 rodovini (§. 25, odstavek 2) poleg posmrtne četrti ali odprave še tudi pravica, v staniŠči, katero je umrši (pokojnik) v invalidnini imel, ostati dotle, dokler se ne izteče po navadi kraja tist odpovedni rok, kateri pride prvi po smrtnem dnevi.
B.	C. kr. vojno pomorstvo (marina,)
§• 61.
Zgornja določila veljajo z naslednjimi opredelbami tudi za admirale, štabske oficirje in nadoficirje c. kr. vojnega pomorstva, pomorske kadete (pomorske aspi' rante), pomorstva duhovnike in uradnike, po tem take osebe c. kr. pomorstva, ki vlečejo gazo, a niso vvrščene v nikak dijetni razred.
’ ... §- 62’
Gas na začasnih mestih dovršene službe je samo tedaj vračunljiv, ako se do-
tičmk pozneje za trdno (definitivno) imenuje v tisto službo.
§•63.
Pomorstvenim duhovnikom, ki so se temu zvanju posvetili, gre pri odmerjanji penzije tist čas, ki so ga pred pristopom k e. kr. vojnemu pomorstvu v civilnem (nevojaškem) dušnem pastirstvu dovršili, postavljati v račun za službeni čas (§. 8.)
§. 64.
Pomorskim oficirjem, kadetom (pomorskim aspirantom), pomorstvenim duhovnikom, avditorjem, zdravnikom in uradnikom aktivnega stanu je pri odmeri penzije k vračunljivemu času službe doštevati po štiri mesece za vsako polno leto, katero se podâ pri seštevanji tistega časa, kar ga je kdo o času mira prebil in'1 opremljeni ladiji vojnega brodovja (flota), vadbeni (šolski) buliji ali na nje tenderji.
Ako pa čas, kar ga kdo prebode na ladiji, ves ali nekoliko pade na vojno leto, katero mu je vračuniti, ne došteva se ta čas kakor takov, nego se računi samd vojno leto.
§• 65.
Na pomorstveni akademiji vslužbenim po zvanji profesorjem, kakor tudi na samostalni pomorstveni nižji realki in na pomorstveni ljudski šoli za trdno vsluŽ-benim profesorjem, ravnateljem, učiteljem in učiteljicam naj se pri odmeri pcO' zije vsaka tri v taki službi popolnem dovršena leta štejejo za štiri službena leta.
Ljudem k pomorstvu spadajočim, ki se časno odkažejo v pomorstveno akademijo, da katero učno stroko učč. vračunjati je vsako v tej službi dovršeno loto za šestnajst mesecev.
Čas, ki ga v tem paragrafu imenovani prebodo na ladiji, ko pitomci (vzre-janoi), uččč se po morji potujejo, ne računi jim se za čas bivanja na ladiji.
§. 66.
Pomorski kadeti (aspiranti), katerim se prigodi, da so od sovražnikovega orožja ali z drugimi bojnimi pripravami v vojski, ali tudi o miru, zvršujoč službo svojo, brez svoje krivnje ranjeni ali težko okvarjeni ter vslod tega postanejo
8l^bo nezmožni, devajo se v počitek kakor redovne ladije praporščeki (Linien-8el'iffs-Fahnriche) ter dobivajo vrlii tega ranjenski priklad (§§. 36 do 39), pritrjen velikosti njihove rane ali pokvare.
§• 67.
Pcteroletne priklade (petletnice) načelnikov hidrografskega urada, profesorji' na pomorski akademiji, ravnatelja in profesorjev na pomorstva nižji realki, po km višjega učitelja, učiteljev in učiteljic na pomorstva ljudski šoli devati je pri 0,lrner jan ji penzije tudi v račun.
§• 68.
Pomorskim oficirjem, kateri xt vojski, vrščč poveljstvo (komando) njim po ‘Ijihovi šarži ne pristoječe, vsled prejete rane postanejo nezmožni za službo, pri-8‘°ji penzija po meri za prvo višjo Šaržo tedaj, ako jim je dotično mesto bodi za-^asno ali za trdno podelilo kako nadstoječe poveljniŠtvo, od poveljništva eskadri, °2iroma oddelku brodovja navzgor (§. 20).
§. 69.
Pomorski kadeti in aspiranti, kateri so invalidni in za vselej v počitku, tejo se sprejeti med preskrbovance invalidnin na mesta lajtnantom sistemizirana.
Ako se kateremu njih podeli takšno mesto, bodi v sami invalidnici, bodi fakö, dastanujejo, kjer jih je volja, pristoji mu za invalidsko plačo (§. 50) devet-^eset odstotkov posiednje plače, katero je imel v aktivnosti.
Pomorskim kadetom in aspirantom, ki so res vzeti na stan v vojaške invalidée, pristoji staniŠče (§. 53), kakoršno je za lajtnansko šaržo, a tisti izmed njdi, ki so dobili invalidsko pivskrbno mesto ter smejo stanovati, kjer si sami izberö, vlečejo po osemdeset goldinarjev pripomoči za stanišče (§. 56) na leto.
Drugo poglavje.
Podoficirji, vojaki (soldatje, Žolnirji) in mornarji (morjaki, matrozi).
Sploh.
§• 70.
Kolikovrstno je preskrbovanje.
Vojaško preskrbovanje invalidnih podoficirjev, vojakov in mornarjev ali ^Orjakov je v tem :
a) Da so jim podeli stanovitna ali časna invalidska penzija;
°) eventuvalno, da jim se podeli ranjenski priklad;
c)	da se sprejmejo v preskrbovanski stan kake vojaške invalidnine.
§. 71.
Prisojanje pravice do preskrbovanja.
Pravico do vojaške preskrbe sploh, po tem vrsto te preskrbe ustanavljajo davila (vojaška) poveljništva (general-komande), oziroma c. kr. pristansko ad-"’H'alstvo v Pulji in morsko-okrajno poveljstvo v Trstu na podlogi najdenja in tsveta superarbitracijskih komisij.
(SloTcniich.)	74
Kadar so posebni razmeri, dopuščeno je prej rečenim oblastvom, pri drža'" nem vojnem ministerstvu, oziroma pri njegovem odseku za pomorstvo nasvetovati, da bi se s kom izimkoma ravnalo.
»
A. 0. kr. vojstvo (armada).
Oddelek I.
O invalidskih pcnzijali.
