Naročnina lisi«: ~ Ce!o leto . . K 10 — Pol leta . . . „ 5-— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . .	„ 1'—
Ztmaj Avstrije :
Celo leto . •	« 15'—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Ruski pritisk na Karpate popušča
©
Velikanske ruske izgube v Karpatih. — Novi boji izhodno od Užoka. — V Bukovini stojimo dobro. - Ruski napadi v zahodni Galiciji .... Xa Francoskem bojišču traja bitka
med Mozo in Mozelo naprej. — Angleži in Francozi si ne upajo zopet lotiti Dardanel. — Med Japonsko in Kitajsko bo najbrž mirna poravnava. — Angležem ni prav, da se
sv. Oče poteguje za mir.
Iz strelskih jarkov vstajenje in prenovljenje.
Za Veliko noč je češki poslanec dr. Kramar v .„Narodnih listih“ objavil članek, v katerem med drugimi izvaja tudi te misli:
„Življenje evropskih narodov postaja zopet .jako moško in resnično in ta duh moške resničnosti ni zavladal samo v politiki in v gospodarskem življenju, marveč tudi v kulturnem in nravstvenem življenju, v najvišjih pojavih človeške duše, v: mišljenju in v u-.metnosti. Hitro bogatenje meščanstva, z vsemi njegovimi posledicami v življenju, leposlovju in umetnosti ne bo več' značilna, poteza človeške omike. Ne preneha popolnoma, ali ne bo imelo več vrednosti za razvoj pretirane omike. Kar je v človeštvu zdravega m velikega, se postavi v službo novih nad, v novo življenje, v vstajenje v duhu ideald.v, ki so jih evropski narodi izpoznali v krvavem boju. Vera v pravico do svobodnega življenja in svobodne samoodločbe narodov", to bo temeljni razpoložaj duševnega, življenja vseh. Ki so s čistim srcem in svetim oduševljenjem šli v smrtni boj. To se že danes javlja iz objav najboljših duhov vseh narodov. Patrijotizem vseh brez razlike družabnih slojev postaste neka ivrsta svetovne pobožnosti . Uveljavi se ljubezen do lastnega naroda, pripravljenost, žrtvovati vse za njega bodočnost, brez mržnje in zavisti nasproti drugim. Ne bode več povratka k tistemu vsesvetnjašitvu, ki je mislil, da je ljubezen clo svojega naroda, manje vredna sebičnost.
,To niso prazne sanje, ampak je vzvišenfai zaobljuba vseh teh milijonov, ki so žrtvovali življenje vseh narodov. Nikoli ni bila ljubezen do svojega navoda in do 'domovine tako velika, Idaikor je sedaj tam v strelskih jarkih. Tam neh ujejo družabna nasprotst-va. ,To ne more ostati brez posledic za vse bodoče življenje narodov. Pobratimstvo v ljubezni združenega naroda, posvečeno s krvjo tisočev in tisočev njega si-
nov vseh razredov in razlik družabnih vrst mora roditi zavest o dolžnosti vseh za reševanje težkili družabnih vprašanj v, duhu splošnih iksoristi Vsega, naroda.
Po vojni bodo potrebovali narodi več razmaha za vse svoje sile, da bodo leciti težke rane, ki so si jih zadali medsebojno. Po krvavem boju pride nekrvavi gospodarski boj. Ne pojde le zato, da se nadomestijo uničene vrednosti, ampak tudi za to, da se dovojuje boj na gospodarskem polju. Nikdo se ne more varati v tem, da so imeli gospodarski interesi velik vpliv v razvoju nasprotstva med obema skupinama evropskih velevlasti, ki so dovedli do krvavega reševanja vseh vprašanj. Sedaj pa, ustvarjajo na bojiščih nove podlage za novo gospodarsko življenje. À di se izvojuje ta boj, v ta namen so potrebne vse sile, duševne in telesne, poedinih narodov. Tu za ta razvoj stvari treba že sedaj odstranjati vse. kar je dosedaj izpodkopavalo proizvajalne sile narodov.
In kako se treba priučiti 'novim razmeram, dokaz za to je lepi veličanstveni boj evropskih držav proti najnevarnejemu sovražniku človeštva — proti alkoholizmu. Ta ubija telesno, ali še huje uničuje živi jensko moč naroda.
Kar je storila n. pr. Rusija, zabranivši izdelovanje in pitje žganja, je eden največjih činov v. zgodovini omike. Boj proti alkoholizmu bijejo tudi v Angliji. v Franciji in v Nemčiji. Ni potrebno in tudi bi ne bilo razumno, ako bii zahtevali popolno vzdržnost od pijač, ki vsebujejo alkohol, ali dobro in koristno bi bilo, ako se posreči, omejiti ali odstraniti vse. kar je v alkoholu tako pogubno da/ se ta boj proti alkoholizmu napravi v prvo dolžnost 'družabne skrbi. Zato v resnici ni to otročje sanj arsivo, ako verujemo, da po sedanjih vojnih grozotah nastane za človeštvo — vstajenje !
Naposled povilarja pisatelj, da naj verujemo v bodočnost svojega naroda, ker vidimo, kaj pomenjajo tildi manji narodi v veliki borbi starjega sveta. Samo treba, da tudi mi postanemo drugačni in boljši. Najti moramo notranji sklad vsega naroda napram skup-
nemu naprednu. Postati moramo v resnici možje. Ne smemo se več zatekati k praznim besedam. Zagotoviti si moramo za vso bodočnost čut notranje edinosti in plamteče ljubezni do naroda, ki nas je zbližala v trenutkih tesnosrčnosti in strahu. Očistiti moramo še svoje javno, politično in gospodarsko življenje od vsega. kar se je pokazalo gnjilo, Uredimo in ozdravimo svoje strankarsko življenje!“
K Kramarjevim izvajanjem pripominjamo, da je za vstajenje in prenovljenje evropske človeške družbe, katero Kramar pričakuje od sedanje svetovne vojske, nujno potrebna in edin,a. podlaga krščanstvo. Krščanstvo je pred dvema tisočletjinla, prenovilo svet, ki je vstal iz I«rezilna smrti in propada. Edino krščanstvo more tudi dandanašnji Evropo dvigniti iz bojne zmede na višino trajnega miru, resnične sprave in prenovljene, prave omike. Zakaj le ono venomer oznanja in zahteva kakor od poedincev tako od celega naroda to, brez katerega je resnični, notranji in trajni, kulturni napredek nemogoč, in to je samozataje vanje. In edino krščanstvo najglasnejše oznanja in najdoslednejše izvaja oni dve načeli, brez katerih ni reda in edinosti med raznimi sloji človeške družbe in ni siprave in miru med narodi in državami, in ti načeli se glasita: pravičnost in ljubezen! Na tem temelju se med občudovanjem celega,- ««mikanega sveta neprestano trudi papež Benedikt XV. za mir. Naj bi že njegovo plemenito stremljenje in neumorno delovanje kmalu doseglo celotni uspeh! Ce se vsepovisodi uveljavijo načela, ki jih v imenu od smrti vstalega Zveličarja vseh ljudi in vseh narodov oznanja, in priporoča Benedikt XV.. pride za Evropo pravo vstajenje in resnično prenovljenje.
LISTEK.
Otroci in vojna.
Nam otrokom je bil veuk praznik vsak četrtek, Teo so se po, široki ulici vračali vojaki z vežbanja. Stopali so po taktu, vesele koračnice, ki je radostno po vspeševal bitje naših razburjenih mladih src. Veliki vojaški boben je voz?! majhen konjiček, ki je bil predmet naše največje pozornosti in ljubezni. Ko smo se šli igrat konje, je bila največja čast in tudi n a., večja karijera, za vsakega, če je bil vojaški konjiček, ki vleci«. boben- In tudi še v poznejših letih, ko smo že od rasli otroškim igram, nas je prevzemala, neka posebna nežnost, kadar sino se spomnili malega, potrpežljivega ponija.
Živeti smo v mestu z vojaško posadko in vendar je vsak vojak na ulici vzbujal našo pozornost. Danes prihaja vsaka vas v st ke z vojaštvom, in današnji kmečki otroci vedo več o vojakih, kot smo pa pred le-t, vedeli mi v mestu. In če so vse nitke njihovih sanj zvezane z vojaštvom, je to le zato, ker resničnost sama podpira njih dom sinjo in jo bogato oživlja.
Naša vas leži mo hoda od mesta, a kljub temu so vaški otroci malo vodeb o mestu in o življenju v mestu. Samo včasih ob sobotah so jih matere jemale s seboj na trg in tako so poznali v mestu le one ulice, po katerih so hodili in potem široke trge. Ü mestu so vedeli malo, zelo malo. Toda navadili so se srečnega občutka, da morejo hoditi v praznični obleki, navadili so se tega prazničnega občutka, ki jim ni dal notri« v gostih gručah ljudstva, da bi poz,a,bili sami sebe in vraščali so se, kakor običajno, iz mesta ter nosiili s se
boj nekaj preprost h dojmov. Ce so ugledali vojaka, so se gotovo ozirali za njim. Vojna pa jim ni dala več dojmov, več poznanja vojaškega, življenja, nego vse mesto.
In pri tem j:m ni treba utrudljive hoje v mesto. Prileti popoldne iz šole in glej, v dolgih vrstah prihajajo vojaki iz mesta na vež bo. Korald njihovih vojaških čevljev proglašajo lačne želodčke. Otroci re razmišljajo dosti, temveč dere.;, « s knjigami pod pazduho za njimi in postavljajo se okoli njih v majhnih gručah. In poleg 'tega se’ob tej priliki uče —nemški. Ko bi j'm v šoli obljubljali nebeško kraljestvo za nemški prevod besede „kruh“, vam-ga ne povedo. Toda, „hap-taht“, „rehešaut“ in druga vojaška povelja znajo vsa, in jih celo dobro razumejo.
«Oči jim žare, lica gore. Daleč tja za vas spremljajo vojake. In ti so tuji vojaki, nepoznani. Jeseni so odšli odtod znani vojaki, njihovi očetje, strici in bratje. Smeli so si natika vati njihove čepice na glavo io smeli so si celo pripasati njihove bajonete. Prej so se motali po njihovih sanjah vse drugi junaki, roparji, vitezi in indijanski poglavarji, tedaj pa so posadili na najvišje mesto v «volih sanjah svoje lastne očete in brate. Oni, ki ni ime! očrb ’ ojaka, se jim je zdel vreden obžalovanja. Tn čem boli so jokale matere in vile roke, tembolj so se jim Vie njihove sanje okoli njihovih očetov. In s kakim veseljem so potem prinašali zelen Te in cvetje na vozove, na katerih so se vojaki odpeljali iz vasi. S kakim ponosom so potem gledali za njimi.
Tudi njihov okus je v znamenju vojno. Kot posledice žepnih eksekucij leže v mojem učiteljskem predalu: izstreljeni patroni, sl|ike vomkov, izrezki ilustriranih časopisnih prilog. Pri vojakih na slikah so beležke, kakor n. pr. : „To je Francelj“ itd. Otroška do-
mišljija vidi povsod znana lica in za to, da je na sliki niihov oče ali brat, bi stavili brez obotavljanja svojo glavo.
Otroci imajo tudi zveze s strelskimi zakopi. Dogaja se, da pride učenček v šolo in nima peresnika. Joka se in se opravičuje:
„Pisal sem včeraj očetu, pa sem pozabil peresnik na mizi..“
Pišejo očetom dopisnice. Misliti si je treba, kako sede naslonjeni na rožnobarvnodopisnico ter s trudom in težavo pišejo po njej okorne Črke. Dogaja se tud:, da napravijo ..packo“ in potem z jezikom poližejo tak črni pečat. Toda to, kar bi bilo greh v zvezku, je očetu v strelskem zakopu ljubo kot spomin na ljubega otroka doma.
Ko opoldne prihajajo iz šole, srečavajo pismonošo. Drugače prihaja k njim samo parkrat v letu.
„Kdo se je pa vendar spomnil nas?“ Sta se vselej povpraševala oče in mati in sta začudeno obračala pismo v roki. Toda danes pa mat', nič ne vprašuje, kdo se je spomnil, saj dobro ve, da se je spomnil oni, na katerega misli ona vsako sekundo. Željno sega po dopisnici in hitro prebira vrstice z očmi.
Otroci vedo, kako veselje napravlja doma taka dopisnica. Sami povprašujejo pismonošo, ali ni nič prišlo zanje. Pismonoša jim daje rožnobarvne dopisnice, barve nežnosti in ljubezni. Na takih rožnobarv-nili dopisnicah čestokrat sporoča mož, da je ranjen. Otroci večkrat čitajo te ljute rožnobarvne dopisnice, toda glas, s katerim čitajo „ranjen sem“, je tako nedolžen in tako brezskrben, kakor tedaj, ko čitajo v berilu, da je konj .največja štirinogata žival. Mati zel joče, oni pa so popolnoma mirni., Ce pa zajokajo ž njo vred, jokajo le zato, ker jim je neprijetno in težko, ker joka mat«. Pri tem pa ne mislijo na svojega očeta,
Za rodbine vpoklicanih vojakov«
Doslej se je vsleđ strožjega tolmačenja določila § 1 zakona z dne 26. decembra 1912, po katerem pastoia državni prispevek svojcem onih vojakov, ki niso zavezani k prezenčni službi, pa 'so mobilizirani ali vpoklicani kot črnovojniki, odrekal prispevek rodbinam onih mobilizirancev, ki spadajo pod preženimo službo. Sedaj je pa c. kr. ministrstvo za dež. hrambo izdalo ukaz, po katerem se zakonito določilo tolmači v širjem pomenu v prid tudi takim rodbinam ki so bile doslej od dobrote državnega prispevka izključene, Brez dvoma imajo pravico do prispevka od, ki so bili svoj čas prestavljeni v nadomestno rezervo, pa so sedaj pritegnjeni k aktivnemu službovanju, — ker se ti smatrajo kot neobvezani k prezenčni službi. Pa tudi družine leta 1914 asentiranih, pa predčasno vpoklicanih, katerim je priznana ugodnost po § 30 ali 31, oziroma 32 brambnega zakona, imajo priavico do prispevka po tem zakonu, ako so dani še 'drugi pogoji. Ker marsikatera rodbina, ld spada v to vrsto, sploh ni prosila za državni prispevek, ker je mislila, da je od njega izvzeta, lahko sedaj naknadno vloži prošnjo, o kateri imajo sklepati dotične komisije. V a ž n o j e pa še zlasti sledeče, kar se doslej ni vpoštevalo:	Pravico do državnega^ prispevka
imajo brez dvoma — ako so izpolnjeni drugi pogoji, — rodbine onih, ki so dobili odlog nasto-pa prezenfine službe čez 'dan, po katerem bi bili morali po vpoklicu vstopiti v vojno Četo, po par. 81:10 ali 32:5 brambnega zakona, ker se smatrajo do konca tega odloga kot vzdrževatelji rodbine in bi se jim redna prezenčna služba še le tedaj pričela, ko nastopi končni termin dovoljenega jim odloga nastopa prezenčne službe.
Ce se je dovolil odlog nastopa prezenčne službe, se mora državni .prispevek dotičnim rodbinam še pustiti tudi čez tia termin, oziroma se mora dovoliti, če se dožene, da se razmere, na katere se
kot trpina, daleč od doma in domače ljubavi, temveč kot velikega junaka, obsejanega s sijajem vojne slave.