§• 72.
Kdo ima pravico do stanovitne invalidske penzije.
Podoficirji in vojaki c. kr. vojstva (armade), kateri so — če tudi s pretrg0 ali prenehoma (§. 77) — polnih deset let aktivno služili in vsled kake nakaznosti, ki seje začela v službi, postali invalidni, to se pravi, k vsem vojaškim služba® za vselej nezmožni, imajo pravico do stanovitne invalidske penzije.
Na to, ali je kdo tudi v grajanskem (civilnem) oziru nezmožen za vsak za' služek, naj se pri tem ne gleda.
§• 73.
Tudi predno dopolnijo deset službenih let, dobč pravico do stanovitne 1® validske penzije tisti podoficirji in vojaki, ki so aktivno služčč s katerim v §• * naštetih povodov brez svoje krivice postali invalidni (§. 72) in ob enem na vs eg' dar nezmožni tudi za vsak grajanski (civilen) zaslužek.
§• 74.
Podoficirji, kateri so nepretrgoma aktivno služili osemnajst ali še več l°b dobivajo s tem brezuvetno (nepogojno) pravico zahtevati stanovitno invalidsko penzijo, ter jim ni treba v dotrdbo te pravice izkazovati, da so invalidni.
§• 75.	...
Podoficirji in vojaki, kateri se v slučajih, naštetih v §. 4, pri superarbitracij1 najdejo, da so sicer invalidni (§. 72), da so paše zmožni za kak civilen zaslužek, ter se zaradi tega s slovesom ali certifikatom odpustč od vojaštva, dobivajo tedaj pravico tlo stanovitne invalidske penzije, ako v prvih petih letih po tem zaradi tistih nakaznosti ki so koga bile storile invalidnega, nastopi še tudi nezmožno® za vsak zaslužek, prispoznana s ponovljenim superarbitrijem.
Ali ta pridržek mine bezuvetno po izteku gori povedane dobe.
§• 76.
Pravica do časne invalidske penzije.
Podoficirjem in vojakom, kateri so v času, ko se postavijo pred super®' bitracijno komisijo, sicer nezmožni za vse vojaško službe, — v slučajih naštetih v §. 4 tudi nepripravni za kak grajanski (civilen) zaslužek, — a pri katerih j° vendar še moči pričakovati, da jim se njih telesne nakaznosti nekoliko izboljšaj0 in da vsled tega postanejo zopet dobri za kako vojaško služitev, oziroma sa sa®0 — stalni zaslužek, sme sc invalidska perizija samo časno podeliti, to so pravl> najmanj na eno leto in največ na tri leta, kakor nasvetuje superarbitracijsk9 komisija.
Predno določeni rok ta mino, podvreči je dotičnika vnovič superarbitnj’1 ter ravnati z njim po novem najdenji.
§• 77.
Vračunljivi čas službe.
Pri odmerjanji invalidske penzije šteje se samo čas aktivne službe (§. 8) ; naaproti se ne vračunja čas, dokler je kdo bil na dopustu (urlavbu) do poklica a^v neaktivni reservi — iznima se vendar čas izučevanja novincev in čas vajenja v °rožji, — dalje se ubežniku (dezertérju) ne všteva vmesni čas ubeŠtva, naposled Ves čas, kar ga kaznjenec prebode v ječi, ako je ta kazen čez šest mesecev trpela.
Kateri službeni čas velja pri deželni brambi za vračunljiv čas, to določuje
§• 120.
Službeni čas, ki ga je kdo dovršil, predno je bil od vojaštva odpuščen s slovesom ali certifikatom, sme mu se pri odmerjanji penzije samo tedaj vračunjati, ako je neposredstveno po odpustu vnovič vstopil v službo pri vojstvu, vojnem pomorstvu ali deželni brambi.
§. 78.
Določila v §§. 10 in 11 obsežena o vračunjanji vojnih let in časa v vojnem vjetništvu dovršenega veljajo tudi za podoficirje in vojake.
Kadeti in podoficirji, kateri so delali pri vojaškem mapiranji in trianguli-ranji, imajo, če se sprejmejo v vojaško preskrbo, pravico ugodnejšega računjenja ®lužbenega časa pri odmerjanji penzije, o čemer se govori v §. 13.
§. 79.
Kako se komu invalidska penzija odmerja.
Invalidska penzija se odmerja po pravi šarži, v kateri je dotični podoficir aH vojak res bil, predno so ga prevzeli v vojaško preskrbo, in po dovršenem vračunljivem času njegove službe.
Mera letne invalidske penzije moštvu c. kr. vojstva je razvidna iz razkazila
Priloga I.
§. 80.
Tistim invalidnim podoficirjem in vojakom, katerim je podeliti invalidsko penzijo, predno so dovršili desetletno aktivno službo, naj se odmerja v tem znesku, kolikor bi jim je šlo po njih šarži, ako bi bili že dopolnili deset let svoje službe.
§. 81.
Kadeti, kateri, ranjeni pred sovražnikom postanejo s tega nezmožni za vojne ®lužbe, devajo se v počitek kot lajtnanti s tristo goldinarji letne penzije.
§. 82.
Ako so podoficirji in vojaki, bivaje na dopustu (urlavbu) ali v reservi, ob enem v kaki civilni državni ali tej enaki službi, ter, vrščč vojaško službo, postajo za vojaško in civilno službo nezmožni in tudi za grajanske (civilne) zaslužke u0sposobni (§§. 73 in 76), tedaj je z njimi ravnati po načelih §fa 6.
(Je so takšni podoficirji in vojaki bili iz civilne službe že penzijonirani, pr0' vizijonirani ali kvijescirani, ter postanejo po tem, vrščč vojaško službo, invalida1 in za civilen zaslužek nezmožni (§§. 73 in 76), to dobivajo k svoji civilni pen-ziji (proviziji i.t.d.) — vendar samo tedaj, ako bi bila izpod 300 gld. — privržek na račun vkupnega vojstvenega troškovnika. Ta privržek jim gre za takd dovršeni vračunljivi čas vojaške službe, — vštevajoč čas kake prej opravljene, pa brez nagrade ostavŠe civilne službe (§. 6), — po vojaški šarži, na kateri so v resnici bili, po meri v razkazilu Priloga [I dani. oziroma samo s tistim delom, ki je potreben v dopolnitev civilne penzije do 300 gld.
Reservni kadeti, kateri so iz civilne službe bili že penzijonirani, provizijo-nirani ali kvijescirani, ter se v slučaji §fl 81 denejo kakor lajtnanti med vojaške počitnike, dobivajo tedaj, kadar njih civilna penzija (provizija) ne dosega 300gld-> od vkupnega vojstvenega troškovnika toliko, kolikor do tega manjka.
A kadar imajo civilne penzije 300 gld. ali še več, ne doplačuje vojstvem troškovnki ničesar.
Od privržka k penziji je nezavisen ranjenski priklad,
90).
§. 83.
Kdaj se penzija začenja vleči.
Invalidska penzija je pristojbina, katera se vsak mesec po naprej plačuje ter ne more deliti na še manje dele, a začenja se vleči s prvim dnevom tistega1 meseca, ki pride prvi za tem dnem, katerega je izdan sklep jr §. 71 imenovanih oblastev, ukazujoč djati koga v invalidski stan.
§. 84.
Kadar izdatba dotičnega sklepa pade na prvi dan meseca ali če se kdo izrečno s prvim dnem katerega meseca dene v invalidski stan, tedaj se jame invalidska penzija vleči že na ta dan.
§• 85.
Kdaj se penzija nehâ vleči.
Potegovanje invalidske penzije ugasne ali mine ob odhodu (izbrisu) iz invalidskega stanu, — naj sc ta odhod primeri po kakoršmnn koli načinu, — z odhodnim mesecem.
§. 86.
Jeli moči odpovedati se invalidske penzije ter vzeti odpravo.
Vsakemu podoficirju ali vojaku, komur je invalidska penzija za vselej p°' deljena, dopušča se pod uvcti (pogoji) in načini postavljenimi v §. 23, zahtevati odpravo, namreč toliko, kolikor mu pristoji penzije v dveh letih.
§• 87.
Kako ravnati z invalidnimi podoficirji in vojaki, ki prestopijo v civilno državno službo.
Ako se invalidsko penzijo potegujoč podoficir ali vojak za stanovitno id1 samo na poskušajo prevzame v civilnodržavno ali tej enako službo ali na katero tistih službenih mest, ki so Vojaškim doslužencem pridržana, tedaj so v §§. 28 do 30 postavljena načela incrodavna glede tega, kako je postopati z njim, kar so tiče pristojbin.
kadar komu pristoji
Podoficirji in vojaki, katerim je invalidska penzija samö časno naklonjena, lniajo o prestopu v katero prej omenjenih služeb samo tedaj pravico do „vojaškega privržka“, ako se jim pri ponovljenem superarbitriji pri reče pravica do stano-vitne invalidske penzije.
§. 88.
Kakö glede pristojbine postopati z njimi, ako bi se iz civilne državne službe povrnili.
Ako se invalid, kateri je iz invalidske penzije prestopil v civilno državno ali tej ènako ali vojakom pridržano službo, pozneje iz te službe vnovič dene na počitek, ter po načelih za to njegovo civilno službo veljajočih nima pravice do "obene preskrbe ali če dobode sicer preskrbo, vendar manjšo od penzije, katero je prej vlekel iz vojaške blagajnice, to mu je iz troškovnika za vojaške penzije dati v prvem slučaji polno prejšnjo invalidsko penzijo, a v poslednjem slučaji toliko, kolikor je razločka med invalidsko in prisojeno mu civilno penzijo.
§• 89.
Ako se invalid, kateri je iz invalidske penzije v civilno državno ali tej enako službo ali v kako vojakom pridržano službo prestopil, te službe iznebi in nad-stoječe oblastvo to dovoli, naj tudi sme nazaj stopiti v uživanje prejšnje invalidske Penzije.
Ako se pa takšen invalid obsodi v izgubo civilne službe zaradi takega kaznivega djanja, s katerim je po kaznenih postavah združena izguba invalidske preskrbe, nima več pravice do povratka v penzijo.
Oddelek n.
<1 prikladili ranjencem.
§. 90.
Splošno načelo.
Priklad ranjenski je popolnem neodvisen od invalidske penzije ter se, brez ozira na čas službe in šaržo, odmerja edino po tem, koliko je bil kdo oranjen.
§• 91.
Kdo ima pravico, da mu se prisodi ranjenski priklad.
Podoficirji in vojaki, katerim se prigodi, da so od sovražnikovega orožja ali z drugimi bojnimi pripravami (aparati) v-vojski, ali tudi o miru, zvršujoč svojo službo, brez svrje krivice ranjeni ali težko okvarjeni ter vsled tega postanejo za zlužbo nezmožni, dobivajo k svoji pravilni invalidski penziji po osem in štirideset goldinarjev ranjenskega priklada na leto.
§. 92.
Podoficirjem in vojakom, kateri so s kakim v §. 91 naštetih povodov roko al 'logo izgubili, pristoji k pravilni invalidski penziji šest in d vetdesct goldinarjev '’»»jenskega priklada na leto.
§• 93.
Podoficirji in vojaki, kateri so takč, kakor je v §. 91 rečeno, izgubili p° dva uda, ali oslepeli na obe očesi do dobrega, ali vsaj toliko, da vidijo samč pray velike stvari, ki so jim najbližje, oziroma da morejo le svetlo od tmine razločevati, dobivajo po sto in štirideset goldinarjev ranjenskega priklada na leto.
§. 94.
Taka nezmožnost, posluževati se kacega uda, da vsled nje človek in za nikak zaslužek, po tem tiste rane ali težke oŠkodbe na glavi, na prsih ali trebuhu, katere imenitnim za življenje organom popolnoma in stanovitno kratijo delovanje, štejejo se za enake izgubi enega uda.
§. 95.
Kadeti, ki se kot lajtnanti denejo v počitek za to, ker so bili pred sovražnikom ranjeni, imajo pravico do ranjenskega priklada po meri oficirjem (§. 36 do 39) ustanovljeni.
§• 96.
Kdaj se začenja vleči ta priklad.
O tem, kdaj se začenja priklad ranjencem potegovati, veljajo ista doloČlha, kakor gledč invalidske penzije (§§. 83 in 84); kakor ta, tak<5 je tudi ranjenski priklad mesečno po naprej plačovana, dalje ne deljiva pristojbina.
§• 97.
Kdaj se končava to potegovanje.