Kako življenje se zgradi na tem temelju sanj in
sijaja?	________
Cesa vsega jžele ljudje.
Nemškemu državnemu zboru prihajajo neštevil-
ne vloge, s katerimi se obračajo posamezniki, društva in občine na zakonodajalce z raznimi predlogi. Večina teh predlogov je gospodarske naravi. Zahteva se ž njimi večinoma razširjenje -raznih panog vojne o-skrbe. Tako zahtevajo nekateri maksimalne cene ne samo za živila, temveč tudi za vise drugo blago. Po-lega tega pa še potem cela vrsta najraznovrstnejših in marsikaterikrat zelo čudnih zahtev. Tako predlagajo poljedelci v Rakumaru, da bi se vsakemu Nemcu priznalo pravo, da sme pridržati potepuhe in jih prisiliti k poljskemu delu. Neki Frankfurtčan predlaga pobiranje dvojnega vojnega davka. Neki hanoveranski tovarnar predlagia izdauje vojnih poštnih znamk. Nekaj Berolinčanov zahteva, naj M se določila veljavnost hipotek za čas po končani vojni. Zahteva se tudi pogostoma prepoved vseh alkoholnih pijač. Neki draždanski upokojen major zahteva, naj bi se uvedlo stalno letno „darovanje darov“ za udeležnike v vojni. Neki Eckstein priporoča državnemu zboru, naj določi rajši soboto namesto nedelje kot 'dan odpočitka. Druga vloga zahteva, naj bi bilo vojnim ujetnikom dovoljeno čitati časopise. Neki Bremenčan bi hotel imeti, da se takoj sklene mir z Angleško in Francosko. A neki drug bi se zadovoljil s premirjem. Več letalcev ponuja nova letala, neki inženir tudi leteč torpedo. Drug predlog gre za tem, da bi se s prostovoljnimi prispevki zgradila nova vojna ladja „Emden.“ Tudi z bojišča prihajajo predlogi državnemu zboru. Tako zahteva neki podčastnik, naj bi se uvedle znamke za vojno pošto. Končno je prišel tudi pozdrav iz kolonij, v katerem poglavarji kolonije Togo izražajo razne želje krajevnega značaja.
prošnja opira, do končnega termina niso izpremenile. To bi bilo v slučaju, če bi bil odlog nastopa prezenčne službe z ozirom na nameravani dopust drugega člana tiste rodbine dovoljen, potem pa, se ne bi bil ta dopust nastopil. Tudi je mogoče, da dobe državni prispevek rodbine onih, ki so prostovoljno vstopili v oboroženo silo* ako so dani drugi pogoji.
Ker je mnogo rodbin, ki niso vložile prošnje za državni prispevek, ker se jim je zdelo, da so od njega izključene, drugim pa so bile prošnje od komisij vsled strogega tolmačenja zakona odbite, se opozarjajo dotični, da lahko nanovo vlože prošnjo, da se jim prisodi prispevek po ravnokar navedenem odloku brambovskega ministrstva z dne 2. jan. 1915.
Nevtralne države.
Italija.
„M. N, Nachrichten“ poročajo due 11. aprila iz Rima: Za nedeljo so interventionist! in social'stični nevtraJisti napovedali zborovanja po vseh večjih mestih. Vlada je prepovedala vsa zborovanja, pa, vendar so poskušali zborovati. Do posebnih izgredov ni prišlo, ker se je obširno poskrbelo za red. V Rimu so brez težave razgnali nekaj sto manifestante)v. Okoli 100 mladih fantičev, ki so pred Milanom imeli svoie vaje, so napadli delavci in kmetje s klici: „Proč z vojsko, eviva Avstrija!“ Fantiči so zbežali,. Na begu, jih je napadla nova gruča s palicami in kamenjem in jih razkropila po polju. Pri petkovih kravalih v Turinu je morala večkrat nastopiti konjenica. Več oseb je bilo težko ranjenih in aretiranih.
„Pester Lloyd“ poroča iz Rima: Zadnjo nedeljo so se vršile v Rimu velike demonstracije nevtralistov in intervencijonistov, katere je pa vojaštvo in policija, kmalu udušila, V nekaterih mestih je prišlo do spopadov med vojaštvom in demonstranti. Mussolini je hotel z nekega voza, govoriti ljudstvu, pa, je bil aretiran. Enaka usoda je zadela socialista Vello, ki je poizkušal pred neko kavarno govoriti,
Švica.
V Švici je nastalo nemalo razburjenje, ker. Sev. Amerika zalaga trosporazum z vojnim gradivom, z orožjem in strelivom. Nevtralne države, posebno Švica, imajo radi tega veliko škodo. Na gospodarskem polju je radi draginje, ki jo pospešuje vojska, in radi obmejnih utrdb Švica zadnji čas za ,več milijonov na slabšem. Švicarska vlada je dobila več protestov proti postopanju 'Amerike, ki z dovažanjem vojnih potrebščin zabranjuje, da se vojska kmalu ne konča. V teh protestih se zahteva, naj Švica stopi na čelo nevtralnih držav, ki bi ftaj vložile pri vladi Severne Amerike odločni protest proti takemu postopanju.
Bolgarija.
Iz Sofije se poroča, da je bolgarska, vlada ustavila izhajanje rusofilskih listov „Mir“ in „Preporne“. Ob enem je vlada naročila ostalim listom, naj o Turkih pišejo v dostojni obliki.
Bolgarski ministrski predsednik, Radoslavov je napram dopisniku pariškega lista .„Petit Parisien“ izjavil: „Dosedaj jie bila Bolgarska; strogo nevtralna. Postopanje zaveznikov pa zahteva od Bolgarije novo politiko. Bolgarija bo svojo dolžnost izvršila in svoj narodni program uresničila.“
Angleški in francoski listi pišejo, da je stališče Bolgarije jako zagonetno, Nikdo ne more vedeti in tudi ni jasno, zakaj se je odločil Radoslavov ip bolgarska vlada.
Grčija.
Grčija se obrača proti Srbiji. Iz Aten se dne
13.	aprila poroča,, da je ministrski predsednik naznanil zastopnikom trosporazuma, da, Grčija ne pripušča, da bi se strelivo in drugo vojno gradivo pošiljalo skozi Grčijo v Srbijo, V griškem ministrskem svetu se je namreč sklenilo, da se odbije zahteva trojnega sporazuma, naj bi se za vojno gradivo, ki je namenjeno Srbiji, pa je ustajvljeno in leži v solunskem pristanišču nakopičeno, dovolil prevoz skozi grško ozemlje. Ako se bo sklep grške vlade v resnici izvajal, bo Srbija hudo prizadeta.
Bivši ministrski predsednik Venizelos, ki je izjavil, d<a bo obesil politiko na klin, namerava odpotovati v Ameriko, da si okrepča svoje zdravje. Listi poročajo, 'da je Venizelos radi neuspeha svoje politike silno pobit, Venizelos pravi, da je zelo potreben počitka in okrepitve, ker je zadnjih pet let bil z delom in z vsakojakimi skrbmi preobložen. Ko je stopil on na čelo vlade, je nastal v državi red in mir. Venizelos pravi, da ne želi, da bi ti dragoceni zakladi Grčijo ž njim vred zapustili. On je bil pripraJvljen nadaljevati pričeti boj za srečo domovine, a njegovo življenje je bilo v vedni nevarnosti.
Anglija in sv. Oče.
London, 14. aprila.,%
Londonsko časopisje izraža svoje, nezadovoljstvo s papeževim sporočilom na amerikanskö ljudstvo, in časopisje, češ, bati se je, da se bo papeževo naročilo tolmačilo v Ameriki kot opomin in poziv zoper
izvoz vojnega gradiva iz Amerike v OOvropo. Listi namreč pišejo, da ni bilo pravilno, da si je izbral papež za tako važen pogovor nemško-ameriškega Časnikarja; sploh pa še ni prišel trenutek za mirovno posredovanje.
Sebičnim in kramarskim Angležem bi torej ne bilo po volji, če bx se ustavilo prelivanje krvi, ampak naj se nadaljuje, če treba, dò; popolnega izkrvavi j en j a njenih zaveznic Francije in Rusije. Cim več bo izteklo krvi, tem več uspehov si Anglija obeta pri sklepanju miru.
Trosporazum in sklepanje miru
Berolinski listi javljajo iz Ženeve:	V odseku
francoskega parlamenta za zunanje zadeve so razpravljali poslanci tudi o poročilih inozemskih listov, češ, da ima vsaka izmed držav trojnega sporazuma pravico skleniti mir na lastno pest. Francoski poslanci so prosili zunanjega ministra Delcasseja za pojasnila, ker je ta vest v nasprotju z znano septembra 1. 1914 med zavezniki sklenjeno pogodbo, v kateri so se zaveznice zavezale, da bodo sklepale mir le skupno. Minister Delcasse bo ustregel prošnji poslancev v e-ni prihodnjih sej.
Sovražno»! brodovje v| Adriji.
Iz Dubrovnika poročajo zagrebške „Novosti“ z dne 14. aprila: Sovražno brodovje se je v noči od 4. na 5. aprila pojavilo pred Boko Kotorsko. Došlo je, da izkrca za Črnogorce' strelivo. Ni pa, izkrcalo, kakor do sedaj, municije v Baru, marveč v Špiču. Dne 5. aprila podnevi simo v Dubrovniku slišali gromenje topov. Najbrž je prišlo do neznatne kanonade med kotorskimi utrdbami in sovražnim brodovjem. Popoldne dne 5. aprila in zjutraj 6. aprila smo daleč na morju jugoizhodno od Dubrovnika opazovali več vojnih ladij, 6. aprila popoldne pa so iz Kotora pluli naši trgovinski parniki, kar je vzrok, da sovražnika ni v bližini. .
Japonsko-kitajski spor.
Londonski list „Morning Post“ javlja iz Tient-sina: Na zadnji konferenci japonsko-kitajskih pogajanj je napetost nekoliko popustila. Japonci so hoteli pritiskati na kitajsko vlado, da bi ukrenili odredbe v svrho, da bi preprečili objavljanja glede pogajanj. Vprašanje je, iz katerega razloga naj bi pogajanja ne prišla v javnost, ako so japonske zahteve v resnici tako nedolžne, kakor trdijo Japonci. Ako so japonske zahteve zakonite, se mi treba bati opozicije, dokler ima Evropa opraviti z vojno. Japonska vlada zahteva sedaj od Kitajske, da ji prepusti nekatera važna pristanišča kot opiraldšče za japonsko brodovje.
msr »._
[Francoski! porazi v Maroku.
Španski list „EI Liberal“ poroča, da so ustaški Arabci maročanski mesti Fez in Mekines že pred nekaterimi dnevi zasedli ter se vsled tega v celem obrežnem maročanskem ozemlju nahajata edino mesti Rab in Dar-ül-Beyza v francoski posesti. (Tudi tukaj je položaj francoskih čet brezupen, ker se Arabci silovito trudijo, da bi dobili tudi še te kraje v svojo last.
Fez je glavno mesto maroškiegia sultana. Mekines pa leži kakih 52 Km od Feza. Maroški sultan navadno v poletnem času prebiva v tem mestu. Mekines šteje 5(7.000 prebivalcev, ki so znani vsled svoje nasilnosti in upornosti. Mesto je za severo-iatrikanske mohamedance romarski kraj in ob enem tudi shran-jevajišče za zaklade maroških vladarjev.
Sveta vojska v Afganistanu.
Petrograjska brzojavna agentura poroča z dne
14.	aprila: Afganistanski emir je odredil mobilizacijo svoje armade in je proglasil „sveto vojsko“, ki je naperjena proti Rusom in Angležem.
Ustaja v Indiji?
V britski Indiji bo, kakor znamenja kažejo, v kratkem izbruhnila ustaja. „Corriere della Sera“ poroča, da je položaj v Indiji postal zelo resen. Revolu-cijonarno gibanje pridobiva, vedno več tal, posebno v pokrajinah Lahore, Delhi in v Bengaliji* Pojavljajo se že na več krajih oborožene ustaške čete. Angleška vlada bo gotovo uporabila vsa sredstva, da upor zaduši, ker se je že celo med razumništvom v teh pokrajinah začelo uporno gibanje močno širiti. ;Cas, ko bo izbruhnil splošni upor Indijcev in mohamedancev, kakor se sodi, ni več daleč. Položhj je za Angleže zelo resen.
Egipt velikansku taborišče.
Vojni poročevalec turinske „Stampe“ poroča iz Kare: Francoski .armadni zbor, kateremu povrhu ;e .ge,.era! d'Amade in je bil še nedavno pred uhodom v D ardimele, je došel v Aleksa.. drijo. Cele so došle v Eg.-pt, ker se Angleži in Fravcozr zgo/ar.iajo, da j.m |e bilo sedaj še nemogoče ’ih izkrcati na Otoku. ‘Grl i Q,i. Armadni zbor obstoji večinoma iz mornariških strelcev, Zuavo v in zamorcev. Ker se je izkrcala tudi artilerija, kavalerija in tren, se sklepa, da tro-sporazim) s lemi četami ne bo več operiral proti Dardanelam. General d’Amade se je'takoj podal v Kairo, kjer je obiska! sultana in je stopil v. stik z angleškimi in francoskimi generali v Egiptu. Nato se je zopet vrnil v Aleksandrijo. Po Egiptu krožijo raznovrstne vesli. Na izhodu se pričakujejo resni dogodki. Gel E-gipf je velikanski vojni tabor. Nedavno je došla v E-gipt tudi 700 mož brodeča četa rodu Maori iz Nove Zelandije. Govori se, da pripadajo ti ljudje rodovom, ki zrejo človeško meso. Ljudje so male postave, njihov obraz je olivne barve in v svojih oblačili; ii zelo divjaško iz gledaj o.
List „Secolo“ piše, da. se turška armada znova približuje Sueškemu prekopu.
Maribor, 15. aprila.
Unsko prodiranje v Karpatih je ustavljeno.
Rusi so vrgli okrog dva milijona vojakov na karpatsko bojišče, napeli vse sile, da bi predrli pri dukel-skem prelazu in pri Užoleu našo bojno črto, a doživeli veliko presenečenje. Avstrijska armada je stala trdno kot skala in ruski valovi so zaman plusEali ob njo. Naša bramba, naši protinapadi so bili na celi karpatski črti zadnji čas tako krepki, da Rusi niso mogli tvec naprej, aprpa® so omagali in so začasno opustili ofenzivo. Čudeže junaštva so v zadnjih silovito krvavih borbah vršili naši slovanski polki: Slovenci in Hrvati. Tisti, ki so nas poprej prezirali ali celo sovražili, sedaj z začudenjem zrejo na izredno junaške čine naših mož in mladeničev v borbi za obstanek domovine.
Naj srditejši boji so se vršili za,dnje dni za o-:zemlje pri U ž o k u. Tukaj so Rusi hoteli na vsak način udreti čez gorovje na Ogrsko. Ruska ofenziva pa je bala odbita. Tukaj so zopet slovaški polki zavili ruski voz.	1
V	ozemlju med L u p k o v i m in D u k e 1 s -k i m prelazom ter kotlino vladaj zadnji čas precejšen mir. Le sempatje so se vršili topovski boji. Naši so svoje postojanke v tem ozemlju izredno dobro utrdili.