Dobivanje ranjenskega priklada mine ali ugasne samo:
a)	S prejemavčevo smrtjo;
b)	kadar se prejemavec preseli v kako vnanjo deželo ali če zadobi tuje državljanstvo.
§. 98.
Priklad ranjencem se ne sme s prepovedjo ali zvršflom poprijemati.
Priklad ranjencem ne more se ni zunaj sodišča, ni po sodnem potu vzeti v prepoved ali z vršilo (eksekucijo).
Oddelek III.
O sprejemanji meil preskrliovnnee vojaških invalidni«*.
§. 99.
Kdo ima pravico do preskrbovanja v invalidnlci.
Invalidni podoficirji in vojaki, kateri so :
a)	najmanj trideset let nepretrgoma aktivno služili; ali kateri so l>) vsled rano pred sovražnikom prejeto ali pa sploh v službi oslepeli, ali tako leske oškodbe pretrpeli, da potrebujejo posebne postrežbo in skrbi; nap°' sled taki, katero je
c)	v aktivni službi zadelo slaboumje, božjast ali pa mrtvoudnost storila tuje
pomoči potrebne, ako ne morejo pri svojcih dobiti strežbe, kakoršne jim
je treba;
imajo pravico, biti sprejeti v katero vojaško invalidnico.
§. 100.
Kaj pristoji invalidom stoječim v preskrbi kake invalidnice.
V	vojaško invalidnico sprejetim invalidom pristojé v vseli okolnostih: mezda, hrana, kruli, stanišče, obleka in tabak, ali tabak za ustanovljeno posebno ceno (Umito), katero morajo plačati.
Kadar nastanejo posebni razmeri, imajo oni pravico tudi službovnega, delovnega, hodovnega (maršnega) ali zdravstvenega priklada pod istimi uveti in v enaki meri kakor moštvo stoječega vojstva.
§. 101.
Mezda pristoji moštvu v vojaško invalidnico sprejetemu po pravi šarži, v kateri je kdo naposled res bil, ko je aktivno služil.
Po kateri meri se invalidska mezda odmerja posameznim šaržam, to je očitno iz razkazila Priloga III.
Za mero ostalih pristojbin, za začetek in konec vseh v §. 100 naštetih prejemkov veljajo sploh načela stoječemu vojstvu postavljena.
§. 102.
Priklad ranjencem.
V	slučajih, ki jih imajo v mislih §§. 91 do 94, pristoji tudi moštvu, stoječemu v preskrbi kake vojaške invalidnice, ranjenski priklad v meri ondukaj povedani.
O začetku in koncu potegovanja tega priklada veljajo določila §§f,v 96, oziroma 83 in 84, po tem 97.
§. 103.
Odpoved preskrbe v invalidnici.
Podoficirjem in vojakom, katerim je podeljena preskrba v kaki vojaški in-validnici, dano je na voljo :
a)	Namesto preskrbe v invalidnici zahtevati, da smejo invalidsko penzijo zunaj
invalidnice vleči, ali pa
b)	celo odreči so preskrbovanja v invalidnici ter vzeti odpravo.
§. 104.
Tistim invalidom, kateri imajo pravico do preskrbe v invalidnici, pa bi za-rad posebnih okolnosti rajši dobivali invalidsko penzijo, pridržan je vsegdar 8 prejem v invalidnico.
§. 105.
Ako se kdo odpovč preskrbe v invalidnici, dodeljuje mu se z uveti in po Načinih, ki jih postavlja §. 23, v odpravo toliko, kolikor znese v dveh letih tista
invalidska penzija, na katero bi bil ob izstopu iz aktivne službe imel pravico p° Prilogi I.
§. 106.
Kdaj propade preskrba v invalidnici.
Kadar se pravica do preskrbe v invalidnici izgubi z obsodbo v kazen težke ječe, nehavajo vse pristojbine invalidnične (razen priklada ranjenim, §. 97) s poslednjim dnevom tistega za potegovanje mezde določenega razdobja, v katerem je bila kazenska sodba razglašena.
Takšni invalidi, ki se dad<5 v pijanstvo, ki po svoji nepogodnosti v invalidnici zdražbe delajo, ki se hišnim ustanovilom (postavam) nečejo pokoravati ter, ne maraje za nobeno svaritev in naloženo kazen, ostanejo nepoboljšljivi v svoji napaki, kateri se torej skažejo, nevredni preskrbe v invalidnici, odpravijo se iß invalidnice na predlog invalidničnega poveljstva, podan nadstoječemu glavnemu (vojaškemu) poveljstvu, ter se jim odkaže invalidska penzija po meri, kakor jim gre.
§. 107.
Pogrebna povprečnina.
Za vsakega v stanu preskrbovancev kake vojaške invalidnice umršega podoficirja ali vojaka, ki ga je po pravilniku (reglementu) s sprevodom (konduktom) pokopati, sme se, kadar iz njegove ostaline (zapuščine) ni moči pogrebnih troskov opraviti, zaračuniti erarju poprečnima (pavšal) treh goldinarjev za trugo, kakor tudi za druge manjše troske, ki se o tej priliki naberö, ako ni za to že itak poseben zalog (fond) določen, ali kako drugače poskrbljeno.
§. 108.
Odprava rodovinam po umrših invalidničnih preskrbovancih izmed vojaškega moštva.
Rodovinam (§. 25, odstavek 2) po prvem načinu oženjenih preskrbovancev kake vojaške invalidnice izmed moštva, ki umrjejo, pristoji po trideset goldinarjev odprave, katero je precej in sicer ta dan po moževi ali očetovi (smrtij odšteti.
B. C. kr. vojno pomorstvo.
§. 109.
Zgornja določila veljajo z naslednjimi premenami tudi za podoficirje in mornarje (matrozo) c. kr. vojnega pomorstva.
§. 110.
Podoficirjem, od podladijarja (podbocfnana) in temu enakih ali vrstnih sat'/ (častnikov) navzgor, je tist čas, kar ga po dopolnjenih desetih lotili službe o miru prebodo na ladiji, namreč na opremljeni ladiji vojnega brodovja, na vadbeni (Šolski) ladiji ali njenem tenderji, pri odmerjanji penzije devati v račun po določilih obseženih v §. 65.
§. 111.