Izhodno o d U ž o k a, severno od prelazov Terceke in Viškov so razvili Rusi zadnje dni živahno gibanje. Naši so najpravili protisunek in so Rusom odvzeli važno gorsko sedlo Zwinin (južno-zahod-no od Stryja).
V	j u ž n o - i z h o d n i Galiciji se vršijo le .manjši spopadi ter topovski boji.
V	Bukovini stojimo dobro. Naša bojna erta gre v jugoizhodni Galiciji južno od Stanislava, severno od Nad vor n o in Kolomeje do buko vinskega' me-ota Zaleščiki ob Dnjestru (Zaleščiki so naše čete te dni zopet odvzele Rusom) ter dalje ob Dnjestru do Besarabije, Rusko ozemlje onstran bukov inske meje med Dnjestrom in Prutom je več kilometrov v naših rokah.
V	zahodni G a 1 i c i j i so Rusi pričeli iznova* napadati. Pri Cierkovicali ob reki Bi ali (južno od Tamova) so Rusi dne 14. aprila napadli naše postojanke, Ali hoče sovražnik pričeti s prodiranjem proti Krakovu, bo pokazala bodočnost.
Na Rusko-Pojskem in ob Izhodni Prusiji ni nič
novega.	; 1 i ! 'I i'< I I I i -!I
Vojni poročevalci sodijo, da je ruska ofenziva radi tega ustavljena, ker so Rusi v bojih od sredine marca do dne 10. aprila izgubili preobilo človeškega materiala. Karpati so z iai iR u s e velik grob. Ruskte izgube so nepregledne. Drugi vzrok, zakaj popušča ruska ofenziva, pa je: krepki avstrijski protinapadi.
Ruski vojskovodja} Nikolaj Nikolajevič je baje nevarno obolel, kakor poročajo na raku.
Položaj v Karpatih.
V	Karpatih se položaj ugo'đno razvija, akorav-no slabo vreme zadržuje vojevanje. V Galiciji in na severnem Ogrskem je nastalo zelo hladno vreme. Po hribih in gorah je zapadel nov sneg. Na zahodni strani Užoka in Virare so naši odbili vse sovražne napade.
Važnost karpatske kitke.
Angleški list „Times“ piše o važnosti karpatske bitkč :	Borba v Karpatih je velikanske važnosti.
Cel končni izid vojske na izhodu je odvisen od tega, na kateri strani bo bojna sreča na Karpatih. Rusi «o pri Užoku še Vedno na severni strani mogočnega prelazia. Od Rusov ne moremo pričakovati, dja bi v tej borbi vršili posebne čudeže združene z naglim prodiranjem. Borba bo trajala gotovo še več tednov. Za Francoze in Angleže je silni ruski pritisk na avstrijsko bojno črto posebne važnosti, ker Nemci radi
tega ne morejo svojih armadnih zborov pošiljati poljubno s fronte na uo to, ampak jih morajo držati-na izhod u.
Buji v BuKovim in izhodni
Gaiiciji m karpatska borba.
Ako se presovi položaj v viž.'.o,- z. o.Louii delu G akcije in v Bukovini, se posamezen g. im., ja armade, boji L* i.a^redki ne sme.o ./,L g, ti iz oemte	pose-tej
j memoir, vab. vsi dogodki i.a črni dogi	cit od
prelaza. Kontern.a '.za..o.u,o od prelaza irukia). uotr. do rene Zbruč loöimejna izlioduo-gališka reka, ki se iz-1.va v Dajesterj so med seboj v tesni zvezi. Ta tesna notranja zveza še le da pravo mento za presojo stra-tegičnih (vojnih) podvzetij.
Ni bilo nobenega dvorna, da je imelo rusko napadalno prodiranje od začetka letošnjega leta namen poriniti nazaj naše desno krilo, ki se je nahajalo v Bukovini, ter prti naši karpatski armadi v hrbet ul. jo pa vsaj i.apas i v bok.
Rusi so pa tudi na vse mogoče načine zatirali ondotno prebivalstvo in so nastopali v izhodni Galiciji že tako samooblastno, kakor da bi bila izhodna Galicija, že kaka ruska pokrajina ; tako trdno so bili prepričani, da bo končna zmaga na njihovi strani. Slično so postopali tudi v Bukovini. V tej zasedeni pokrajini so tudi postopali tako saancjoblastno, da je bilo očividiiO, da ne nameravajo dat. Bukovine iz rok, in rusko armadno vodstvo se je opetovano izjavilo, da ne bo severna Poljska, ampak Galicija torišče najvažnejših bojev. In tako se je tudi zgodilo. Neprestani ruski pritiski na našo karpatsko bojno črto in navali na Bukovino so mogli vsakogar prepričati, da so bile ruske nakane zelo resne. Toda del ruskih upov je že splaval po vodi. V začetku mesca februarja so naše čete po zmagovitih bojili vkorakale v Bukovino, so najpoprej. zasedle dolino reke Moldave in nato tudi še dolino reke Sučave ter prisilile Ruse, da so se morali spustiti v beg proti severu. Istočasno je nameravala avstrijska armadna skupina generala Pflanzer-Baltin a udariti na najvažnejše križišče železnic, na Stanislav, toda presenečenim Rusom, ki so v naglici vrgli na ogroženo točko vse svoje razpoložljive čete, se je z naporom vseh svojih sil komaj posrečilo, poriniti naše čete nazaj na črto Kolcuiea -Nadvorna, ne da bi se jim bilo tudi posrečilo, odrezati. to armadno skupino od čet. ki so prodirale čez prelaz Vyskov.
Med tem časom so naše čete zasedle Črnovice in črto ob reki Prut ter dobile stik z našo armado, ki se je nahajala pred Kol omeo. Bukovina, do reke Prut ia južno-izhodui del Gal tei,e notri do črte Koloinea—Na-dvora—Vyskov je bila očiščena od Rusov, Namen, zavarovati našo karpatsko armado pred upadom v bok, je bil popolnoma dosežen.
'Od 17. februarja naprej se nahajata oba nasprotnika v boju za postojanke. Vsak ruski poskus, poriniti nazaj našo bojno črto. se je izjalovil. Riusi, ojačeni z novimi številnimi četami, so nado poskušali napasti v bok naše desno krilo, ki se je nahajalo na severni strani Crnovic. Toda naše desno krilo se je, opirajoč se na, nepristransko rumu.nsko ozemlje, raztegnilo proti izhodu in je v krvavih, toda zmagonosnih bilicali okrog 15. marca, kar zaporedoma porazilo Ruse pri mestih Raranoe, S ad agora. Roli ozi) a in Novo-sielica ter je nato napadalno prodiralo do reke Dniester pri ZaleSöyku, doseglo koneeno državno mejo ter trenutno celo udrlo na rusko ozemlje. Vsi poznejši ruski poskusi, se polastiti izgubljenega ozemlja ob desnem bregu reke Dniester na črt', Zaleščyk—Biskup jè, so bili brezuspešni. Iz vseh bojev naše bukovi n ske armade je jasno razvidno, da je imela strogo obrambno nalogo ter da je dosegla v polni meri namen, kriti, desno krilo naše karpatske armade, dokler ne parie odločitev na tej bojni črti. Od izida karpatskih. bojev je tudi odvisno nadaljoe postopanje najskrajnejšega desnega krila. Tz tega se vidi, v kakšni tesni zvezi so boji v Karpatih z boji v Galiciji in Bukovini in naobratrio.
Položaj v Bitko vini.
V Bukovini je položaj splošno nespremenjen. Ob meji Besarabije stojijo avstrijske čete od reke Prut do Dnjestra na ruskem ozemlju. Naše postojanke so tako izborne, da si jih d?,usi ne upa jo napasti.
Zaleščiki v naših rokah.
Budimpešta, 14. aprila.
„A Nap“ poroča, iz Dornevvatre: Mesto Zaleščiki je že tri cini' v naših rokah.
Mesto Zaleščiki leži ob Dnjestru na gališki' strani severne bukovinske meje.
Naše čete v Besarabiji.
Budimpešta, 15. aprila.
„Az Estu“ poroča njegov posebni poročevalec: Z ruske zemlje pošiljam to brzojavko, z velikim veseljem, da sem mogel po zmagoslavnih bojih naših čet stopiti na sovražno ozemlje. Nahajam se v strelni črti. Naša pozicija od Pruta do Dnjestra je nezavzetna. Naskok na njo bi se mogel izvršiti le z nezaslišano premočjo in velikanskimi izgubami. Vsled teh razmer je razumljivo, da le vsakih deset minut žvižga čez našo postojanko kak šrapnel. Naša dobro zakopana artilerija je ravnokar uničila dve ruski topniški postojanki. Naše prednje straže krožijo po brezpotnih gozdovih in močvirjih v Besarabiji.
Kam pošiljajo Husi v Przemyslu ujete avstrijske častnike?
Perm, kamor pošljejo Rusi v Przemyslu ujete naše častnike, je glavno mesto gubernije Perm in leži ob zahodnem vznožju Urala. Mesto šteje 55.000 prebivalcev. Trgovina je živahna, ker se tu zbirajo pridelki iz Urala in trgovina iz Kijalite. V mestu se nahajata dve gimnazije, realka, tri banke in nekaj tvoruic. V okolici se nahaja velika državna tvornica topov.
O usodi moštva przemyslske posadke še dozdaj ni došlo nobeno zanesljivo poročilo.
Šlezija ui v nevarnosti.
Poljedelski svet v mestu Kotovice v Šleziji je razglasil, da je maršal Hindenburg vladnemu predsedniku v mestu Opelovo naročil, naj se vsi strelski jarki in druge utrdbe ob nemško-ruski meji Zgornje-Šlezije zappet zakopljejo, izravnajo in se naj dotično ozemlje uporabi za njive. To naročilo se je odposlalo vsem poljedelskim svetom in županom; istotako so o tem obveščeni poljedelci sami. Iz tega se sklepa, da ni nikake nevarnosti več, da bi ruska armada udrla v Slezijo.
Nikolaj Nikolajevič resno obolel?
Berolin, 14. aprila.
„Lokalanzeiger“ poroča:	Cuje se, cla je ruski
vrhovni poveljnik, veliki knez Nikolaj Nikolajevič, resno obolel. Veliki knez že več let boleha na. jetrih. Bolezen se je pa zadnji čas poslabšala. Ker je pozval k sebi enega prvih zdravnikov, sklepajo, da gre za raka.
Rusi želijo mir.
Petrograjska poliefja je v predmestju Kučino zaplenila čez dva milijona letakov, s katerimi se je pozivalo rusko ljudstvo, naj na vsak način zahteva od vlade, da stopi v mirovna pogajanja s sovražniki. Lastnik tiskarne, kjer so se tiskali letaki, in več državnih uradnikov je bilo aretiranih.
Ruski polkovnik obešen.
Rusko vojno sodišče je Mndarmerijskegapolkovnika Mjasejedova obsodilo na vešala. Ta obsodba se v Rusiji uporablja le v izvanrednih slučajih. Dolžijo ga izdajatve in ga smatrajo za glavnega krivca ruskega poraza v Izhodni Prusiji. Drugi pa trdijo, da njegova krivda ni taka, da bi si bil mož zaslužil tako strašno smrt, temveč potreben je bil grešnik, ki bi vzel na svojo vest in svojo kožo vso krivdo ruskih vojnih neuspehov.
Jursaštvo Hrvatov.
Zastava junaških Hrvatov.
Dne 13. aprila je prispel v Reko praporščak hrvaškega pešpolka Štev. 59 (grof Jelačič). Prinesel je seboj popolnoma razstreljeno zastavo svojega polka. Tudi drog, na katerega je zastava pritrjena, ima vse polno poškodb od šrapnelov, Od začetka vojske je bila zastava GOkrat v boju. Zastavo bodo shranili v vojnem muzeju na Dunaju, da bo vsem avstrijskim in ogrskim narodom natznanjala slavne čine, hrabrili hrvaških sinov. Polk dobi novo zastavo.
Odlikovani hrvaški stotnik.
Stot lik: junaškega varaždinskega pešpolka štev. 16. Juraj Petričevi?-, je bil odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda z vojnim okraskom. To nenavadno visoko odlikovanje, ki se navadno podeljuje le visokim zaslužnim častnikom, si je ta hrvaški junak tudi v polni meri zaslužil. Stdtnik se je nahajal s svojim polkom v vročem boju pri Otiniji. Polk je bit obkoljen od strašanske premoči, in nič manj kakor 12 sovražnih topov je bruhalo ogenj v njegove vrste. Le 400 možem se je posrečilo se preriti skozi ruske vrste Stotnik Petričevič je naglo zbral okrog sebe 300 mož in je z njimi silovito naskočil ruski obroč, drug častnik pa je zbral ostalo vojaštvo in je ž njim podpiral stotnika Petričeviča, Junaškemu polku, na čelu mu stotnik Petričevič, se je posrečilo prebrati rusko obkolitev, ki je brojila tri polke, in se rešiti gotovega, pogina ali ujetja. Sovražnik je imel pri tem junaškem naskoku Hrvatov čez 2000 mrličev. Pri tem junaškem činu so tri sovražne krogle Pribičeviča težko ranile. Slava hrvaškemu junaku!
Novi ruski transporti za Srbijo.
V Turn-Severinu so videli pinti po Donavi rusko ladjo „Ignatijev“, ki je vlekla 14 čolnov. Gre za prevoz ruske municije in zdravil za Srbijo.
Francoski in angleški upi.
Angleški general Cherdils piše v listu „Le Pe-uple“:	Sedanja vojska se bo skoro gotovo tekom le-
tošnjega poletja z odločilnim sunkom med Mozelo in Mozo odločila. Francoska in angleška armada bo na tej črti v daljavi 30 milj in 6 milj globoko presekala nemško bojno črto. Zatem bo splošno napadalno prodiranje Francozov in Angležev potisnilo Nemce do reke Ren, Kmalu na to bo sledil za Nemce odločilen u-darec na desnem renskem bregu. — Vprašanje samo je, če se bodo francosko-anglešM upi res tudi uresničili.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.

Podmorski boji med Anglijo in Nemčijo trajajo naprej v manjšem obsegu, toda z vsakjJinevnim občutnim oškodovanjem. Londonski listi javljajo, da so potopili nemški podmorski čolni od dne 18. lebruarja naprej vsak- dan poprečno po eno angleško trgovsko ali ribiško ladjo. Angleški trgovski mornariški urad pa: objavlja, da znaša škoda, katero so prizadjali že nemški podmorski čolni angleški pomorski trgovini v prvem .četrtletju tekočega leta ogromno svoto 1200 milijonov mark. Angleška javnost postaja od dne do dne -bolj vznemirjena, ker so potopili nemški podmorski čolni že celo jvrsto velikih in dragih angleških trgovskih parnikov in si že skoro nobena večja; angleška trgovska ladja no upa na odprto morje. V zadnjem času so dosegli Angleži dva večja uspeha, ker se jim je posrečilo potopiti nemška podmorska čolna, „iU 29“ in „U 12.“ K temu še pride bolj negativen u-speb, da sta namreč dve nemški križarki zaprti v pristanišču Severne Amerike. Angleška admiraliteta je prisodila ribiškemu parniku „Strlajhisla“, ki je potopil „P 12“, razpisano nagrado 120 funtov šterlin-gov (1 funt Sterling = 24 K aSvstrijske veljave). Trgovski krogi v Angliji zahtevajo vedno glasneje od vojne mornarice, da ščiti angleško pomorsko trgovino, toda angleško vojno brodovje, ki samo ni varno pred nemškimi podmorskimi čolni in minami, je zasidrano v varuil luki, iz katere bi priplulo le tedaj, če bi jo povabilo nemško vojno brodovje na boj^ na odprtem morju. Tega veselja mu pa Nemci nočejo storiti. Na morju me'd' Anglijo in Nemčijo se bo torej nadaljevalo posamezno oškodovanje in uničevanje.
„U 29“ potopil 5 angleških vojnih ladij.
Nemški podmorski čoln „U 29“, o katerem smo že poročali, da se je dne 7, aprila s svojim junaškim poveljnikom kapitanom Weddingen vred potopil, se je pogreznil v boju z angleško križarko v Irskem morju. Na svojih junaških in drznih pohodih v Irskem morju je potopil razven neznanega števila angleških trgovskih parnikov še tudi 5 angleških vojnih ladij, kojih imena pa angleška, admiraliteta skrbno prikriva. „U 29“ se torej ni potopil v boju s kako oboroženo angleško trgovsko ladjo, kfi je plula pod nevtralno zastavo, ampak, kakor se zdaj domneva, v boju z eno ali več angleških vojnih ladij.
„U 12“ se potopil.
Iz Londona se javlja: Angleški ribiški parnik „Strafasia“ je pri mestu Leith v zalivu Firth of Forth na izhodni obali Angleške potopil nemški podmorski čoln „U 12“, Dobil je od angleške admiralitete razpisano nagrado 120 funtov šterlingov.
Usoda nemške križarke „Kronprinz Wilhelm“.
■Slična, kakor usoda nemške pomožne križarke „Prinz Eitel Friedrich“, o koji smo že zadnjič poročali, je tudi usoda nemške pomožne križarke „Kronprinz Wilhelm“. Iz mesta Newport News v Združenih državah Severne Amerike se namreč poroča, da je dne 11. aprila priplula pomožna križarka „Kronprinz Wilhelm“, zasledovana od angleških križark „Berwick“, „Surfolk“ in „Bristol“ v pristanišče Newport News. Pomožna križarka „Kronprinz Wilhelm“ ostane istotako, kakor križarka „Prinz Eitel Friedrich“, zaprta v pristanišču Newport News.. Križarka „Kronprinz Wilhelm“ je zavsem potopila 13 angleških in francoskih trgovskih ladij, kojih vrednost znaša
1,165.000	funtov šterlingov (približno 28 milijjonov kron).	Ì* ftJN!
Nov danski podmorski čoln.
Dansko vojno brodovje je dobilo pred par dnevi svoj deveti podmorski čoln. Zgrajen je bil v ko-danski državni ladjedelnici in je dobil ime „Ran.“ Čoln je nekoliko večji, kakor so bili dosedanji in ima dve cevi za lanciranje torpedov.
Žrebanje velike loterije,Slovenske Straže4 v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke!
Raznoterosti.
Obnovite naročnino! Kdor še mi, naj takoj obnovi dolžno nafročnino za naš list! Radi draginje je tuffi izdajanje časopisov združeno z težkočami. Radi tega prosimo vse naročnike, dai naročnino redno plačujejo. „Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in četrtletno 2 K 50 v. Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo lista „Straža“, 'Maribor. — Naročnikom, ki se niso ozirali na rodeči križ na‘ o-vitku, smo z današnjim dnem list ustavili.
Papež Benedikt XV. je dne 10. aprila sprejel v avdijenci bivšega francoskega ministra za zunanje zadeve Gabrijela Hanotauxa, ki je spisal /„Življenje blažene Ivane ä’Arc“ (Device -Orleanske),. To delo je papežu poklonil v dar. Gotovo je ta sprejem bil tudi v zvezi s pogajanji francoske vlade z rimsko Stolico. Navzlic vsem dementijem je namreč gotovo, da se
francoska vlada pogaja s sveto Stolico o obnovitvi francoskega pokroviteljstva v orijentu, Svoje očetovsko srce do tistih, ki so vsled vojske v velikem pomanjkanju in v bridkih stiskah, je sv. Oče pokazal s tem, da je belgijskemu prebivalstvu po karjdinalu Mercierju zopet poslal 25,000 frankov, Poljakom pa po krakovskemu knezoškofu knezu Sapiehi 25.000 K.
Duhovniške- vesti. Za vojne kurate v rezervi so za čas vojske imenovani: č. g. Anton Lasbaher, mestni kaplan v Celju ; č. g. Franc Rop, kaplau pri Sv. Ani. v Slov. gor.; č. g. Mihael Barbič, 'kaplan v Ljutomeru ; č. g. Ivan Baznik, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah.
Duhovniške vesti iz koroške škofije. Za vojne kur.ate v rezervi so za čas vojske imenoivani:	č. g.
Ciril Kondut, kaplan v Pliberku, č. g. Konrad Mente, kaplan v Velikovcu, in č. g. ,iOsip Stih, kajplan v Prevaljah.
Graški škof dr. Leopold Schuster obhaja letos svojo zlato sv, mašo. Dne 9. julija bo namreč preteklo 50 let, odhar je bil posvečen za. duhovnika. Stolni kapitel je g. knezoškofu izrazil željo, da bi se ta * izredna obletnica vsaj cerkveno obhajala. V svoji že znani skromnosti pa je g. knezoškof z ozirom nafvoj-sko odklonil vsako slovesnost, bodisi v cerkvi ali izven cerkve, -bodisi v Gradcu ali na deželi.
Vič. župne, kuracijske in vikarijatne urade, in sploh preč. slovensko duhovščino prosi Slovenska Straža, da njeno veliko podjetje v korist ubogim o-trokom, vdovam in sirotam padlih junakov ter invalidom primerno priporoči ljudstvu. Slovenska Straža je čisti dobiček namenila najpotrebnejšim, zato je pa tudi prepričana, dia jo bo spremljal pri njenem podjetju božji blagoslov in ž njim vneta pomoč vseh plemenitih domoljubov.
Zvon je za vojne svrhe darovala protestantov-ska cerkvena občina v Poroslu na Ogrskem. Ta v resnici patriotičen čin porablja „Marburger Zeitung“ za to, da daje cerkvam v Mariboru in sicer stolni, frančiškanski in magdalenski cerkvi, prijateljski nasvet, naj storijo isto, kar je storila ogrska protestan-tovska cerkev. Pri tem prij-ateljskem nasvetu je „M. Zeitung“ čisto pozabilja na mariborsko protestantov-sko cerkev. Tem bolj se moramo čuditi nad tako pozabljivostjo, ker je „Marburger Zeitung“ vendar najbližja njena duhovna mati — protestantovska cerkev. Katoliške cerkve rabijo svoje zvone zato, da vabijo vernike k sv. maši in k drugim bogbslužnim činom. Protestantje pa nimajo ne te dolžnosti, ne te potrebe. Torej bi kazalo, da „Marburger Zeitung“ nastavi lestvico najprej na protestantovski stolp.
Povišanje deželnih doklad za 10% na Štajerskem. Poročali smo, da je vlada vendar dovolila zvišanje deželnih doklad., sicer ne za 15%, kakor je to zahteviala večina deželnega odbora, pač pa za 10%. Protest slovenskega odbornika, graškega društva hišnih posestnikov in industrijelcev je bil zastonj. Zanimivo je, kar poroča v nedeljski številki „Neue Fr. Presse“ o deželnih dokladah na Moravskem, List piše: „Kakor se je svoj čas poročalo, je predlagal referent deželnega odbora na Moravskem v delno pokritje primanjkljaja v deželi zvišanje doklad za 10%, Od nemške strani se je proti temu predlogu protestiralo. Sklepanje o tem predlogu deželnega finančnega referenta se je preložilo in celo zadevo so odkazall v posvetovanje odseku devetorice, ki odločuje o najvažnejših deželnih [vprašanjih. Ker ta odsek (radi protesta nemških zastopnikov) ni soglasno pritrdil zvišanju doklad, je moral odbor sploh opustiti zvišanje.“ — Tako so delali Nemci na Moravskem, drugače pa zopet na Štajerskem!
„Ilustrirani Glasnik“ štev. 33 obsega zopet celo vrsto izbornih slik z bojišča, n, pr.:	sliko naših
motornih baterij, boj za Dardanele, četo ujetih Rusov, boji za dukelski prelaz itd. V skupini slik naših junakov najdemo tudi podobo četovodje Jožefa Rokovnik iz Nazareta v Savinjski dolini. Rokovnik je prideljen 87. pešpolku in se že od izbruha v(i>jne bori na sev. bojišču. Bil je že ranjen v roko, a si je rano sam obvezal in se dalje boril, Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo II, vrste. Rokovnik je član na-zarske Marijine družbe in tajnik Izobraževanega društva. Nadalje najdemo tudi slike Kristijapa Aich-holzer iz Vrbe, Albina Ropač iz Loč ob Dravi, Petra Mešnik iz Gorij pri Žili (vsi trije iz Koroškega) ter Ivana Brinovec iz Prekope pri Vranskem. Brinovec je umrl mesca septembra v bolnišnici v Przemyslu. — „Ilustrirani Glasnik“ stane na leto 8 K in se nar roča v Katoliški tiskarni v Ljubljani.
* Naši listi na bojišču. Dobili smo sledeči' dopis: „Zadnje številke „Slov. Gospodarja“ nismo dobili, gotovo je ostal kje v drugih rokah. Saj nam je znano, da vsak Slovenec na bojišču hlepi po slovenskem čtivu, kakor riba po vodi. Slovenski vojaki,topničarji, ki se borimo tukaj pri Vyskovu v Karpatih, z zanimanjem čitanmo domače novice in poročila. Jaz (Josip Holc) berem glasno „Slov. Gospodarja“, Ja,-kob Lorenčič od Sv. Jakoba v Slov, gor. in Jožef Ploj iz Nadbišeca pri Sv. Lenartu „Stražo“ in Alojzij Palčič iz Rudolfovega pa „Slovenca“. To je skoro naše edino veselje, ki ga še v teh krvavih dneh doživimo. Sprejmite naše'najiskrenejše pozdrave! Josip Holc, Jožef Ploj, Jakob Lorenčič, Alojzij Palčič, Jožef Hazenmali. Na veselo svidenje!“
Dr. Anten Veble, ki služi kot trenski praporščak na severnem bojišču in je znan našim čitateljem po svojih originalnih pismih z bojišča, leži v Wado-vicah v Galiciji nevarno bolan na tifusu.
Grob sloveuskega junaka Karola Lukman. U-
raldno se je č. g, profesorju dr. Lukmanu sporočilo, daj počiva njegov brat Karol na pokopališ5y v Vyso-VI, okraj Gorlice v zahodni Galioiji. Vysova leži na galiških tleh tik ob ogrski meji.
* Za kadete v rezervi so imenovani pri, 20. domobranskem pešpolku rezervni podčastniki Franc Kolar,č, Konrad Gepič in Franc Bračič.
Po smrti odlikovan. Vojaški zaslužni križec; 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil padli rezervni poročnik 47. pešpolka Edvard Dolinšek.
Enoletno prostovoljstvo gimnazijcev 6. in 7. razreda. Izmed dijakov gimnazijcev letnika 1896 jiii je bila večina še le v 6, ali 7, gimnazijskem razredu. Ali imajo ti prostovoljstvo in pod katerimi pogoji? Na osebne informacije pri vojaški oblasti in gimnazijskem ravnateljstvu se je naznanilo to le: Učenci 0, in
7.	gimnazijskega razreda imajo eo ipso pravico clo enoletnega prostovoljstva, ne da bi j im bilo tre-ba delati takozvane inteligentne skušnje. V prošnji, ki sie mora nasloviti in poslat, naravnost na pristojno poveljstvo dopolnilnega okraja, se mora prositi „um bedingungsweise Zuerken-nung des Einji..-Freiw.-Rechtes“ in se zavezati, da bo služil dotični 1 leto, četudi se vojna prej neha; potem, da ho nadaljeval gimnazijske študije in da bo naznanil vojaški oblasti izid gimnazijskih študij. Priložiti mora prošnji!: 1, potrdilo gimnazijskega ravnateljstva, 2. dovoljenje starišev (varuha), ki se morato lastnoročno podpisati pred okrajnim glavarjem, 3. „Eintrittsschein“, ki ga da glavarstvo.
Absolvirani gimnazijci, M so služili pri vojakih 3 leta, lahko napravijo po dokončanem tretjem letu svoje vojaške službe oficirsko skušnjo, enako kot enoletni prostovoljci, na podlagi Službene knjige A-m <§ 29 za infanterijo. § 31 za saniteto). To so večjidel taki vojaki, ki so bili potrjeni k vojakom v 6. ali 7. razredu in so nato dobili dovoljenje, da dokončajo gimnazijo in še le nato gredo k vojakom služit 3 leta, ne da bi bili napravili prej takozvane inteligentne skušnje in so zato imeli pravico do enoletnega prostovoljstva, Po prestani skušnji postanek) takoj kadet ni aspiranti in so v vsem enaki enoletnim kadetnim aspirantom (glede avanzma, orožnih, vaj itd.). Vojaška oblast rada dovoli, da se ti kandidatje pridelijo nekaj mescev enoletni prostovoljni šoli. Prositi je treba po poveljstvu svojega regimenta nia vojno ministrstvo. Najbrž velja ta § tudi za absolvente drugih srednjih šol.
Penzijonirana generala. General infanterie H. Meixner von Zweienstamm, poveljnik X. armadnega zbora, in generalni major vitez Truszowski, poveljnik III. artilerijske brigade, sta vpokojeria. Vodstvo X. armadnega zbora je prevzel fml. Martiny.
Mi li tari zi ra,n je delavcev. V Pulju so, kakor poroča tržaški „Piccolo“, militarizirali vse delavce pri plinarni, elektrarni in vodovodh, i kar jih ni nad 50 let starih.
Vojaški dopusti za čas setve. Določila o vojaških dopustih za čas setve se mnogokjie napačno razlagajo. 'Opozarja se, da tisti vojaki, ki se nahajajo na bojišču, sploh ne dobijo nobenega dopusta za časa setve, torej se, na tozadevne prošnje sploh ne ozira. Dopust za 14 dni dobijo torej le oni kmetje-vojaki in kmečki sinovi vojaki, ki se ne nahajajo na bojišču, ki torej opravljajo vojaško službo v raznih sestavah in nadomestnih tvorbah pri skladiščih in zavodih, ki se ne nahajajo na vojnem ozemlju. Za dopust lahko-prosi dotičnik ali ustmeno sam pri svojem vojaškem poveljstvu ali pa njegovi svojci pri politični oblasti.
Naseljevanje beguncev v Gx*adcu prepovedano. Štajersko namestništvo je odredilo, da je naseljevanje beguncev iz ozirov, na pnevieliko uporabo živil in iz drugih ozirov do preklica v Gradcu prepovedano.