Penzija teh le šarž, namreč nadladijarja, ladijarja in podladijarja (nadboc-mana, bocmana in podboemana) in tem enakih ali vrstnih podoficirjev odmerja se takö, kakor osebam plačo (gazo) prejemajočim, a v noben dijetni razred ne krščenim, in to na podlogi aktivnostne mezde, kolikor je prihaja na 360 dni; ti podoficirji stopijo torej po dovršenih štirideset letih službe v užitek dotične polne aktivnostne pristojbine.
Mera letne invalidske penzije za moštvo c. kr. vojnega pomorstva od ladi-jarjevega pomočnika (mata) in temu enakih šarž nizdolu razvidna je iz razkazila, Priloga IV, a mera, po kateri je invalidsko mezdo odmerjati pomorskemu moštvu, nastanjenemu v kaki vojaški invalidnici, vsakemu po svoji šarži, vidi se iz razkazila, Priloga V.
S pomoi stvenim moštvom, ki privzeto izmed bivajočih na dopustu (urlavbu) ali v reservi, stoji v civilni državni ali tej enaki službi, ali ki je iz te službe že penzijonirano, pro vizijoni rano ali kvijescirano, dela se po določilili §f* 82. Ali Šarže: nadladijar, ladijar in podladijar in vrstni tem podoficirji Štejejo se v lem za enake reservnim osebam (§. 6), ki plačo vlečejo, pa niso vvrsčene v noben dijetni razred, ter se jim za tega delj vojaška penzija, oziroma povišba civilne penzije (provizije i.t.d) za 2 V* odstotek po §. 6 izračunja na podlogi aktivnostne mezde, kolikor je prihaja za 360 dni. Vojaški privržek k civilni penziji (proviziji i.t.d.), ki — v zmislu drugega odstavka §r‘ 82 — pristoji ostalemu na dopusti: bivajočemu in v reservi stoječemu moštvu c. kr. vojnega pomorstva, vidi se iz razkazila, Priloga VI.
§. 112.
Z morjački (mornarčeki) in s pristrojnimi (masinskimi) hlapčiči c. kr. vojnega pomorstva, kadar vsled kake oškodbe — prejete v službi in izvirajoče od službe — postanejo nezmožni za vojno službo, delati je kakor z mornarji četrtega razreda.
§. 113.
Posebna določila so dana o preskrbi delavcev v orožnici (arsenalu).
Trelje poglavje.
0 postrežbi na umu bolnih oseb c. kr. vojstva in c. kr. pomorstva, kadar se sprejm« v kako
blaznico (norišnico).
§• 114.
Splošna določila.
Na umu bolni oficirji katere koli stopinje (avditorji, vojaški zdravniki in krdelski računarji), pomorski kadeti, vojaški in pomorstveni duhovni, uradniki m v nikak dijetni razred ne vvrščeni prejemavci plače (gaže), ki uživajo vojaško pristojbino (bodi si plačo ali penzijo), in takö tudi tisti podoficirji, vojaki in mornarji, katerim se, dokler aktivno služijo ali ko že invalidsko penzijo vlečejo ali preskrbo v kaki invalidnici uživajo, um zmeša tako, da je treba oddati jih v blaznico (hišo blaznih), spravijo se lahko ali: n) v oddelek Trnavsko vojaške invalidnice, odmenjen blaznim; ali pa kadar bi
ne bilo moči jih ondi sprejeti b) v kako civilno bhiznico.
(81ov«ui«rh),
Oni prvi se imevajo zapisane pri Trnavski invalidnici, ti pa, dokler so bolni) pri tisti vojaški invalidnici, katera je dolžna, držati jih v razvidnosti.
§• 115.
Oficirji in drugi gažisti.
Oficirji in drugi uživavci plače, ki se jim um zmeša, dobivajo penzijo sistemoma jim pristoječo, naj že bodo sprejeti v oddelek blaznih Trnavske vojaške invalidnice, ali pa v kako civilno blaznico.
"S blâznicah pristoji vzdržba generalom in admiralom, štabnim in višjim °“' eirjem, vojaškim in pomorstvenim duhovnom in uradnikom po prvem, pomorskim kadetom (pomorskim aspirantom) po drugem, naposled plačo dobivajočim a v' nikak dijetni razred ne vvrščenim osebam iz vojstva in vojnega pomorstva p° tretjem razredu, kakor je navada v teh zavodih.
Vrhi tega pristoji v tem slučaji, ko bi ne bilo moči s penzijo in z dohodki kakega zasebnega imenja oblačil nabavljati in drugih manjših potrebščin zalagati) za vsakega v kako blaznico oddanega gažista letna povprečnina (pavšal), katere se po prvem razredu preskrbovanim odmerja osemdeset, po drugem razredi preskrbovanim šestdeset in po tretjem razredu preskrbovanim štirideset g0*' dinarjev.
Troske vzdrževanja in troŠke za prevoznjo na umu bolnega v zavod oprav' ljati je s penzijo in z dohodki zasebnega njegovega imenja, ako bi ga kaj bil°-A ko bi penzija in dohodki iz kakega zasebnega imetka ne zmogli teh troskok tedaj nosi erar, kolikor bode več troška.
Po smrti takega bolnika privzeti je v zalogo troškov tudi bistvo (substaip cijo) imetka, ako se s tem ne spravi v nevarnost obstanek zapuščene pokojni' kove rodovine.
§. 116.
Podoficirji, vojaki in mornarji.
Za podoficirje, vojake in mornarje, ki se spravijo v kako blaznico za to, kef se jim je um zmešal, plačuje erar vse troške, in to za kadete po drugem, za ostale podoficirje, za vojake in mornarje po tretjem vzdržbenem razredu, a nasproti se jim ustavijo druge pristojbine.
Drugi del.
C.	kr. deželna bramba
(s tiroljskimi in predurclskimi deželnimi strelci vred).
§. 117.
Načela, postavljena za vojaško proskrbovanje oseb c. kr. vojstva, veljaj0 popolnoma za oficirje, duhovne, uradnike ali sploh plačo (gažo) potegujoče osebe; po tem podoficirje in drugo moštvo c. kr. deželne hrambe, ki so postali invalid1)1 v aktivni službi ; tudi naj se pri odmerjanji penzijo okrajnim narednikom ah
feldvebeljnom (okrajnim nadlovcem) službenoletni priklad plači prištet v račun
devlje (§. 18).
Tista načela, zlasti določila obsežena v §§. 6, 77 in 82 gledé oseb bivajočih na dopustu in v reservi, uporabljajo se sploh tudi na deželno-brambene osebe v Neaktivni službi in v evidenciji (razvidnici).
Vendar ie na obojno stran držati se doticnih posebnih določil, ki se tu niže daj6.	'
§. 118.
V vseh tistih slučajih, v katerih ima pri oskrbovanji oseb c. kr. vojstva državno vojno ministerstvo ali pa katero glavno (vojaško) poveljstvo svoje delo, naJ ob preskrbovanji oseb c. kr. deželne hrambe nastopi delovanje e. kr. mini-sterstva za deželno bran, oziroma dotičnega brambovskega poveljstva (na Tirolcem in Predarelskem delovanje višjega oblastva za deželno bran in poveljstva Za deželno bran) — eventuvalno po naravnilih v §. 127, odstavku 2, stoječih.
§• 119.
Vsi k preskrbo vanju šteti užitki, ki gredo po tej postavi osebam deželne hrambe in kateri niso izrečno določeni, da jih izplačuje vkupni troškovnik y°jsta, opravljajo se iz občnega (civilnega) penzijskega zaloga (fonda), oziroma 12 tistega zaloga, iz katerega se je vlekla civilna plača v aktivnosti (§§. 6 in 82) #
§.120.
Za čas službe (§§. 8 do 14, po tem 77 do 83) naj se pri odmerjanji penzije z ozirom na služenje v c. kr. deželni hrambi dalje še v račun jemlje tudi:
a)	tist čas, kar katera oseba deželne hrambe, penzijo vojstva dalje uživajoč (§. 121), v aktivnem stanu deželne hrambe služi, tudi tedaj, ko bi — tako služeč — namesto aktivnostne plače samo privržek k penziji vlekla;
&) vsaka časna služitev oseb k ne aktivnemu stanu ali k evidenciji deželne hrambe spadajočih o miru, v pripravljenosti in o vojski, ako je z njo združena pravica do aktivnostnih pristojbin (privržka k penziji) ali nadnevne pristojbine od vnovične službe, oziroma mezde;
c)	tist čas, katerega so spadajoči k ne aktivnemu stanu ali evidenciji deželne brambe obiskovanju podnevnega ali večernega tečaja (kursa) šol za deželno-
■ hrambovneaspirante oficirske stopinje posvetili v polnem njegovem razsežaji, tako z ozirom na dobo, doklej ima trpeti ta tečaj, kakor tudi na vse zapovedane učne predmete — in sicer brez razločka, je li to bilo na račun de-želno-brambovnega troškovnika ali ob svojem trošku;
d)	vsak tist čas, kar ga je kdo, predno jo stopil v c. kr. deželno brambo, v aktivnem stanu c. kr. vojstva ali c. kr. vojnega pomorstva ali tudi v civilno-državni ali tej enaki službi takö prebil, da mu ga je moči vračunjati (§§. 8 in 77), ako je v c. kr. deželno brambo prestopil neposrednje (na ravnost), ali pa iz stanovitnega ali časnega počitka (dopusta s čakdrino) ter je civilna državna ali tej enaka služba bila takova, da mu se sme vračunjati.
§. 121.
izmed djanih na počitek, oziroma izmed invalidov e. kr. vojstva (vojnega p°' morstva), treba je — brez zazločka, naj spadajo k aktivnemu ali ne aktivnem11 stanu, ali samo k evidenciji deželne brambe, — za aktivno službo v stoječem vojstvu že zadobljeno penzijo, dokler se je dobrovoljno ne odrekö ali je ne iz-gubé, na vkupni troskovnik vojstva pravilno dalje plačevati.
§. 122.
Te osebe dobé jpo vračunljivem služenji v deželni brambi tudi pravico, da jim se nepretrgoma od vojstva izplačevana penzija poviša.
Znesek tega poviška, kateri — z izimkom slučaja v §. 128 omenjenega ' obtežuje občni penzijski zalog, izračunja se na podlogi vseskupnega časa službe, kakor se najde, akose nova služba neposrednje dan za dnevom prišteva k prejšnji, in pa na podlogi poslednjič potegovane plače (penzije s privržkom, §§. 120 'n 121), oziroma mezde.
Tak<5 se penzija vnovič odmerja deželno-brambenim osebam aktivnega stanu še le tedaj, kadar se vnovič denejo na počitek, a osebam deželno-brambenim ue aktivnega stanu ali evideneije za vsak slučaj posebej, kakor namreč katera vslcd službenega v deželni brambi vračunljivega časa zadobode pravico do penzijskega poviška.
§. 123.
Deželno-brambene osebe ne aktivnega stanu ali evideneije, ki uživajo penzij0 plačevano na vkupni troškovnik vojstva ter se v tem razmerji povzdignejo na višjo šaržo, dobivajo še le tedaj pravico do večje tej šarži primerne penzije, uko se na sistemizirano mesto aktivne službe za trdno postavijo in z njega nazaj na počitek prestopijo, ali pa če so — tudi ne postavljene za trdno na aktivno službeno mesto — pred sovražnikom, ali tudi o miru, neposrednje opravljajoč vojaško službo, postale za službo nezmožne zaradi prejete rane, težke oškodbe ab zaradi kake druge v zmislu §fa 4 c) pretrpljene stalne skazo na zdravji.
Tudi ta povišek penzije obremenjuje občni penzijski zalog zunaj slučaja v §. 128 omenjenega.
§• 124
Katera razdobja naj veljajo za vojne pohode (ekspedicije), oziroma za vojna 'leta (§. 10, odstavek 3 in §. 78), to in pa uporabo te ugodnosti na posamezne dele c. kr. deželne brambe zaukazuje Njegovo ces. in c. kr. apostolsko Veličanstvo za vsak slučaj posebej.
§. 125.
Rodovinam takih umrših penzijonistov, kateri so se v počitku oženili (§. 27)> pristoji samo tedaj posmrtna četrt, oziroma odprava, ako je mož ali oče po ženitvi vnovič zadobil stanovitno službo v aktivnem stanu c. kr. deželne brambe, ter so je pozneje v drugo djal na počitek, ali če je bil tudi samo časno v službo vzet, a jo umrl vslcd rane pred sovražnikom prejete, ali vslcd druge oškodbe, katera ga je v službi brez njegove krivnje zadela,- ali vsled prijemljive bolezni, ki jo j6 služeč v bölnici (špitalu) bil nalezel.