Uporaba ujetnikov za zgradbo cest. Zgradba cele vrste cest, ki bi ne služile samo za splošni promet v dot tonem kraju, ampak bi bile tudi za povzdigo tujskega prometa zelo važne, se iz raznih vzrokov do-sedaj ni mogla izvršiti,. Med drugimi omenimoi le ceste v Savinjskih planinah, cesto Grobelno-Kozje, Koz-je-Št. Peter. Deželno društvo za povzdigo tujskega prometa je vprašalo te dni dotične okrajne zastope glede njihovega mnenja, če bi ne kaza;,o uporabiti vojne ujeti like za zgradbo cest,
Anglo - avstr i j ska banka izkazuje v svoji bilanci za leto 1914 čistega dobička 13,480.105 K. Sklenili so, da izplačajo dividendo 15 K na akcijo (lani 20 K);
5,000.000 K so nakazali vojni rezervi, rezervnemu zar kladu 500.000 K, pokojninskemu zakladu uslužbencev poleg po pravilih določenih 275.929 K . še 200.000 K, na nov račun so prepisali 1,256.271 K.
Trboveljska rudniška družba izkazuje za leto 1914 1,293.169 K čistega dobička ter bo razdelila svojim akcijonarjem 5%, dividendo. Navzlic silno neugodnemu splošnemu gospodarskemu položaju lanske jeseni znaša dobiček približno 150.000 K manj, kakor za leto 1913.
Izvoz Iz Rumunije. Rumunija je prepovedala
izvažati otrobe, ako niso s primesjo železnatega oksida tako denaturirani, da postanejo za človeško hrano nevporabni. Nadalje je prepovedala izvažati bencin in surovi petrolej. Dovoljen je le izvoz rafiniranega petroleja za svetilke. Res prijeten sosed, kateri nam niti otrobov ne privošči!
Maksimalna cena za petrolej. Centrala za petrolej poroča: Vojno ministrstvo je izdala ukaz glede maksimalne cene petroleja!. Prodajalec na deželi; ne sme petroleja dražje prodajati nego po 64 v liter, v
mestih pa ne dražje nego po 62 v. Trgovec posredovalec ue sme imeti več dobička, nego 5 kron pri sto kilogramih.,
* Denarja dovolj! Generalni svet avstro-ogrske banke je sklenil zanaprej znižati obrestno mero za pol odstotka.
Brzojavke na Rusko. Za brzojavke na Rusko, ki gredo čez Ogrsko in Rumunsko, je poleg temeljne pristojbine plačati Se posebej 38 v od besede.
Nova Italijanska postava prepoveduje vsako poročanje o razmeščen ju italijanskega voj agiva. Kako strogo se ta postava uporablja, priča dejstvo, da sta bila po poročilu tržaškega lista „Piccolo“ aretirana neki siciljski žurnalist, M je spravil v javnost poročilo o koncentriranju italijanskega vojaštva na Siciliji, in žurnalist Gin o Piva, ki je nekaterim časnikom poslal vesti o [vojaštvu na Beneškem. Oba o-staneta v preiskovalnem zaporu.
Cene železu se zopet povišajo. Iz Dunaja se poroča, da namerava avstro-ogrski železni kartel tekom prihodnjega tedna iznova zvišati cene železu. A to povišanje bo soglašalo z zadnjim povišanjem v .Nemčiji. Poslovanje velikih kovinskih podjetij raste, zato se morajo pri sklepih staviti daljši roki.
Poštne nakaznice v Nemčijo. Dne 10. aprila se je obnovil promet s poštnimi nakaznicami v Nemčijo, a samo v omejenem obsegu. Največ se more z eno na~ kaznico poslati 500 mark in sme vsakb oseba oddati te eno nakaznico na ban.
Tudi lekarnarji hočejo podražiti zdravila. — Zveze lekarnarjev delajo pri vladi na to, da se povišajo cene zdravilom za 10%. Zahtevajo tudi, naj se povišajo cene špecijalitetam, ki so bile nedavno povišane za 20 v vsak komad.
Zdravila je prepovedano izvažati iz Nemčije. Nemška vlada je izdala prepoved glede izvažanja obvez in zdravil. Prepovedana je cela dolga vrsta Različnih zdravil in sicer večinoma takih, ki jih v Avstriji ne izdelujejo. Koliko zalog je teh zdravil in po-moČkov v Avstriji, nam ni znano.
„Kurja slepota“ na bojišču. Pri vojakih na zapadnem bojnem polju je bilo zadnje čase mnogo slučajev takozvane „kurje slepdtie“: Ko nastobi noč, vojaki ne razločujejo posameznih predmetov, padajo v jarke itd. Prof. Braunschweig v Monakovem poroča, da se ta bolezen, hemeralopia, pojavlja vedno pogosteje na zapadnem bojišču.
Nova bolezen med vojnimi ujetniki na Srbskem. Iz Solunta se poroča, da se je med vojnimi u-jetniki v Bitolju pojavila nova bolezen. Ljudje so Čez dan še precej dobro počutijo, tekom noči jim pa otečejo noge, nastopi nekaka omrtvelost in bolnik umre skoro brez bolečin.
*	Žerjavi se vračajo na sever. Od minulega tedna se že veš čas čuje hripavo kričanje žerjavov, ki blodijo, vračajoč se z juga na sever ponoči nad Ljube I j aria, kjer jih moti razsvetljava.
Stanje setev začetkom aprila. Poljedelsko ministrstvo poroča: Ako naj pomeni 2 boljše kot srednje, potem je stanje setve sledeče : pšenica 2.5, rž 2,7, detelja 2,6, travniki 2.4, pašniki 2.6. Pšenica in rž sta v obče dobro prezimili. V sudetskih deželah, posebno na Moravskem, je trebaše enkrat orati (ozimina je torej tam slabo prezimila). V ugodnih legah alpskih dežel se setve začenjajo že bujno razvijati. Mišja nadloga ponehuje. Kar se dostaje ječjmena in ovsa, so dela vsled pomanjkanja delavcev in živine trpela in se ponekod niso mogla izvršiti niti še prvotna tozadevna dela. Koruza se sadi. Krompir se v južnih deželah pridno sadi, a deževje je delo zadrževalo. Tudi v nižje ležečih- delih Alp in sudetskih deželah se je lopatam že posadil zgodnji, krompir, Sladkorna pesa — nasiadilo se je bo letos veliko manj — se še skoraj nikjer ni posadila. Sadno drevje je dobro prezimilo in je — posebno pri' koščenem sadju — pričakovati dobrega in obilega cvetja. Vinogradi so posebno dobro prestali zimo in ne kažejo nobenega kvara. Trtja so že obrezana.
*	Sadite v vrste. Mnogokje, posebno v krajih, kjer so njive ilovnate ter v gorskih zatišjih še koruzo sejejo ljudje kakor navadno žito. Obdelovanje koruze je na ta način združeno s težavami. Koruza se more okopavati in osipavati edino le z motiko. Letos pa, ko bo silno primanjkovalo delavcev na ta način posebno na večjih posestvih ne bo mogoče pravočasno in pravilno okopati koruze. Priporočamo, da se sadi koruza v vrste. Ce sami nimate stroja za saditev, pa si ga izposodite pri sosedu. Veseli boste, ko boste okopavanje in osipavanje lahko hitro opravili z okopalnikom (brano) in osipalnikom. Po nekod sadijo koruzo s pomočjo grabelj, ki zaznamujejo vrste.
Srečni Madžari! Neka vojnopoštna dopisnica poroča iz Košič na Ogrskem: Tu moke prav nič ne primanjkuje; najfinejše belo pecivo in fine sladčice so na razpolago. Prav tako je v Budimpešti: masleno in mlečno pecivo!
V®jaški konji za obdelovanje polja. Vojaško poveljstvo v (Gradcu naznanja, da je pripravljeno đ'ati kmečkim posestnikom, ki jim primanjkuje oprežne živine za spomladno obdelovanje polja, na razpolago vojaške konje z vprego in| hlapci vred. Odškodnine se ne zahteva nobene. Konji se smejo uporabiti samo v bližini vojaške postaje, kamor spadajo konji, da se jih lahko vsak Čas odpokliče,
Kupujte srečke Slovenske Straže! Skrajni čas je, da se pa vseh slovenskih krajih razvije najživah-nejše kupovanje srečk Slovenske Straže v Ljubljani. Žrebanje je že maja mesca. Ker velja srečka samol
K,	naj bi v vsakem kraju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvò ha namen tega podjetja Slov. Straže, ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, sirotam in vdovam padlih vojakov in invalidom. Treba je hitrega dela, da bo uspeh časten za nas vse! — Kdor si naroči srečko po pošti v prodajalni Cirilove tiskarne v, Mariboru, naj priloži za pošiljatev 20 vin. v znamkah.
*	Maribor. V mariborski deželni bolnišnici stavi sedaj neki stavbenik,, M je doma iz Saksonskega, barako za kužne bolezni. V baraki bo prostora za 25 oseb.
*	Maribor. Radi pretečih kužnih bolezni namerava okrajno glavarstvo postaviti v neposredni bližini večjo barako za okužene osebe. Baraka bi naj služila za vse (!) občine celega okraja. Načrt je ta, da bi vse občine mariborskega okrajnega glavarstva prispevale določene svote za to napravo. Stavbeni stroški za barako so površno proračunjeni na 30,000 K brez notranje oprave. Kakor izvemo, se jie okrajno glavarstvo že obrnilo do posameznih županov z vprašanjem, kako mnenje zavzemajo glede na to namero. Po naš'em mnenju bi taka baraka bila primerna e d i-no le za najbližjo mariborsko okolico, kajti iz 5 do 10 ur oddaljenih občin bi pač bilo nemogoče spravljati o k n ž e n e (!) osebe v mariborsko barako, ki bi bila potemtakem n a j v e c j a nevarnost za kužne bolezni. Najbolje .bo, ako se uboga prejšnje na-mestniiško navodilo, da si par bližnjih občin postavi Svojo barako s cenenimi aparati.
Maribor. Cetovodja Peter Pililer od dragonskega polka, št, 5, rodom iz Koroške, je v torek dne
18.	aprila zjutraj ob 5. uri umrl na nasledkih bolezni, ki si jo je nakopal na severnem bojišču. Pogreb se je vršil danes dne 15, aprila.
*	Maribor. Nabor črnovojniških zavezancev let-mkov 1873—1877 za mesto Maribor, se vrši dne 26.,
27.,	28. aprila pri ..Gambrinu“. Dne 26. aprila so poklicani k naboru črnovojniki, ki so pristojni v Maribor, dne 27. aprila črnovojniki letnikov 1875—1877, ki i-majo domovinsko pravico zunaj Maribora, dne 28. a-prila pas pridejo na. vrsto črnovojniki letnikov 1873— 1874, ki nimajo v Mariboru domovinske pravice.
Sv. Peter niže Maribora. Umrl je vrl našineo Janez Ribič, Pogreba se je poleg velikega števila znancev udeležila tudi mlaflenfišlda 'Marijina djružba in pevski zbor. Svetila rajnemu večna luč!
Kamnica pri Mariboru. Na Belo nedeljo po rani mašbse je vršil prvi občni zbor naše kmečke hranilnice in posojilnice, kf je bil razmeroma dobro obiskan. Iz podanega računskega zaključka je razvidno, da stoji naša posojilnica na krepkih nogah in da jo požrtvovalno vodijo sami ugledni in trdni posestniki. Nadrevizor Vladimir Pušenjak je v daljšem, govoru podal krasno gospodarsko sliko, sedanjega stanja slovenskega kmečkega prebivalstva ter zlasti naglašal, da vojska dosedaj ni prav nič škodovala slovenskim posojilnicam, nasprotno, da je dosegel denarni promet v naših posojilnicah tako višino, kakor nikoli poprej. Kamničani, le p/ridno se oklepajte svojega lastnega denarnega zavoda!
*	Rpše. Tukajšnji posestnik Rudolf Krulc, ki se
je udeležil bojev na severnem bojišču kot cetovodja L pešpolka, je prišel že meseca septembra v rusko ujetništvo. Svoji1 ženi piše prav pogosto. Zadnji dve dopisnici se glasita:	Rusija, 20. nov. 1914. (Zena
prejela 23. dec, 1914.) Ljuba Mici in otroka! Tukaj Ti pošiljam razglednico iz mjesta Bijsk, kjer smo nal slan jeni. Jaz bi Ti poslal še več razglednic, a ni marno denarja. Kruh prodam, da kaj kupim. Vojaške plače ne dobimo nič. Piši mi vsake tri dni, da bom imel kaj od Tebe za kratek čas. Vec zopet v pismu. Te srčno pozkravljia Tvoj Rudolf. — Druga dopisnica, ki jo je pisal dne 23. nov. 1914, a jo je žena dobila dne
27.	februarja 1915 se glasi: Ljuba Mici in otroka! Naznanim Ti, da S6ym Ti pisal dnn 11. novom-bra 1914 pismo in 21. novembra razglednico. Pismo Ti bodem_ pisal vsake tri ali štiri dni in Ti mi moraš tudi vsaki tretji dan pisati. Z veseljem Ti tudi naznanjam, da sem še zmiraj zdrav. Tukaj je zelo lepo vreme, je čisto malo shega. Mraza ni bilo hudega do sedaj, pozneje bo že hujši,, saj si lahko misliš, kaj je Sibirija. Meni je zelo dolgčas po domu in po družini. Kako je s Teboj? Ne žaluj preveč, da ne bodeš oslabela. Zame se ni treba bati,, jaz bom že gledal, da bom zdrav, aleo Bog da. AlLso otroci zdravi ? Jaz sem Ti pisal 11, nov. in Te prosim, da mi pošlješ denar in sicer za 15 rubljev ali pa še več. Kupil si bom zimsko perilo. Ako do tega časa, ko dobiš pismo, še ne bo mir sklenjen, mi pošlji denar gotovo, ako pa bo že mir, nu pa ni treba, ker potem denarja ne dobim, ker rabi pismo 20 do 30 dni semkaj. Kaj je novega v Rušah in doma? Pozdravi vse moje prijatelje in druge. Ko pridem domov, prinesem vsem spomin iz, Sibirije. Te prav prisrčno pozdravljam in poljubljam, kakor tudi otroke Tvoj zvest' Rudolf.
*	Hoče. Ferdinand Kukec iz Hočkega Pohorja piše svojim "domačim s severnega bojišča, kjer služi ori težkih havbicah, da Rusi z ogromno silo pritiskajo na našo karpatsko bojno črto. Kukec pravi, da se je udeležil mnogih bojev in da je kljub silnim naporom še vedno čil in zdrav.
St. n j v Slov. gor. Umrla je gospa Marija Zel-zer, mati nedavno umrlega slovenskega gostilničarja Konrada Zelzer, stara 70 let. Pogreb je bil v petek, dne 16. aprila. N. v m. p. !
*	Št. njj v Slov. gor. Sobotna „Marburger Zeitung“ je prinesla poročilo, da je Peter Niderl, o kate-
rem smo v zadnji številki poročali, da je padel na se vernem bojišču, „Südmarkin“ naseljenec. To poročilo mariborskega nemškega lista je popolnoma neresnično. Niderl je bil naš mož, slovenske krvi, sin veterana, vsem dobroznanega grobokopa Niderla, Peter Niderl je bil, kakor smo že poročali, tudi vzgleden katoličan. Siidmarkini naseljenci pa so protestanti.
Sv. Anton v Slov. gor. Dolgoletni župan velike občine Brengova je vsled svoje službe že petindvajsetkrat vodil in spremljal na nabor zavedne brengov-ske mladeniče. Tokrat je sivolasi oče pripeljal pred naborno komisijo tudi svojega edinega sina.