Ako je umrši penzijonist svojo pokojnino (počitkovino) ali nekaj te pokojnin® dobival na račun vkupnega vojstvenega troškovnika, prihaja posmrtna četrt ab del posmrtne četrti, izračunjen na podlogi potegovane vojstvone penzije, na tros-
Dovnik vojstva ter obtežuje njega, vendar — kolikor nimajo mesta določila §' 128, — samo tedaj, če se je pokojnik bil oženil že v aktivnem stanu vojstva al> pa sicer na stanovitnem počitku, a v poslednjem slučaji pred veljavnostjo vojne postave od 5. decembra 1868 (Drž. zak. št. 151). Ostanek idoče posmrtne četrti n°si občni penzijski zalog.
Ako se je pa kdo izmed stanovitno v pokoj djanih še le po tem oženil, ko Je ta vojna postava bila v moč prišla, tedaj nosi občni penzijski zalog — iz-vZernši slučaj §fa 128 — vso posmrtno četrt, kar je komu gre.
§. 126.
Oficirji izmed vojaštva c. kr. deželne brambe, od stotnika (ritmojstra) nizdolu, soiejo se takd, kakor oficirji c. kr. vojstva (armade), sprejeti v stan preskrbovancev vojaškili invalidnic, ako so v vračunljivi službi postali invalidni ter se nahajajo v 8tanovitnem počitku.
Izimkoma smejo se tudi na počitek djani oficirji za pravosodno službo, zdravniki, računarji, duhovni in uradniki c. kr. deželne brambe od IX. dijetnega raz-l‘eda nizdolu prevzeti v preskrbo invalidsko, ako so v vračunljivem službovanji postali invalidni (§. 48).
Z gažisti, kateri niso vvrščeni v noben dijetni razred, bode se, ako postanejo 'Ovalidni o kakem vračunljivem službovanji, gledč invalidske preskrbe delalo k*kö, kakor z njihovimi vrstniki v vojstvu (§§. 58 in 59).
Naposled imajo tudi deželno-brambeni podoficirji in brambovci, postavŠi invalidni v vračunljivem služenji, po določilih drugega poglavja. III. oddelka, ^lakšno pravico, biti sprejeti v stan preskrbovancev vojaških invalidnic, kakor 'Ovalidni podoficirji in vojaki c. kr. vojstva.
Ako bi vendar to sprejetje oseb c. kr. deželne brambe v stan preskrbovan-c'ev vojaških invalidnic zahtevalo večjih pristojbin, nego dotičnikom gredd iz vkupne založbo (dotacije) vojnega upravstva (§§. 121, 122 in 128), treba bode tak presežek, a če nimajo nikake pravice do preskrbovanja iz te založbe, ves Znesek pristoječih troškov (z omenjeno v §§. 59 in 108 posmrtno četrjo, ozi-r°ma odpravo vred) povračevati iz občnega penzijskega zaloga.
Določati o sprejemu deželno-brambenih oseb v vojaške invaiidnice pristoji °blastvom vojstva, namreč kar se tiče oseb, plačo potegovavsih, državnemu voj-nemu ministerstvu, gledé ostalih deželno-brambenih oseb pa glavnim (vojaškim) poveljstvom.
Pri tem naj veljd to ravnilo, da osebe deželno-brambovske, ki so v vojski
imajo enakšno pravico, kakor osebe iz vojstva, ter kdor je posebnega ozira vreden; a deželno-brambeni v drugem odstavku tega paragrafa imenovani, ki so y času mira postali za zlužbo nezmožni, da se samo v prav nenavadnih slu-čajih, — podoficirji in brambovci, postavši o miru za službo nezmožni, nasproti vselej sprejemajo, kadar bode prostora za-nje.
Tu zgoraj za plačevanje postavljena načela so merodavna tudi tedaj, kadar ae določila, obsežena v tretjem poglavji te postave, uporabljajo na osebe iz c. kr. deželne brambe.
Postale za službo nezmožne, gre predstvo samo temu, °ucirji, eventuvalno gažisti
§• 127
Superarbitracijo deželno-brambenih oseb naj opravljajo superarbitracijne ko misije, ki jih je nalašč sestavljati pri deželno-brambenih poveljstvih (poveljstvu za deželno bran).
Ako pa preskrba deželno-brambenih oseb prihaja po vsem ali deloma na troškovnik vojstva, tedaj naj se superarbitracija opravi po meševiti komisiji tei pristoji potrdba superarbitraeijskega najdenja v prvem slučaji gledé oseb plačo potegujočih državnemu vojnemu ministerstvu, in gledé moštva glavnim (vojaškim) poveljstvom, — a v poslednjem slučaji gledé plačo dobivajočih oseb ministerstvu za deželno bran dogovorno z državnim vojnim ministerstvom, gledé moštva pa deželno-brambenim poveljstvom (višjemu oblastvu za deželno bran) dogovorno z glavnimi (vojaškimi) poveljstvi.
§. 128.
Ako katera deželno-brambovska oseba vsled mobilizacije ali — porabljena za vkupne državne ali vojne namene — postane za službo nezmožna, to plačuje vkupn1 troškovnik vojstva pristojbine vojaškega preskrbovanja gredoče ji po tej postavi; — pod katerimi pristojbinami je obsežena tudi preskrba v invalidnici in postrežb^ bolnih na umu (§. 126), po tem morebiti posmrtna četrt (§. 125), — plačuje namreč :
a)	Priklade ranjencem v vseh razmerih;
b)	vse k preskrbi spadajoče užitke za tiste neaktivnemu stanu prištete deželno-brambene osebe, katere pred mobilizacijo niso bile ni v civilno-državni, ni v drugi tej enaki službi;
c)	vojaške pokojnine — po §§. 6 in 82 idoče komu zgolj za čas vojaške službe-^ tistim deželno-brambenim osebam neaktivnega stanu ali pa evidencije, ki stojé v kaki civilno-državni ali tej enaki službi, ali ki so iz teh služeb že penzijonirane, provizijonirane ali kviescirane, pa so se v enem ali v drugem slučaji vsled mobilizacije povrnile v vojaško službo;
d)	tisti penzijski povišek, katerega deželno-brambene osebe neaktivnega stanu ali pa iz evidencije — uživajoč že vojstveno ali brambovsko penzijo ali ],a tudi obojno, — pridobé na podlogi poslednjič potegovane plače (gaže) 8 tem, da se njihov iz mobilizacije vračunljivi službeni čas neposrednje došteje k prejšnjemu vračunljivemu času, za katerega še nimajo nagrade;
e)	naposled vse k preskrbi gredoče užitke na podlogi celega vračunljivega službenega časa za tiste dežolno-brambenemu aktivnemu stanu prištete oseb©; ki se jim je katero sistemizirano službeno mesto za trdno (definitivno) podelilo.