* Negova. Žalostno je donel zvon velikonočne praznike. Pel je slovo rajnemu Antonu Ferenc, umrlemu na Veliki petek v starosti 88 let. Pogreb je bil na Velikonočni pondeljek. Bil je mož jeklenega značaja, neupogljiv, do sebe skromen, gostoljuben, delaven, spoštovan in priljubljen povsod. Dal je postaviti kapelico v čast „Materi dobrega sveta“. Bil je tudi velik dobrotnik negovske cerkve, šolski načelnik, u-stanovitelj „uboge šole“ in občinski svetovalec. Veliko je svoje dni pretrpel, a bil je vedno vesele narave. Sedaj pa si ođpočij, blagi starček, od svojega truda!
Ljutomer. Častne smrti je pad%l na severnem bojišču Ludo,vik Zavratnik iz Mekotnjaka, vojak 20. lovskega bataljona. Bil je priden mladenič, Nepozabni prijatelj, počivaj v miru!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 24. marca je bil ranjen črnovojnik Franc Blagovič, Bojeval se je v Karpatih. Sedaj leži v bolnišnici v Košieah na Ogrskem, odkoder piše domov svoji sestri Lizi Blagovič. Imenovani je ud Miklavževskega veteranskega društva.
Ptuj. Na sejm, ki se je vršil tukaj na Beli torek dne 6. aprila se je prignalo /120 konj in 802 glav goveje živine. Cene so bile izredno visoke. Za vole se je plačevalo od 160 do 210 K 100 kg žive teže. Neki kmet iz pragerske okolice je dobil za vola, ki sta tehtala 1500 kg, nekaj Čez 3000 K. — Na zadnji svinjski sejm se je pripeljalo 600 svinj. — Prihodnji konjski in goveji sejm se vrši dne 20, in 23. aprila, svinjski pa 14. in 21. aprila.
*	Fram. Nesreča ne praznuje. Na cvetno nedeljo je bila ustreljena vsled neprevidnosti devetletna sciancai Kamšek. Na Belo soboto opoldne pa je ustrelil 19 letni Matevž Pokrivač svojega triletnega brata Stefana. V kuhinji je visela očetova puška. Matevž je mislil, da je prazna, V šali pomeri na bratca, ki pade takoj mrtev na tla. Pa, ravno najboljše družine so tako hudo obiskane.
*	Dramlje. Za Antonom Kopinšek in Valentinom Lavbič SO na vojski umrli Miha Jesenek iz Straže, Jožef Lužar iz Dobja, Fr. Guzej od Sv. Uršule in bojda Karl Pužar iz Razbora in Janez Spolenak iz Trnovca, Brez sledu so izginili Janez Korošec in Fr. Frullar iz Pletovarij, zidar Jurij Lubej iz Šentilja, vz-gledni fant Janez Zabukovšek iz Svetelke, učitelj Sevnik, Jurij Kropinšek, Fr. Vodušek, Hudo ranjen je Miha Vengušt, Janez Selih in dva Peniča. Ujet je Martin Vodušek, Anton Mulej, Miha Zdolšek, Matevž Lužar in župnikov stričnik istega imena. — Vojaku Jožefu Korošec iz Straže je otrok na Veliko sredo požgal kozolec. — V tako žalostnih časih je nek hudobnež vse trsje pri nadučiteljevem stanovanju posekal. — Žalostnim dodajmo nekaj veselih novic. Korporali so postali: Jakob Guzei, Jakob Jesenek, Grh Anton, Kožuh Jernej; cetovodja' je postal Jožef Mastnak’ Srečno sta odnesla Rusom pete Blaž Jesenek in Anton Arzenšek.
Dobrna. Letošnja šolska kuhinja na Dobrni je bila velikega pomena. Zaradi vojske je pri nas kakor tudi drugod velika draginja. Mnogi stariši, so primorani zgodaj, gotovo že ob Novem letu, kupovati moko in kruh. Kaka dobrota toraj, če je razdelila naša šolska kuhinja dan na dan skozi 2% mesca po 100 porcij tečne tople hrane malim državljanom. Znamenje rude-čega križa se je svetilo v lopi duhovske hiše, kjer so bili otroci pogoščeni. Otrokom v opomin bodi, da se naj hvaležni skažejo vsem dobrotnikom, ki so v domovinski ljubezni prispevali v denarju ali blagu za šolsko kuhinjo, Koncem mesca marca pa so se otroci poslovili od priljubljenih miz in kakor po navadi se lepo zahvalili marljivi kuharici Neži Božnik. Gospodična Jelica Levstik je otroke opominjala, naj bodo hvaležni svojim dobrotnikom, na kar se je g. župnik v i-megu krajnega Šolskega sveta zahvalil gospodični1 za veliki trud, ki ga ima ona s kuhinjo. Ona pobira milodare za kuhinjo in ona tudi nadzoruje to človekoljubno podjetje. Letos je tudi okrajni šolski nadzornik obiskal šolsko kuhinjo in se je jako pohvalino izrekel o njej. Bog nam daj ljubega svetovnega miru in blago-slovljeno letino, da bodemo po Božiču zopet našim malim zamogli ustreči s toplim kosilcem.
Dobrna. V kratkem dobimo sem več sto rekonvalescentov in beguncev iz boljših slojev, ki so potrebni toplic. Danes dne 12. aprila se tukaj mudi komisija. da pregleda stanovanja ne samo v topliškik, am. pak tudi v privatnih hišah. Vsa stanovanja bo vlada vzela v najem za dobo petih mesecev, Plača za sobo le nekaj manj, kot je bilo dozdaj v navadi. Obrtniki, kakor tudi lastniki hiš na zadnjem mestu dežele, se bomo vendar enkrat malo opomogli. Da bo na tak način na Dobrni letos posebno živahno, je umevno. Pa naši prijatelji in znanci naj nas tudi letos ne pozabijo. Jih bomo posebno radi sprejeli.
*	Celje. Mestni magistrat je uradno naznanil, da se od 11. aprila naprej sme moka in kruli oddajati edino le tistim osebam, ki imajo tozadevne uradne izkaznice. Karte za moko in kruh se dobijo pri mestnem uradu (v pritličju na levo). Za teden od 18. do 24. a-prila se bodo te karte dajale samo dne 15. in 10. aprila od 3. do 7. ure popoldne in v soboto dne 17, aprila od 8. do 12. ure dopoldne ‘ter od 3. do 7. ure popoldne. Vsak, kdor hoče dobiti izkaznico za kruli in moko, mora prinesti izkaznico od tega 'tedna seboj. Ob tej priliki se morajo na meist nem uradu prijavit: vse domače zaloge žita in moke.
*	Celje. Notranje ministrstvo je usnjarsko tovarno Lovro Lauriča v Konjicah in cementno tovarno na Zidanem Mostu vzelo za čas vojske pod državno varstvo.
Celje. Umrl je dimnikarski mojster in posestnik Frane Fuchs.
Celje. V pondeljek dne 12. t. m. je došel zopet vlak z 204 ranjenimi in bolnimi vojaki s severnega bojišča,
Celje. V tukajšnji garnizijski bolnišnici je u-mrl poddesetnik 87. pešpolka Alojzij Stuper vsled za-dobljenili ran na bojišču. Truplo so prepeljali v Št, Pavel pri Preboldu, kjer se je dne 15. t. m, vršil pogreb za cesarja m domovino padlega slovenskega junaka. Vzglednemu slovenskemu junaku svetila večna luč!
Celjska okolica. V eni zadnjih številk smo omenili, da je legar v Gaberju skoraj popolnoma ugasnil in da ni za prebivalstvo nobene nevarnosti več. Ne bilo bi pravilno, ako M se ob tej priliki ne izrekla tudi javna zahvala našemu požrtvovalnemu distriktne-mu zdravniku g. dr. Schwabu, kateri je skoraj z nadčloveško delavnostjo In z vzorno vestnostjo dosegel omejitev bolezni ter ozdravljenje mnogoštevilnih bolnikov. Naj bo g. dr. Schwab prepričan, da mu te zasluge prebivalstvo celjske okolice ne pozabi.
Sv. Rupert nad Laškim. Tukajšnji rojak Jože! Podgoršek, sedaj prideljen municijski koloni štev. piše svojim domačim s severnega bojišča: Dragi mi Tonče in dragi domači! Moj god je danes! Ni radosti, ni veselja! Ne moreš mi roke podati in čestitati! To mi trga, srce, da Ti ne morem podati desnice v bratski pozdrav in se Ti ljubko zahvaliti za srčne čestitke. Pač pa mi daje upanje izrek: Le vsaka stvar en čas trpi, da nas zopet privede božja roka na ljube domove. Danes sem prejel sv. obhajilo prav od domačega rodoljuba g. vojnega kurata. Kako je kaj s tobakom? Se mi zelo ljubi nekaj njegovih dišečih snovi. Usliši me, ljubi brat! Vesel sem nad krasno razglednico. Za pisanko pričakuj mojo sliko. Jo bodeš vesel? Kaj? Živijo! Na zdar! Vsem skupaj srčne pozdrave pošilja brat Jožef.
*	Gomilsko. Spomlad prihaja zopet v nago vas.
Povsod v naravi se vzbuja novo, veselo življenje. In tudi v našo vas je prinesla par veselih novic. .Oglasil se je Lebnov France iz Rusije, Rančigaj Ivaji iz Srbije; druga vest nam je naznanila, da korakata Mlinarjev France in Lončečičev Tona proti daljni Sibiriji. Kakor strela pa je treščila v našo vas vest o junaški smrti Virantovega Tonča. Srce je zadrhtelo žalosti in ni hotelo verjeti. Spomini so pohiteli tja pod Virantovo lipo in našli Tonča, krepkega, življenja polnega v sredi med gomilskimi fanti; vse je bilo tiho naokoli, le Boljska je šumljaia svojo pesem m milo je donel Tončev glas po vasi:	„Ptički, jaz vpra-
šam vas, Al’ bo že skor pomlad? Pomlad že prišla bo, ko Tebe na svet ne bo.“ In sedaj nam potrjuje to tužna vest iz Karpatov. Dragi Tonče, kakor Te išče skrbno oko Tvojega očeta, kako hrepenijo po Tebi ljubeča srca Tvojih toviarišev, Ti pa spavaš tam v daljni tujini, od krvi naših fantov namočeni zemlji! Tvoj „grob zeva globok, globok in širok, Sred mladih livad, Oh koliko sanj pokopljejo vanj, in koliko 11 öd ^ U
Sevnica ob Savi. Umrla je dne 3. marca nenadoma na srčnem vnetju gospodična Mimika Robek.
stara še-le 17 let, N. v m. p.!
*	Šmihel nad Mozirjem. Iz naše male župnije
je vpoklicanih skupaj 60 mož in fantov, med njimi 10 podčastnikov. Nekaj je sedaj ranjenih in bolanih. Za domovino so dali življenje: Janez Rozoničnik, Janez Atelšek, Jožef Naraločnik, Joref Srnovršnik; ujet pa te Janez Hriberšek, Pogrešajo se sledeči vojaki: Pavel Konečnik, Pavel Godnik, Franc Hudej, iraneSu-mečnik. Janez Leskovšek, Janez Slemenšck, Jernej Slemenšek, Blaž Jerše, Jožef Hriberšek m Maks Kladnik.	,
Luče. V četrtek dne 8. aprila smo spremili k zadnjemu počitku poštenega mladeniča Antona Jezei-nik. Pogreba se je udeležila razven mnogoštevilnega občinstva tudi šolska mladina z učiteljstvom ter požarna hramba. Rajni si je tudi v Ameriki pridobil nekaj premoženja. Bil je varčen, trezen in dobrosrčen. Za njim žalujejo sestre in brati. Dva sta še v Ameriki, župan Vinico Jezernik pa nosi puško. Bog daj rajnemu večni' mir!
Remšnik. Bivši tukajšnji uč teli A. \ sočmk, ki se nahaja sedaj v ruskem ujetništvu, piše svolermi tovarišu: Koteljnič. 9. febr. 1915. Dragi tovariš! Nai-Ijubša je človeku v daljni tujini misel na drago domovino’ Vsak dan, da celo vsako uro, mi pohitijo misli tja v lepe pokrajine, tja med sorodnike, prijatelje in znanoe. Teži pa tudi osamljenega človeka na tujem to, da ničesar ne sliši in ničesar ne ve o tem, o čem mu je ravno najljubša misel. Prosim Te torej, dragi tovariš, poročaj mi vendar tudi končno kaj iz domovine. Kaj počenja naša nedolžna mladina? Kaj počen-
jajo Hartmanovi? Tukaj Ti navedem, odkar sem iz bolnišnice, že svoj drugi naslov.^Bodite mi pozdravljeni vsi Remšničani! Tvoj tovariš A. Visdčnik.
St. Ilj pod Turjakom. Trgovec, g. Filip Izlakar je dobil od bivšega tukajšnjega kaplana č. g. Fr» Krena, sedaj vojnega kurata na severnem bojišču, pismo z dne 3. aprila, ki se glasi: Veliko noč bom obhajal med tujimi ljudmi na bojnem polju. Toda vse bo šlo. Bog daj le enkrat srečno vrnitev v ljubo mi slovensko domovino. To so nas vojakov najpr srčnejše želje. Potem lahko zapojemo s Prešernom:	„Ena se meni je
želja spolnila“» Precej časa so me muß le neprijetne domače živalce, katerim pravimo po slovensko „uši“. Dolgo se nisem mogel znebiti, te mrcine, a seda, je že zopet dobro, kako dolgo, ne vem. Naše življenje je podobno ciganskemu.. Krvava je košnja na bojišču. Vsak dan vidim grozne prizore, čudim se, da moji živci še to prenesejo. Prilagam sliko, katera predstavlja velikonočno pobožnost -naših vojakov v mali slovaški, od kanonov že precej poškodovani cerkvici nekje na kar. patsbein bug,eni polju. fvle.J e to zelo drag spomin; tudi Vi si jo shranite kot spominčico na Vašega nekdanjega kaplana. Srčne pozdrave Vaš Fr. K.
*	Sv. Jurij ob Sèavnici. Bramo društvo izreka slavni domači hranilnici in posojilnici najtoplejšo zahvalo za velikodušni dar v znesku 20 K. Bog plačaj !
*	Središče. V nedeljo, dne 18. t. m., popoldne po večernicah, j« protialkoholni shod v posojilničnih prostorih. Trdo se še sliši ta beseda, a nič strahu! Pridite, da se bolj seznanite s „Sveto vojsko“ !
*	Celje. Izobraževalno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. aprila 1915, ob 3. uri popoldne, v dvorani hotela „pri belem volu.“ G. učitelj M. Levstik bo govori! o za sedanji čas prav zanimivem predmetu. Vabi se k prav obilni udeležbi, posebno dekleta in gospodinje naj pridejo.
*	Sv. Jožef-Celje. Do sedaj ni nobene ovire za dekliške duhovne vaje. Začele se bodo dne 26. aprila zvečer, in končale dne 30. aprila zjutraj. Obhajale se torej bodo, kakor druga leta.
— Predstojništvo sv. Jožeia v Celju.
*	Trbovlje. V pedeljo, dne 18. aprila, bo imela Dekliška Z|veza svoj redni letni občni zbor in sicer v dvorani Društvenega doma. Vspored: govor preč. g. župnika, ter voditelja in govori mlaaenk. Nato volitev odbora in slučajnosti. K prav obilni udeležbi uljudno -vabi odbor.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čepralv so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan selo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem !
*	„Novi Majnik.“ Tako se imenujejo nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišlje» vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva ln čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla ln antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo prod ^ koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkah.
Žodhjž porBciladBšlaupBtBk
dne 16. aprila.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 15. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
V	zahodu' Galiciji se je ruski- napad pri Cier-kovicah ob reki Biala. dne 14, aprila zjutraj izjalovil.
Močne ruske čete so na obeh straneh višine Vi-soeko ob reki Stryj (južno-izhodno od Užoka) napadle naše postojanke. Po srditem boju je bil sovražnik premagan in se mu je s protinaskokom vzela važna višinska postojanka» Ujeli smo pri tem 3 častnike in 661 mož.
Na ostali karpatski bojni črti se vršijo le artilerijski boji, na mnogih delih bojišča vlada mir.
V	južno-izhodni Galiciji, in Bukovini nobenih novih dogodkov.
Boji pri Užoku.
„Daily Chronicle“ se poroča iz Petrograda: Na prelaz Užok, ki je ostal tudi nadalje v avstrijskih rokah, so poslali Avstrijci nove čete, ki so začele napadati. Očivifhio imajo Avstrijci' namen, obkoliti levo krilo ruskega sred’Šča. Avstrijci spravljajo neprestano nove baterije na postojanke, V smeri proti Stryju so Avstrijci v’ soboto zasedli gorsko višino 992 pri Kaeionku.
Karpati grob ruske armade.
Borba v Karpatih, ki se za avstrijsko-nemške čete ugodno razvija, pomeni, nečuveno zapravljanje ruskih Človeških žrtev. Ruske izgube v treh napadalnih prodiranjih so dosegle višino, katero more prenesti le ona država, ki je tako obljudena kakor je Rusija. Že ruske izgube pri obleganju Przemysla so bi-
le nenavadno velike, toda njihove izgube y velikanski.. karpatski borbi so pa - tako visoke, da si tega niti predstavljati ne moremo. Ne glede na število Rusov, ki so bili ujeti v karpatskih bojih in ki je že prekoračilo 100.000 mož, so po angleških in francoskih poročilih izgubili Rusi okroglo 700.000 mrtvih in ranjenih.
Yelik del ruskega ozemlja uaš.
Vojni poročevalec „N. Wr. Journal“ poroča z bojišča: Ozemlje, ki so ga Avstrijci in Nemci odvzeli Rusom na Poljskem in ga imajo sedaj močno zasedenega, je za več kot tisoč kvadratnih kilometrov večje, kot oni del Galicije, ki jie v ruskih rokah.
Radko Dimitriev ob Pilići.
h s
„Kurjer Lvovski“ poroča, . da je car imenoval generala Radko Dianitrieva, ki je bil povzdignjen v knežji stan, za vrhovnega poveljnika ruske armad©, ob Pilići,
Med Mozelo in Mozo.
Berolin, 14. aprila.
Iz velikega vojnega stana se poroča: Ponočni sovražni sunek pri Bbrry-au-Bac se je izjalovil. Se-verno-zaliodno od Verduna so Francozi uporabljali včeraj m ne, ki so razširjale močno žolt dim in dušlji-ve pline.
Med Mozo in Mozelo so se boji nadaljevali. Pri nekem močnem francoskem napadu na nemško črto Madzeray—Marche-ville so udrli Francozi na nekem ozkem mestu pri MarchevTle v našo postojanko, toda s protinapadom so b li zopet vrženi nazaj. Med mestoma Oombres— Saint Mihiel so se včeraj vršili le samo art Ieri j ski boji. Pri Aillywaldu so biii po brezuspešnih razstrelnih poskusih sovražnika odbiti trije francoski napadi. Napad ob obeh straneh, ceste Kssey --Fl-irey se je na zahodni strani te ceste izjalovil, na izhodni strani'ceste so se pa vršili boji iz bližine, v katerih so bile nemške čete zmagovite.
V Vogezih se je francoski sunek proti Schnepfen riet h kopfu južno-zahodno od Metzerala ponesrečil.
Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže“ 20 000 K Namerite tudi pri svojih pianeih denar za srečke in pošljite takoj denari z naročilom „Slovenski Straži“ v Ljubljano !
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 87:
B an j eni č as/tniki:
Langhammer PaJvel, kadet; Mahaček Vlastimil, praporščak;^ Marco violi Alojzij, nadporočnik; Medicus Viljem, stotnik; Wodiczka Viljem, nadporočnik,
Mrtvo moštvo:
Blatnik Prane, pešec, okolica Celje;
Cafuta Jurij, pešec, Ptuj; Čas Bogomir, pešec, Slovenji-Gradec ;
Deutschbauer Anton, titulami četovodja, Ptuj; Dodič Anton, frajtar;
Garcis Martin, frajtar:	Gruber Rudolf, pešec, Slovenii-
Gradec ;
Karniza Janez, pešec; Kržan Anton, korporal, Brežice; Kunej Prane I, frajtar, Brežice;
Ogrinc Janez, pfešee, Celje; Orešnik Jakob, četovodja, Sv.
Jurij ;
Planino Prane, pešec, Brežice; Primožič Ambrož, pešec;
Štampar Prane, pešec, Ptuj;
Veber Jurij, pešec, Sladkagora; Vidmar Franc, titulami frajtar, okolica Celje; Vrhnjak Leopold, pešec, Slovenjgradec;
Zagožen Franc, korporal; Zakoršek Franc, pešec; Žerdoner Mihael, pešec, okolica Celje ; Zidar Jožef, pešec, Slovenj-gradec; Zmrzlak Alojzij, pešec, Sv. Jurij ob Taboru.
Ranjeno moštvo:
Adamič Janez, pešec; Agrež Janez, titulami četovodja : Anderlič Jožef, pešec; Anže- Prane, pešec;
Baš Jakob, titulami četovodja; Belak Mihael, pešec; Beline Janez, pešec; Belšak Anton, pešec; Benedek Blaž, pešec; Bertok Anton, pešec; Bezjak Franc, pešec; Bezjak Marito, pešec; Boeko Janez, frajtar; Bresnik Peter, pešec;
Čebular Jurij, titulami korporal; Černe Janez, pešec; Co-cej Jakob, pešec;
Dobnik Mihael, pešec; Dolinšek Jožef, pešec; Družovič A., četovodja:
Feguš Janez, pešec; Fekonja Jakob, korporal;
Germ Mihael, frajtar; Govejšek Alojzij, titulami narednik; Govejšek Rudolf, pešec; Gtradišnik Janez, nadomestni rezervist;
Hojzar Alojzij, pešec; Hribar Jožef, pešec;
JalončiČ Janez, frajtar; Jaroš Jožef, titulami korporal; Jazbec Franc, nadomestni rezervist; Jerman Jožef, frajtar; Jer-nejšek Anton, pešec; Jevšenak Jurij, pešec; Jošt Alojzij, pešec;
Kliček Jožef, pešec; Klim Pavel, pešec; Kokol Andrej, pešec; Kokot Jožef, pešec; Kolar Franc, pešec; Kos Martin, pešec; Kotnik Aleš, pešec; Kovačič Rudolf, pešec; Kristan Janez, titulami korporal; Krivec Franc, titulami narednik; Kurz Pet., titulami četovodja;
Leskošek Franc, nadomestni rezervist; Lopan Mih., Imitar : Lovec Karol, pešec;
Majcen Vinko, narednik ; Mali Ferdo, titulam, četovodjr : Mattiasich Peter, pešec; Merz Lovro, pešec; Mišja Anton, pešec; Makar Blaž, pešec;
Nachberger Janez, pešec; Napast Simon, pešec ;
Osenjak Viljem, nadomestni rezervist; Gtorepec Jurij, titulami frajtar;
Paj Ciril, korporal; Pajman Anton, pešec; Perko Martin, nadomestni rezervist; Peršak Jožef, pešec; Petek Jurij, nadom, rezervist; Petek Janez, pešec; Pogorevec Simon, pešec; Primožič Marko, pešec; Pucel Karol, frajtar;
Rajh Franc, nadomestni rezervist; Rek Alojzij, pešec; F. Rihtarič, pešec ;
Sagmeister Jožef, pešec; Šeruga Jakob, pešee; Simonič Franc, nadomestni rezervist; Sinkovič Jožef, pešec; Širovnik J.,
is,	»s a a a e
——-----■	...........   . ....... ............. ■ - .... _______________________________
Ali ste že kupili srečke „Slovenske Straže"? Kupite takoj! Srečka samo 1 K.
pešec; Smeigl Martin, četovodja; Smole Anton, pešec; Sorger Erneai; Sprach Andrej, pešec; Stampar Anton, nädJsa*estni'rezervist; , Stermecki Rudolf, pešec»; Stöckl Alojzij, korporal; Fr. Strafela, pešec; Straus Franc, pešec; Sumtjak Janez, pešec;
Tement Mihael, pešec; Tušek Janez, pešec;
Vedlin Alojzij, frajtar; Vidmar Franc, pešec; Vjidovič Janez, pešec ;, Vres Jurij, pešec ;
Zabavnik Andrej, pešec; Žibret Anton, pešec;' Žnidarič Jožef, četovodja; Zorjan Alojzij, pešec; Zorko Janez, frajtar; Zupančič Franc, pešec; Zvonar Janez, nadomestni rezervist.
Ujeto moštvo:
Agrez Franc, pešec; Arnič Franc, pešec; Augustincič Avgust, pešec; Ažman Peter, pešec;
Babič Alojzij, frajtar; Bažak Janez, pešec; Blažič Franc, pešec: Brežhik Lenarit, pešec;
Gerjak Mihael, pešec; (ligula Alojzij, pešec; Cinti Viktor, pešec; Ginžar Alojzij, frajtar; Cokan Matija, pešec; Čretnik Janez, pešec;
Dijtinger Friderik, pešec; Dolinšek Avgust, štabni nar.;
Erhardt Ignacij, pešec;
Felicijan Jožef, pešec; Ferk Ignacij, pešec; 'Figek Franc, pešec; Fürst Jakob, pešec;
Gerjcfrič Andrej, pešec; Golob Franc, pešec;
Hedi Jožef, titulami korporal; Hrašan Albert, titulami frajtar; Hribšek Rudolf, pešec;
Imperi Franc, pešec ; Ipšek Luka, pešec ;
Jevšenak Alojzij, pešec;
Kandare Anton, pešec; Klemenčič Edvard, pešec; Klemenčič Jakob, pešec; Kobal Franc, pešec; Kocmut Vinko, fraj-tar; Kodre Janez,, frajtar ; Kokošchinegg Franc, frajtar; Koidč-Rojko Martin, pešec; Kopajnik Anton, pešec; Korat Janez, pešec; Kos Janez, četovodja; Kovačič Franc I, fiiajjtaj; Kronovšek Blaž, frajtar; Kropiušek' Jožef, pešec; Kuhar Franc, frajtar;
Lärhpret Karol, pešec; Lavrenčič Jožef, pešec; Lipša Jakob, frajtar;
Marenčič Janez, pešec; Marout Karol, titulami narednik; Merhar Janez, pešec; Merzel Janez, pešec; Mesner Mihael, pešec; Miletič Jožef, pešec; Munda Jožef, pešec;
Oražim Jakob, pešec; Ostrelic Janez, pešec;
Pajk Ernest, pešec; Palir Karoli, pešec; Pečuh Alojzij, frajtar; Petkovšek Valentin, pešec; Pipek Franc, pešec; Plohl Franc, korporal; Podreberšek Ciril, pešec; Polovič Franc, pešec; Pušnik Franc, pešec; Potisk Janez, pešec;
Razdrih Rudolf, pešec; Ribič Ignheij, pešec; Rojie Jožef, pešec; Rozočnik Janez, pešec;
Schlögl Aleksander, pešec ; Senic Franc, pešec ;, Skoberne Anton, pešec ; Škof Jožef, frajtar; Stolčič Karol, korporal; Rudolf Storgel, pešec; Strainer Franc, pešec; Strobl Franc, pešec; Strojnik Janez, pešec; Šunk» Janez, pešec;
Umek Blaž, pešec;
Veber Rudolf, pešec; Verhovšak Ciril, pešec; Veršec Gregor, pešec; Veršič Janez, pešec; Vidmar Albin, pešec; Vidovič Martin, frajtar ;
Zavratnik Mihael, pešec ; Žgalin Anton, pešec ; Zidar Anton, pešec;‘Zorec Franc, pešec; Zupan Franc, pešec; Zvar F. pešec.