Razkazilo
Jbini invalidske penzije invalidnemu moštvu c. kr. vojstva.
c o E
'5s g 11 £ £ '3 g s I
Iti « £
HllVIg-î:: 1^8,
e
Razkazilo
stem navkiipni troškovnik vojstva plačevanem privržku k penziji, kateri na dopustn in v reservi bivajočemu moštvu vojstva, ako kateri vršeč vojaško slnžbo postane invaliden, — pristoji tedaj, kadar je kdo že iz kake eivilno-državne ali tej enake
službe penzijoniran, provizijoniran ali kvijesriran (§« 82).
o mezdah invalidnega moštva c. kr. armade, sprejetega v vojaške invalidnic
ll £ fT' '£==
J f £
à -3 T
Ô rž o
~	q	—»
C £ £	(S
tS :?s
(®lov»ni«ch).
70
	po dopolnjenih								Koliko dobiva na leto invalidske peniije	3 s: ; *9 O	»< 9 1 s< 99
e " £ **" 1 *=: % s »	O	to	g i	to	»	v: ; to 1 1		0			
	službenih letih										
g ? ° i i- £ s I ;■ 1 s-- r S ;■ 5: s H 1 Ij	O 00	"■O 10	S	0	s	to 00	to	g		Orožni podmojster. Krdelni hornist. Ladijarjev pomočnik (mat). Krmarjev pomočnik. Pristrojni (mašinski) pomočnik.	
sli P- = !.. p 2>* If 4:1 < ft. ff ž; f S 1 5 f ? si 1*5= u «1 1 ? Iff 5 f £ f 4; 1 r r =• 1 J	1	s	s	ë	i	to	S	00		Orožni pomočnik. Kvartirmojster. Krmni kvartirmojster. Strojni kvartirmojster.	
	CK Oi		i	s	1	0	S	ri		Orožni kvartirmojster. Košnjak (marsgast). Krmnjak. Strojâk (mašinjak). Nadkurilec. Nadbolnicar. Depot-hornist*)	
	U	O	0	s	5	0	s	§		Orožnjak. Morjak ali mornar 1. razreda. Morjak krmar. Kurilec 1. razreda. Bolničar 1. razreda.	
		O	s	0	00		s	4-	v goldinarjih	? * * lil- r ï s- e» !* l I 1 2. §■ »	
	*	*	i? 1	?			=i	a* OO		f « 14. i' s-.• *» ! II F •"	
	O	00	3		s	Ot O*	S	4* to		Morjak 4. razreda. j Godec *). Trobec ali hornist**). Oficirski služabnik.	
S
I
ns
7* o

Razkazil o
>j|»ini invalidske pomije invalidnemu maštvu o. kr. vojnega pomor«
R a z k a z i 1 o
mezdah i vojaške invalidniee spravljenega invalidnega moštva e. kr. vojneg
ÎS
Î
e
S
i
z
z
z
z
z
c
•z
J '
—5
Sa
Z
v
•n
Z
Sa
55
•C
S
R
i o
i Mf 'I -r! -J
Sit!
•nii
'c > *z =:
c H 'f
7
. .1 I ? 111
•? = S s O
l-t s-s.1 •M Ul ï-tlï
J I
i i J
im
!li
1
2-
1
a.
•i
j j
>
|1 = ■«
i
i

š I
- 'i*
lži
S
5!
■c
55
=
55
£
e
•c
e
•n
•M
JZ
•n
b
55
v
•n
65
Si
atf
55
-J
S
Ir
S
!
«e
i
i
: : I
s I -
311
I
11
I £
m «
S. -I
fl
1
S * ^
CM* CM* M* /—•s
ill
Ü* -r c
Lil
-Ï I r j S
ž j: 1*1 *1 3i1| • ““
!
. I ,
IÎH»
- (S I *I •s i 5
:
Sa
a

i
.1
>
1
I
5
>
1
t
« _g
•= :P
Î-
i.S>
gol
1!
fl
■* r=
|ï
- I
2 i
11
4?
s 4 33
*i
ÎÎ
Il I
NI
ï|*
»i
■ 4 J
I s
i g =
ill
:ÿ 8..Ï.
7 * 'Si'
« Î
!
• U» o' S* C
Isltlfll
'tmiu
• Hi |H' l'l» i III
o «« S®. 2 _ -• o
mm
S' I ='S- "
rlr-
3. =• 7, =
št
it
sl.
tl
li
< S
I!
H
» i
i'
? 5'
11
If
*% %'
u
p
El
; I
n
sr 2.
£f
^ I I?
sl
H i:. s'P i*
If
s J
1
S
v
ST
I
§■
I
I
i
g'
•=
5.
r
4 ? s-f
5
i
i
i.
i
r*
I
s
1
I
i
arq <
Jr
s j
n
5.Ï
El
II
ïj
n
?»
1;
ir
41
«'■S
* -c
II
11
S-Ï
rt
sf
f
<
I
I
f
«Si
■?
3.
S
?
«3.
S-
4
I
£.
00^
-C
I
S.
5.
g"
t :
} 1
" i
< —
I.
1
i
-i
i
i
S-
g
4
I
? § §■
S i
r i-
N
g f
3- g' î
ir e?
I« r î ul j. î I -r ■!
f 411
m*
s =■£•§■
l£l i
5*3».
r »i i wlp
2 2
g fr 2. » c ^
X -•
r §•
••s-
f:I
11 V p. g'
I £
i?
I-
?
n*
o tistem na vkupni troskovnik rojstva plaeevanem privržkn k penziji, kateri na dopastu reservi bivajočemu moštvu e. kr. vojnega pomorstva, — ako kateri opravljaje vojaško službo postane invaliden, — pristoji tedaj, kadar je kdo že iz kake civilnodržavne ali tej enakšnc službe penzijoniran, provizijoniran ali kvijeseiran (§§. S2 in 111).