Brezovšek Anton, nadomestni rezervist, iz Loke, ujet v Bijsku, Rusija;
Grandošek Jakob, nadomestni rezervist, iz Ptuja, ujet v Bijsku, Rusija;
Jevšenak Alojzij, frajtar, Konjice, ujet, Omsk, Rusija;^
Kac Edvard, korporal, Celje, ujet v Omsku, Rusija; Kočevar Franc, rezervni korporal, Brežice, ujet v Omsku, Rusija; Kodarevič Matija, ranjen, ujet, Wjasma, Rusija; Kolarič Anton, pešec, iz Ptuja, Ujet v Bijsku, Rusija; Kovačeč Alojzij, nadomestni rezervist., Sv. Lovrenc v Slov. goric, ujet v Bijsku, Rusija : Konza Anton, pešec, ujet v Bijsku, Rusija; Kovačič Franc II, pešec, iz Ljutomera, ujet v Omsku, Rusija; Kranjc Avguštin, pešec, Konjice, ujet v Omsku, Rusija; Krofi Rudolf, pešec, Brežice, ujet v Birjuču, Rusija;
Marko Karol, nadomestni rezervist, Sv. Jurij ob Taboru, ujet v Bifsku, Rusija; Martin Fdapc, stotnijski trobentač, Sv. lij ; Mesareč Jožef, pešec, okolica Ptuj, ranjen, Palanka, Srbija; Mlinarič Franc, frajtar, Ljutomer, ujet v Bijsku, Rusija;
Rep Jožef, pešec, okolica Ptuj, Berezovka, Rusija, Rošker Franc, stotnijski trobentač, odlikovan, okolica Ptuj, ranjen, ujet v Wjasni, Rusija;
Senica Blaž, frajtar, okolica Celje, ujet v Bijsku, Rusija; Stojnšek Matevž, pešec, Rogačka gora, ujet v Bijsku, Rusija; Sturbai Anton, pešec, Sladkagora, ranjen in ujet v Wjasni, Rü-sija; Stramič Martin, nadomestni rezervist, Ljutomer, ujet, Bir-juč, Rusija:
Prašnik Janez, nadomestni rezervist, Slovenjgradec, ujet, Bijsk, Rusija:	Puk Janez, pešec, Ljutomer, ujet, Ndžnij-Novgo-
rod, Rusija;
Uranič Maks, nadomestni rezervist, Sv. Jurij ob juž. žel., ujet, Bijsk, Rusija;
Pešpolk štev. 47:
Ranjeno moštvo:
Bohak Henrik, pešec; Bračko Karol, pešec;
Cegnar Vinko, pešeo;
Dereant (?) Rupert, titulami četovodja; Dieber Martin, pešec; Doberšek Gašpar, pešec; Družovic Janez, četovodja;
__ Eferl Jožef, pešec;
Ferk Karol, pešec; Ferk Rudolf, pešec; Friedl Alojzij,
pešec;
Gajšek Florijan, pešec; Gerngross Franc, pešec; Glanč Jakob, pešec; Golob Janez, pešec; Gottni Valentin, pešec; Gra-hornik Martin, pešec; Grasmugg Jožef, pešeo; Grandner Jan., pešec; Griesbacher Janez, korporal v rezervi; Guštin Jožef, pešec ;	„ T .,
Handi Anton, pešec; Hasenjburger Jožef, pešec; Heiden-hofer Avguštin, pešec; Heric Ferdinand, pešec; Hoier Valentin, pešec; Hohl Janez, pešec; Holler Alojzij, četovodja;
Irgolič Jurij, korporal;
Käfer Karol nadomestni rezervist; Kaiser Rafael, pešec; Kapellago Jurij, pešec; Kasiner Alojzi., četovodja; Katz Blaž, korporal; Kobald Franc, pešec; Koch Vinko, pešec; Kodrič Karol, korporal; Kohl Franc, pešec;. Kdletnik Anton, pešec; Kol-leriitsch Jožef, pešec; Konrad Friderik, titulami korporal; Korb Feter, nadomestni rezervist; Körbier Jožef, pešec; Koren Jurij, pešec; Košuta Anton, pešec; Krajnc Janez, pešec; Krebs Jan., pešec; Kren Peter, pešec; Križanec Matija, pešec;
Lampi Franc, korporal; Leithner Filip, pešec; Lešnik Janez, korporal; Lešnik Anton, pešec; Lipp Anton, nadomestni rezervist ;
Maier Janez II, pešec; Markus Jožef, pešec; Mayerhold Janez, frajtar; Meier Alojzij, pešec; Mesarič Franc II, pešec; Muhr Rudolf, narednik;
Namestnik Franc, titulami frajtar; Neuhold Jožef, pešec; Novak Friderik, pešec;
Osel Jožef, pešec;
Pack Jožef, 'četovodja; Perschon Alojzij, pešec; Pesek Fi;., pešec; Pfiffer Alojzij, pešec; Pichler Jožef, četovodja; Pirš Jožef, pešec; Pold Jožef, četovodja; Pongratz Ignacij', pešec; Potočnik Franc, pešec; Požarnik Avguštin, pešec; Pratter Alojzij, frajter v rezervi; Puld Anton, frajtar; Pučko Peter, četovodja;
Rteinbacher Štefan, pešec; Reiterer Jožef, pešec; Repenik Jožef, pešec; Repina Anton, pešec; Resch Simon, pešec; Ritter Andrej, pešec; Rojs Franc,, štabni narednik;
Sammer Franc, pešec; Scheucher Jožef, pešec; Scheucher Karol, četovodja; Sobilli Jožef, pešec;| Schlamberger Karol, pešec; Schlögl Franc, korporal; Schmidt Silvester, pešec; Anton Schriebl, pešec ; Schuster Karol, pešec ; Schweiger Friderik, pešec;. Schwinger Franc,. korporal ; Sedlatschek Frhjnc, pešec; Seidl Janez, pešec; Seme Janez, pešec; Škofič Janez, pešec; Šnebinger Jakob, titulami frajtar; Sternad Franc, nadomestni rezervist; Sterna! Jakob, nadomestni .rezervist; Stessi Franc, pešec; Stoppar Štefan, pešec; Strohmaien Ferdinand, nadomestni rezervist; Stumberger Franc, pešec; Stupan Franc, pešec;
Trümmer N., pešec:
Ulbing Jurij, pešec;
Verbek Henrik, pešec; Verlič Dudoli, pešec; Visočnik Jakob, frajtar;
Walter Janez, pešec ; Weiahandl Alojzij, pešec; Weiss Janez, titulami četovodja; Wurzinger Friderik, pešec;
Zmugg' Franc, pešec.
Ujeti častniki:
Krb Karol, praporščak; Neumann EdKund, kadet; Sluga Karol, poročnik; sTrebitsch Brunon, praporščak.
Ujeto moštvo:
Achatz Jožei, pešec, Lipnica; Ačko Jurij, pešec, Maribor; Anželj Matija, frajtar, Maribor; Arlati Viktor, korporal, Loka;
Baumanu Ljudovik, četovodja, Radgona; Bernhardt Fr., pešec v rezervi:	Beni Franc, četovodja, Nemški Lonč; Bezjak
Franc, korporal v rezervi, Maribor; Borde Karol, četovodja, Feldbach; Brečko J-ožef, pešec; Bufolin Alojzij, pešec; Burgej Mihael, pešec, Maribor;
Comelli Edvard, pešec;
Damm Janez, pešec; Deutscher Jožef, pešec; Dobaj Ant., .korporal, KTanfec pri Lučanah; Dvoršak Matija, Klanjec pri Lučanah;
Firpass Anton, pešec, Voitsberg; Fischer Jožef, korporal v rezervi; Flasker Franc, četovodja v rezervi, Maribor; Florjančič Franc, pešec, Pekel; Fošt Jožef, pešeq v rezervi; Friedman Franc, frajtar; Friessnegg Jožef, titulami četovodja, Radgona; Fuchs Avgust, Lipnica; Fuchs Mihael, frajiar; Firbas Mihael, pešec, Nemški Lonč;
Gaisser Anton, pešec, Maribor; Gasper Alojzij, pešec, Radgona; Germič Franc, pešec, Maribor; Glanz Henrik, korporal, Cmurek; Gojak Janez, pešec; Gundl Alojzij, pešec, Maribor; Gutman Jožef, korporal;
Harz Jožef, pešec; Heinisch Franc, pešec; Heinrich Mih., četovodja; Hochler Henrik, narednik; Hofer Franc, nadomestni rezervist, Lipnica; Hutterer Janez, pešec, Feldbach;
Jakolič Anton, pešec, Maribor; Jug Štefan, korporal vre-zervi, Maribor;
Kainz Jožef, pešec; Kaiser Franc, pešec, Radgona; J-an. Kargl, pešec; Knapič Franc, nadomestni' rezervist; Kodrič BI., pešec:	Koller Franc, četovodja v rezervi; Kosi Franc, pešec,
Ptuj;,' Krajnc Janez, pešec, Sv„ Marjeta; Kramberger Štefan, pešec; Krasser Anton, korporal, Nemški Lonč; Krebs Franc, pešec; Krempelj Anton, pešec; Krieger Rudolf, pešec; Krois Konrad, pešec, Radvanje; Kupferschmidt Ožbolt, pešec, Feld-bach ;
Leiter Dfajvid, četovodja v rezervi; Leitinger Franc, četovodja v rezervi; Lesnik Andrej, peš^c; Lorber Karol, titulami četovodja, Sv. Ilj; LücH Janez, pešec;
Maderbacher Adolf, korporal; Maier Mihael, četovodla; Makus Janez, pešec; Margatti Ahilej, narednik v rezervi; Ign. Mašera, pešec, Selnica ob Muri; Méiseler Avgust, pešec, Cirr šak: Moser Jožef, pešec; Muhr Janez, korporal, Studenci; Jan. Müller, korporal;
Neli Jožef, pešec; Neubauer Anton, pešeo; Neumeister Anton, pešec;
Op'atäö Janez, pešec; Oswald Alojzij, frajtar;
Pachter Anton, pešec; Palter Heribert, nadomestni rezervist; Patz Janez, frajtar; Payer Alojzij, četovodja v rezervi; Pessek Janez, korporal v rezervi; Pestemer Hugon, pešec; M. Pfeifer, frajtar; Piavec Janez, korporal; Pliberšek Janez,, pešec, ranjen; Prassi Jožef, pešec; Pratter Florijan, pešec; Presner Jožef, pešeo v rezervi; Probath Tomaž, frajtar v rezervi; Pukl Alojzij, pešec, Maribor; Pulko Alojzij, pešec; Puschnik Jakob, pešec; Pusnigg Matija, nadouaestni rezervist, Maribor; Putz K., korporal, Slelmen;
Reicher Janez, pešec; Reinprecht Andrej, pešec; Reiter Janez, pešec; Repina Franc, pešec; Robnik Franc, pešec, Maribor; Rojko Vinko, frajtar, Zimica;
Šabeder Janez, pešec, Jarenina; Sabotič Henrik, pešec; Samastus Janez, rezervni pešec, Spodnja Polskava; Schneider Rudolf, pešec; 'Senšek Franc, pešec, Zgornja Bistrica; SieglA., pešec; Siili Friderik, pešec; Stringer Janez, pešec, Gomilica; Soršak Karol, pešec; Stohr Jožef, pešec; Stern Janez, pešec; Račje; Supperl Blaž, pešec v rezervi;
Tautscher Jožef, pešec; T&fzl Franc, korporal; Tauscher Alolzij ; Thoman Ferdo, korporal; Thomann Franc, frajtar; J. Tonhauser, nadomestni rezervist, Radgona; Trabi Anton, nadomestni rezervist; Trodl Peter, pešec; Tropper Franc, nadomestni rezervist;
Ulbl Janez, narednik v rezervi; Urschter Edvard, pešec;
Vernik Janez, frajtar; Vizjak Janez, pešec; Vollmaier Jožef, četovodja,_ Maribor;
Wango Jožef, nadomestni rezervist; Weber Franc, nadom, rezervist ; Wezjak Jožef, frajtar; Wiedner Janez, četovodja v rezervi; Wutte Franc, pešec, Korena;
Zechger Jurij, pešec, Jarenina; Žerjav Henrik, pešec, Sv. Marjeta na Pesnici; Zöhrer 'Janez, rezervist; Zotter Jožef, nadomestni rezervist;
Razni:
Pešpolk štev. 92: Mazur Karol,, nadporočnik, mrtev;
PijonirsM bfetaljon štev. 5:	Lanczerics (Lončarič) Rudolf,
korporal, r;
Bosansko-hercegovskf pešpolk štev. 2: Czegka Rudolf, iz Celja, kadet v rezervi, mrtev; KliMö Jurij, praporščak, mrtev; Moder Robert, praporščak, mrtev; Štefan Franc, praporščak, mrtev; Barta Reinhold, stotnik, r; Cejnar Jožef, praporščak, r; Ertl Friderik, poročnik, r; Gadolla O trn ari praporščak, r; Huber Friderik, praporščak, r; Kavčič Franc, praporščak, r; Ko-zorič Eožidar, praporščak, r; Mihalič Ivo, nadporočnik, r; Janez Mohr, praporščak, r; Novak Ferdo, praporščak, r; Ratz Evgen, stotnik, r; Schwarz Rudolf, stotnik, r; Svagr Bogoljub, poročnik, r; Vašič Ljubomir, praporščak, r; Gorečan Franc, praporščak, ujet; Jeras Jožef; major, ujet; Löser Oskar, praporščak, ujet; Radette Ljubo, kadet, ujet; Svetek J., praporščak, ujet.
* *
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornost« za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, M pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o pad-Hh, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se neun poroča, če Ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne Izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta Bt. 5.
sat
Mija zalaga m, dragocenosti, srebrnine in optičnih reči po vsafii ceni
Tudi na obroke. - llustr. eenJk zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklas ta remont.-ura K 8‘50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 24’— Kuhinjska ura	K	10-—
Budilka niklasta K 8‘ — Poročni prstani	K	2‘—
Srebrno verižice K 2'— Večletno jamstvo.
Nasi. Diefinger
Ilisod. Fehrenbach
urar in očalar
MMiSSOB, Sospesila iiLZfi
Kupujem zlatnino in srebro.
Krasen bicikel
za moške se vsled upoklica v rojake proda nizko pod lastno ceno. Vpraša se v Mariboru, Gothestrasse št. 2, 2. radstr,, vrata št 12.
„p. zelo poceni po-vršnik za spomladanski čas modernega kroja, malo rabljen, kakor tudi cela obleka, izgotovljena v štajerskem kroju. Vpraša se v Mariboru, Göthestrasse št. 2, 2. nadstr. vrata šteT. 12.
Kovaški
pomočnik
kateri zna podkovati konje, se takoj sprejme pri kovaškemu mojstru L a m i n g e r. Burggasse, Maribor.
Proda
Seciiarska obrt
Y večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-Ijana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravoištvu »Straže«.
Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
Specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posede
Maribor PfarrhofS'3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštrane, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznainih pisem na razpolago.
8W~ UiP0| UfgJ
V valiki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preeizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
P»"*° Byres Haribor
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke po najviijih cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska casta 29 (Meuingerstr.)
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci
Kdo naj jemlje Sforolint ?
L Vsak. ki hrpi na frajnem kašlju	J Vadosi jivi .kaferim Sirolin mafno
lažje le obvaroval se boieani.ne.go jo zdraviti. 1	olehča naduho-	v ,
*, Osebe 6 kroničnim Katarom bronkijsv, { <4. Skrotuzni otroci.pri katerih ucinkuie5*rol fej ki s Sirolinom ozdrave.	' z ugodnim vspehom naspiosni počufek
KiiSMšMi
za ženske, moške in m otroke, kakor tudi krila, g® vrline jope, bluze, zim- ^ sfee moške suknje in m raglane, se dobijo v a velikanski izbiri in po S najnižjih cenah v ve- S letrgovini	gg
R. STERHECKI f V CELJU št. 301 •
Pišite po cenik, «r» |§j
S& cfcà/ v & ifseà lexòrneh é K M -
POZOR!	POZOR!
Ker je sedaj mnogo .obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih spldšno bedo, se je odločil trgovec
I. N. Šoštarič	Maribor,
Gosposka ulica 5, _ da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo naslon j.
Znano ie, da se kupi
pri staroznaui domači «insalavi trgovini a» sa io po oeni ■ xs.ii»Ts. tudi prav dobrot
Sukneno blago (štofi za moške iu dečk- )
Novemodite volna za žensk« in dekleta.
Kajnovi jše peršinu blago za oblekv in bluze.
Platno belo in pisano za srajee m spodnje hlače,
B ago za postelje In rjuhe, brez šiv.) in matrace,
Sraj .e izgot-V jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov veiika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj nevosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh »rs? blaga za domačo »porabo, 8 čimer si pri veliki izbiri in pr' nizkih cenai; tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre črnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev 'na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka uS. D,	01 errang. Bi
Velika svota denarja
se zamore nakljnčiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja :
Srečkova® zastopstvo 14, Ljubljana.
wmBmmmammmmmmmmmBmmmsmmmmmmmmm
Pozor kmetovalci I
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: demačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri g domači tvrdki
I. RÄYN1KÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo :	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah»
Nafsolidnejša in točna postrežba.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. z n» z.
HVsSITlItTO	Be sPrejema4° 0<* vsakega in 86 obrestujejo: navadno po 4,'/tU, proti trimesečni odpovedi po 45/4*/o- Obresti se pripisujejo h kapitala
8.111 &«& V	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PO «2 (Titilli IM r>^aaom ’n sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/4 7o> na vknjižbo sploh po 5*/,%, na vknjižbo in poroštvo po Z	ILaCSL	CaJ vJ 55/4% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1	ioso vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
«JI (d SU Ills UIK in izplačuje denar.
Pojasnila se dajajo
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima ludi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
r@$isfr@vagta zadrug» i nsom. zaveso
Oferestnje hranilne vloge II 01 12 lo
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Pale posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav® vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
» lastni hiši (Hotel «Pri belem votel v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr,