s /L r S Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 7 - Julij ’94 cena 100 SIT JNT B Z IV I K ' (/# Ohraniti doseženo in si izboriti nov politični prostor USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR LDS 0^0^, Liberalno demokratske slranke ILDS), Demokratske stranke s0stJln Socialistične stranke (SSS) so se v petek, 1. julija, po večkratnih 3 ■■> šfikž * * vt * ‘AT "MJm r * 77 *! "U5 'Po DRŽAVNA SREDSTVA ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENA NASELJA Republika Slovenija je tudi letos pripravila razpis za pridobitev sredstev namenjenih za razvoj demografsko ogroženih območij in sicer za pospeševanje razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti, ter za spodbujanje proizvodnje in storitev v drobnem gospodarstvu. V prejšnjih treh letih je v ilirskobistriški občini kredit iz omenjenega sklada dobilo 29 posameznikov s področja kmetijstva in 11 obrtnikov ter podjetij, skupaj pa so prejeli v treh letih nekaj več kot 28 milijonov tolarjev. Okvirna kvota za individualne zahtevke v letošnjem letu je bila 13 milijonov tolarjev. Predlog za pridobitev sredstev iz omenjenega sklada, ki ga je pripravil ilirskobistriški Sekretariat za gospodarstvo, je izhajal iz prepričanja, da imajo prednost tiste dejavnosti, ki so bistvenega pomena za občino. Tu gre predvsem za sodelovanje, oziroma kooperacije na relaciji obrtnik-podjetje in podjetje-podjetje, za dejavnosti, ki bi omogočile večje število zaposlenih in samozaposlitev, za ekološko sprejemljive programe (turizem - predvsem za povečevanje kuhinjskih kapacitet, plinifikacija, šiviljstvo, lesarstvo in vse ostale oblike čiste proizvodnje) in deficitarne dejavnosti. Vsem ostalim interesentom, ki potrebujejo sredstva za vzpostavitev drugačnih panog obrti ali podjetništva, pa je sekretariat priporočil prijavo na občinski razpis posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Na razpis se je prijavilo 19 individualnih interesentov za ureditev kmetijskih površin, od tega 9 za ureditev sadovnjakov (slive in jablane), vendar nihče ni dobil priporočila, 9 za dopolnilne dejavnosti na področju kmetijststva (priporočilo je dobilo 7 prosilcev, gre pa predvsem za ureditev kmečkega turizma, nakup mehanizacije, gospodarskih objektov in širitve že obstoječih dejavnosti), 5 podjetij (3 priporočila) za širitev dejavnosti in nakup opreme od strojev, vozil, prostorov do adaptacij in 14 samostojnih podjetnikov, od katerih jih je 6 dobilo priporočilo. KLIVNIK POSTAJA PRILJUBLJENO KOPALIŠČE Le nekaj minut vožnje iz II. Bistrice potrebujete do Klivnika, zgornjega umetnega jezera pri Zalčju, kjer se ob jezu vsak dan zbirajo predvsem mladi, ki se jim v zadnjem času radi pridružijo tudi kopalci iz sosednjih občin, tu in tam pa se pojavi tudi kako vozilo z italijansko registracijo. Včasih je imel podobno vlogo bistriški bazen, nekdanje najpomembnejše bistriško letovišče - Moščeniška draga - pa zaradi cen, meje in še kaj drugega ni več tako vabljivo. 16 NOVIH STANOVANJ Občina bo do prihodnjega februarja v stanovanjski soseski S-12 v Trnovem pridobila 16 stanovanj, tako da bo rešila le del potreb, saj je v II. Bistrici še vedno okoli sto prosilcev za socialna stanovanja.Nekaj najhujših problemov bodo rešili tudi s pomočjo Ministrstva za obrambo, ki ima še vedno približno dvajset nezasedenih stanovanj. DELOVNO V VRBICI fA Krajani Vrbice, vasi nedaleč od II. Bistrice, so po večletnem počitku spet 7° ^ urejevanjem vasi. Letos bodo s prostovoljnim delom vseh vaščanov kanalizacijo v spodnjem delu naselja. Za 170 metrov kanalizacije bodo sjy c materialne stroške odšteli več kot 400.000 tolarjev. Po besedah Borisa ^ predsednika vaške skupnosti, krajani razmišljajo tudi o izgradnji avtobusne P° ^^ ki jo nujno potrebujejo, zanjo pa bodo poiskali finančno pomoč pri ot^1 organih. J Tekst in fotografija: Petar ^ Na tej strani bi moral biti objavljen intervju z dr. Igorjem Muševičem, dobit^Kj) svetovne nagrade Clenna Brovvna za doktorsko disertacijo s področja kristalov. Z njim sem se pogovarjal konec junija, ko je bil na kratkem obiska U, Bistrici, zaradi pomanjkanja časa in letnega dopusta izdajatelja časopisa pa i^š, ni bil avtoriziran. Obljubo bralcem bomo poravnali v eni izmed prihodnjih š'e* jj Ist" 7>Ci ^rno društvo Ilirska Bistrica izdaja svojo revijo že dvanajst let. V četrtek, e!ij je predstavitev 6. številke Stopinj v Hotelu Turist vodila predsednica Veliki načrti Literarnega društva II. Bistrica NOVA ŠTEVILKA STOPINJ 0pi j - Damijana Logar, uredniški odbor (Helena Pirih - Rosa, Ivko Spetič -anjj J^na 'n Manica Klemenc) pa je k sodelovanju pritegnil tudi bistriškega slikarja 31 Srebota, ki je prispeval naslovnico in ilustracije. Predstavitev so s pevskimi lili 'P0PestrHi člani Kvarteta bratov Boštjančič. ,1(1 DPrVa)e tazalo, da bodo nove Stopinje, razdeljene so na poezijo, prozo, zapise I ‘"'^ode, revija mladih, ki si ne upajo objavljati drugje, uredniški odbor pa je si ,^esenečen, ko so se s svojimi prispevki oglasili nekateri že uveljavljeni lite-et j,' irr|ajo za seboj že nekaj izdanih knjig (Frane Tomšič in Boris Jukič iz Nove pil flICe'^°^a Milič iz Sežane). Posebnost šeste številke je v tem, da so se skupaj re( Mp0611111165111 znašli avtorji, ki še iščejo svoj lastni izraz in pravo identiteto v 1 z že uveljavljenimi. Uredniški odbor namerava ohraniti doseženo tudi ■' i"'ki St0| in vzpostaviti stike s slovenskimi pisatelji iz Italije in z Reke, tako Pinje postale mednarodna literarna revija. lili,, .111111 C' ^or's Jakič, avtor erotične pravljice Micika, ali si bila v kamrici?, je prisotne f'° SD SPr°ščen smeh. Od desne sedijo: Suzana Lovec, Robert Grošelj, Damijana Logar, r, e,'č - Magajna, Jože Stegu in Frane Tomšič. ^ lit |rjc erarnem večeru so se predstavili tudi nekateri avtorji: Suzana Lovec \z II. e< dijakinja postojnske gimnazije, Vojko Škapin Iz Vrabč pri Sežani, Jože La?, rema, Ivko Spetič - Magajna in Robert Grošeljtz II. Bistrice, Boris Jukič, iOe.n Frane Tomšič, ki se pravkar pripravlja na izid svojega tretjega romana 4 Ujčič. Arhitekt in slikar Pavel Žnidaršič je pohvalil likovno ureditev y n ^rečka Srebota. Njegove ilustracije so nabite z veliko izpovedno močjo, [ Otj^0 'n originalnostjo. ? 'Poj Cet^a 'zhaj3nja do danes so torej Stopinje prehodile pot z vidnimi rezultati ijj, Petičevem mnenju je to edini in pravi smisel podobnih literarnih društev, SrQV ^oven'h zelo malo in jim pogosto primanjkuje samozavesti za vstop v GASPERSICEVE KRAJINE Slikar Danilo Gašperšič nas na svoji razstavi v Galeriji na Vidmu obdarja s svojimi najnovejšimi slikarskimi deli, motivi: Bistriška dolina, Prem, gozd, kras, Cerkniško jezero. Krajinar, ki se nam predstavlja z veliko senzibilnostjo namešča na svoja platna svoje zlate in srebrne svetlobe z niansiranostjo redkega umetnika, ki pozna dobro pravilo, da je moč v niansah. Danilo Gašperšič, po poreklu s Prema, kjer mu je lepota globine, daljine in barv bila vedno pred očmi, je s pedagogi Kumarjem, Rajkom Slapernikom, Petričem in Robovo šolo razvil svoj talent do skoraj perfekcionističnega krajinarskega upodabljanja, njegova sposobnost je v dojemanju svetlobe in v barvni kompoziciji. V slikah odseva temperamentnost in odločnost, kljub temu pa dosega liričnostin intimnost redkega slikarskega mojstra. Razsežnost med prvimi, drugimi in poslednjimi plani je zmožnost, ki je pri Gašperšiču dozorevala v mnogih letih opazovanja in dela. To dolgo pot Gašperšič nadaljuje s spoznanjem širokopoteznosti, ki pojačuje neposredno odnos ustvarjalca in gledalca, preciznost njegove zabeležbe pa je vedno bolj sugestivna. Kompozicije so vedno dognane in prostor mojstrsko podan. Kontrasti, čeprav naglašeni, so omiljeni z niansami neslutenih razsežnosti. Nič ni robato, niti izrezano, krajine dihajo svojo pravo atmosfero in vzdušje. Danilo Gašperšič nas s svojimi deli popelje na skalnati hrib ali ob vode Cerkniškega jezera v doživljen prostor prefinjenega opazovalca in upodobljevalca. Pavel Žnidaršič Danilo Gašperšič se je rodil 8. junija 1937 leta na Premu. Je slikar samo- uk. Slikati je začel že zelo zgodaj in imel svojo prvo samostojno razstavo leta 1959 v Danilovgradu v Črni gori. Slikarsko se je izpopol- njeval pri akademskem slikarju Dušanu Petriču in v slikarski šoli Ivana Roba. Živi in dela v Ilirski Bistrici. Udeležil se je večjega števila skupinskih razstav, v zadnjih letih pa je samostojno razstavljal v Domu na Vidmu (1991), v Splošni banki Koper (1991) in v Mali galeriji v Sežani (1992). Krajine, razstavlj- ene v Galeriji na Vidmu, so nastale v zadnjih treh letih. Razstava bo odprta do 25. julija, ogledate pa si jo lahko vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19., v nedeljo pa od 15. do 18. ure. Kraški motiv, olje na platnu, 1994. Osmo srečanje primorskih književnikov na Premu kakšen naj bi bil prevod LITERARNEGA DELA? |Sže J književnikov Primorske je v sodelovanju z ilirskobistriško Zvezo \ h (>rganizacij v nedeljo, 19. junija, na Premskem gradu priredilo i srečanie primorskih književnikov. Predsednica Združenja in \v . a Zora Tavčar iz Trsta ga je letos zasnovala nekoliko drugače. V goste I y ' a nekatere znane slovenske literate, literarne kritike in teoretike, ki so %n S'UŠa'ce razSrn'l' svoje poglede na trenutno in preteklo literarno % o e' &avna tema letošnjega srečanja pa je bilo prevajanje. Čeprav je beseda \ \ Prevajanju iz italijanščine v slovenščino in obratno, se zdi, da so se *\j Ja'c' dotaknili večnih dilem okoli prevajanja, ki spremljajo vsakega 4 Ca iz kateregakoli v katerikoli jezik. \ j 'J' Problemi prevajanja glavna Združenje ni pozabilo ;^UrC Dr. Boris Paternu je 3 ' svoje poglede na pesniško '(Sa uVar^a Kocbeka iz še iVr>V^ene8a eseja- Govoril je o 3ijea'nosti tematike Kocbekove 1 C6|' njeno vpetost in nezajezenost ‘"o zgodovinsko dramo \0 ’e§3 časa pa je parafraziral z }islij0 Friedricha Nietzscheja: ih .sf' predvsem umetnost, imamo \t a ne bi umrli od resnice". ,(“l ?' kritik Matej Bogataj je 3 n° in zgoščeno predstavil 3 si°vensko prozo o*1 o-orio Vesetih let do danes V> Kljub 'Sibg' razlikam med avtorji, ki se 0 k iskanju avtopoetik, je ugotovil, da je posnemovalno načelo tisto vezivo, ki še vedno druži preteklo in sedanjo prozno ustvarjalnost, le odraze sveta mlada literarna generacija išče na drugačne načine. O tem, kakšna je pravzaprav vloga prevajalca v njegovem težkem, zahtevnem in pomembnem delu, je bilo napisanega že veliko. Kaj lahko prevajalec stori iz originalnega zapisa? Lahko ga enostavno prevede in pri tem zavestno pozabi na lepoto jezika, lahko ga prepesni na umetniški način in s tem postane soavtor literarnega dela, lahko nas zavede in prevara, lahko ga prikroji na sto možnih načinov, pa vendar nikoli ne bo istoveten z originalom. O vsem tem je razpravljala Jolka Milič iz Sežane, ki je probleme prevajanja ponazorila z vprašanjem, kaj je v resnici rekel Jezus Kristus in kaj njegovi prevajalci. Med poslušalce je lastnoročno razdelila literarni kviz z lažjo in težjo varianto za reševalce z one in te strani meje. Prevajalske dileme so vsaka na svoj način poskušale pojasniti tudi ostale tri razpravljalke. Patrizia Vascotto, Tržačanka, ki je nekoč odkrila, da v mestu živijo pripadniki drugega naroda, se je naučila slovenskega jezika, da bi spoznala tudi Italijanom nepoznano kulturo in segla v svoje obmejne korenine. Obsežno in kvalitetno prevajalsko delo zamejskih Slovencev, ki velikokrat igra bistveno vlogo pri posredovanju kulturne izmenjave med Slovenci in Italijani z vsemi prevajalskimi zagatami, sta predstavili profesorici Marija Cenda in Diomira Fabjan Bajc. V kratkem premoru so otroci iz begunskega centra Trnovo v Kettejevi spominski sobi predstavili svoje pesmi, srečanje pa seje zaključilo z literarnim večerom. Svoja dela so prebirali: Saša Vuga, Matjaž Kmecl, Edelman Jurinčič, Jani Virk, Danilo Japelj, Maja Vidmar, Damijana Logar in Marjan Vitez. Maja Vidmar iz Nove Gorice na literarnem večeru bere svoje pesmi. Nova pričevanja o bogati kul turno-zgodo vinski dediščini IZŠEL JE 4. ZVEZEK BISTRIŠKIH ZAPISOV V sredo, 8. junija, so člani Društva za krajevno zgodovino in kulturo v prostorih Osnovne šole D. Ketteja pripravili predstavitev IV. zvezka Bistriških zapisov - zbornika, ki poskuša že od leta 1980 nameniti življenju v preteklosti več pozornosti in poglobiti znanje o kulturni in materialni zapuščini na Bistriškem.Od izida III. zvezka je preteklo pet let. Nova številka je obsežnejša, bolj raznolika in vsebinsko bogatejša. Tomo Šajn, predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo, je trem častnim članom podelil listine. Ob visoki življenjski obletnici jo je prejel dolgoletni predsednik društva Franc Munih, poznan kot vsestranski kulturni delavec v občini, posthumni listini pa so prejeli svojci Viljema Kindlerja in Draga Karolina. bistriški zapisi ilirska biatrtaa Četrto številko Bistriških zapisov začenja dr. Vlado Valenčič s prispevkoma Narodopisni drobci iz začetka 19. stoletja in Časopis "Novice" o naših krajih. Vojko Čeligoj je raziskoval pomen zlate ladjice v grbu Ilirske Bistrice, Salvator Žitko pa Razvitje prapora Sokolskega društva v II Bistrici leta 1909. Kratko kroniko Košomatovih (Žnideršičevih) je prispeval dr. Ivan Ogorelec, s slikarskim opusom Toneta Kralja na območju II. Bistrice se je ukvarjala Irena Santoro, domačin Ludvik Kaluža je raziskoval govorico na Ratečevem Brdu, Peter Kovačič - Peršin je osvetlil lik preminulega pesnika, misleca in prevajalca Vilija Steguja, dr. Janez Bogataj, Vojko Čeligoj in dr. Rajko Pavlovec exlibris Hinka Smrekarja za Edvarda Bubniča, dr. Rajko Pavlovec je obdelal gline v okolici Male Bukovice in Kosez, prispeval pa je tudi sestavek o Brkinih v miniaturni knjižici, ki jo je izdelal Karoly Andrusko, demografske značilnosti ilirskobistriške občine pa je obdelal mag. Ivan Valenčič. DOMAČE SLEDI V TUJIH GORAH BOJANOVA SMOLA V HIMALAJI -VELIK USPEH V CENTRALNIH ALPAH Alpinist Bojan Počkar s Prema je s svojima plezalnima tovarišema Tadejem Golobom in Štefanom Mlinaričem konec aprila letos poskušal zaman preplezati načrtovano in še nepreplezano smer v jugozahodni steni 6441 m visoke himalajske gore Hiunchuli, ki leži v področju skupine Annapurn. Gosto poraščeno in prepadno področje jim je branilo dostop do stene. Če bi vztrajali, bi jih v dolino prisililo pomanjkanje denarja in časa, zato so se odločili za dostopnejši cil[ - 1800 m visoko severozahodno steno iste gore, ki tudi še ni bila preplezana. Zal so jih tudi tokrat spremljala presenečenja in nove težave. Tabor so postavili v višini 4200 m. Že prvo noč je začelo snežiti in je nepretrgoma snežilo sedem dni. V dvajsetih dneh bivanja v bazi je snežilo kar 15 dni. Osemkrat so poskušali naskočiti steno in vsakokrat odnehali. Grebeni napihanega snega v steni so jim preprečevali uspešno napredovanje. V enem takem poskusu so za 300 m stene potrebovali kar 14 ur trdega plezanja. Pred grozečimi snežnimi plazovi in padajočim kamenjem so se morali vrniti v bazo. Tudi ponovni poskus, 1. maja, je bil neuspešen, ekipo pa so spremljale tudi zdravstvene težave. Gora jih pač ni hotela, kot rečejo alpinisti. Sredi maja so se vrnili domov. Nemirni duh pa je Bojana Počkarja že v juniju znova zvabil v stene Centralnih Alp, tokrat s tolminskim alpinistom Petrom Mežnarjem. Njun cilj je bil doseči 4165 m visoki BREITHORN po severozahodni, še nepreplezani steni, ki se je zaradi zahtevnosti alpinisti že desetletja izogibajo. Tokrat je Bojanov podvig vendarle spet pospremila tudi alpinistična sreča. Gori sta se s Petrom približala po italijanski strani. Potem ko sta prepešačila pot od izhodiščnega mesta Cervinie (2050 m) do Plato Rose (3500 m) in do koče Gandegg (3020 m), sta 26. junija ob petih zjutraj vstopila v zasneženo in poledenelo steno. 1250 m visoka stena ima naklon od 50 - 80 stopinj, zahtevnost stene pa ima oceno ED-, VI-, 8o/55-60 stopinj. Devet raztežajev sta se varovala, ostalo sta plezala prosto, kar jima je' omogočalo hitrejši vzpon. Vrh stene sta dosegla po devetih urah čistega plezanja. Novo prvenstveno smer sta simbolično imenovala “KARANTANSKA". Po strokovnem mnenju je prav ta smer v Breithornu najtežja. c Bojanu Počkarju in njegovim alpinističnim tovarišem za plezalne uspehe v Himalaji in Centralnih Alpah prisrčno čestita tudi uredništvo "SNEŽNIKA". / N, NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Burnett, F.: Skrivni vrt; Pevec, M.: Marija Ana. Strokovna literatura za odrasle Ballhausen, J.: Otroška duša je ranljiva; DAN PREJ; Fink, G.. Sanje - simbolna govorica sanjskega sveta; Giirtler, H.. Joj, šola: resnost Življenja?; Lemesurier, P.: Nostradamus naslednjih 50 let; Levine, R.: Branje z dlani; Luban, B.: V sožitju s stresom; Lynton, N.: Zgodba modernee umetnosti; Minelli, A.: Slikovna enciklopedija živali; Naš otrok je alergičen; Rupel, D.: Čas politike; Russell, S.: Tao -erotična masaža; Schuster, C.: Otroška vprašanja ne poznajo tabujev; Swedenborg, E.: Nebesa in pekel. Leposlovje za mladino Andersen, H. C.: Snežna kraljica; Kipling, R.: Pogumni kapitan; Rotman, G. T: Bratec Branko in sestrica Mica; Rotman, G. T: Kralj debeluh in sinko debelinko; Velthuijs, M.: Zaljubljeni žabec. V______________________/ Športna zveza in Planinsko društvo Snežnik organizirata že 20. POLETNI POHOD NA SNEŽNIK. Prireditev bo v nedeljo, 14. avgusta, in bo povezana z 80-letnico izgradnje koče v Črnem dolu. Poleg pohoda na Snežnik bomo pripravili tudi tradicionalne šport-norekreativne igre za vse udeležence. Po severozahodni steni Breithorna (4165m) poteka nova “Karantanska" smer - uspeh Bojana Počkarja in Petra Mežnarja. Vršno piramido Matterhorna v ozadju zakriva oblak. PLANINSKA POLETNA VABILA Sobota, 20. avgust IZLET NA HAFNER (3085 m) v Avstriji vodi Hinko Poročnik. Četrtek in petek, 1. in 2. september IZLET NA TRIGLAV (2864 m) vodi Hinko Poročnik. Nedelja, 11. september "POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI" po okolici Bazovice v spomin na bazoviške žrtve, vodi Vojko Čeligoj. Nedelja, 11. september Izlet na osrednjo proslavo ob DNEVU SLOVENSKIH PLANINCEV vodi Janez Žibert. Nedelja, 19. september SPOMINSKI POHOD NA UČKO Izlet mladih planincev vodita Igor Primc in Boštjan Rolih. KOČA NA VELIKEM SNEŽNIKU, 1 796 m, je odprta in oskrbovana vsako soboto in nedeljo, v avgustu pa vsak dan. Možnost prenočevanja do 25 oseb. Pokličite mobitel na Snežniku 0609/615-356, ali oskrbnico na domači naslov: Majda Ferlež, Jasen 15/a, 66250 II. Bistrica, tel. 067/82-363! PLANINSKI DOM NA SVIŠČAKIH, 1242 m, je odprt vsak dan, razen ob torkih. Na voljo vam je 45 sedežev v restavracijskem prostoru in 20 ležišč. Večje skupine naj se najavijo na naslov: Anica Pipan, Maistrova 11,66250 II. Bistrica, tel. 067/82-005 ali Katja Novak, tel. 067/42-102. Mobitel v planinskem domu ima številko 0609/613-601. KOČA NA KOZLEKU, 997 m, je odprta vsako nedeljo. Dežurajo člani Planinske skupine Podgora. Pokličite Marjana Prosena v dopoldanskem času, tel. 067/41-341! Informacije in prijave v DRUŠTVENIH PROSTORIH PD SNEŽNIK II. Bistrica, Bazoviška 8, tel. 067/81-552, vsak torek med 17. in 19. uro (vplačila članarine, knjižnica, dogovori). KAKO POSTATI EVROPEJEC /lf OSTATI SLOVENEC Tema, ki vam jo bom serviral ob koncu letnega prvega polčasa, drage ^ ^. spoštovani bralci, bom baziral na strogo scientistični podlagi, >'f< simplificirano, da bo njena implikativnost ostala na najvišjem nivoju. ^ (ii temeljno in eksistenčno vprašanje: kako postati Evropejec in ostati Slo& č Čeprav je narava problema rešljiva samo interdisciplinarno, jo bom osvf .0ri parcialno, t.j. z aspekta učenja tujih jezikov - temeljnega elementa komunicM ev Metodično in sistematsko bom predstavil nekaj jezikov, njihovih prednd 4 tudi pomanjkljivosti. Obdelal bom svetovne jezike in jezike naših bivših D V tem kontekstu bom obravnaval enakopravno tudi slovenski jezik. 'V 1. Angleški jezik. Angleško angleščino govorijo Angleži v Angliji. Ie ' hip njihovih aboriginov. Govori ga tudi lord Owen. Njegovo plačo, ki jo do!» ne| Organizacije združenih narodov, bom zahteval jaz, ker sem za mir v Bosni ^ 4 veliko več kot on. Naredil sicer nisem nič, on pa še manj. Podskupina: an16! jjjf, - .................". — ~ ■■ «1 I ■ »_/■ 1 1 1 Idi Ij . I |~n I ul Uj angleščina. Omenjeni jezik je podlaga za koloniziranje konzumentovTVifl* ); po celem svetu, predvsem pa na starem kontinentu. Naša mularija dobro oh; del jezika, ki je povezan z erotično vsebino (glej grafite po Bistrici). Evroang1^ Razumejo jo vsi razen Angležev. V "obtok" jo je spravila švedska glasbena sM ^ f 'll!0 2. Italijanščina. Jezik petja. Zelo primeren za pisanje Divine commedie. Nf ^ izhajajo predvsem iz "čudnega" prevajanja: II. Bistrica = Villa del Nevoso,M0]™ Mosca. Nedoslednosti: Draga (kraj pri Trstu) = Draga S. Elia in ne Čara , Hi pridejo Italijani k nam z nekoliko bolj ambicioznimi načrti lahko pričakaj1* 'gl, Kuteževo = Cuteggevo di sopra, ali kaj podobnega. To se ne bo zgodiloČ “si Martino dejal, da je naslednjih 200 let pričakovati sistematično ponavljanjesl)l !ob da Italija ne bo zahtevala vzhodne obale Jadrana. , Hi 3. Nemščina. Prvo lekcijo tega jezika vam ponudi Vinko Šimek, ko po TV (4 pozdravi številko 306/86 iz Graza (306 pomeni 306. različico Avse"'1 fr ustanovljeno leta 1986 v Gradcu), s pozdravom Herzlich wilkomn)e,lJac nastopajo pri Fritzih in Franzih naše kopije istega ansambla, recipročnost ne'J ^ pozdravi jih le napis Zupan na harmonikah. Nemščina je primerna za vse "gothic" izvedb. Najlepša so nemška ženska imena Brunhilda, Kunigunda, Inf .. Hildegard. Jezik ni primeren za učenje tistih, ki imajo slab sp0'||la VEREINSMANNSCHAFTSMEISTERSCHAFT je ena izmed njihovih povp*’ ™ dolgih besed. “ 4. Jezika Madžarov ne morem obdelati, ker poznam samo nekaj nj^. ^ pojmov: Czardas, Ferencz Liszt, kolbas, salama, Balaton, Budapest, Neps,af 'av Magyarorszag, Pepermint, Kino, tokay in Hungarokamion. Ne znam niti p^1' S, ne šteti do deset, kar je osnovno za spoznavanje tujega jezika. , H 5. Hrvaščina izhaja iz hrvaškosrbskega jezika, ki ni bil hrvaški jezik ',, popravilo 40% novih besed, vzetih iz starega dubrovniškega jezika in iz davne preteklosti. Primeri neocroatizmov: policaj = murjak, opozicija = telefon = brzoglas, helikopter = zrakomlat, Tonči Vrdoljak = gromobran dr. Tudmana), Ksenija Urličič = Ksenija Urličič, Santa Barbara = Santa - . 6. Češki jezik ]e jezik prihodnosti na Balkanu. Glede na horde, ki v tel1 potujejo skozi II. Bistrico, je pričakovati, da bodo naselili prazen prosto^ bodo zapustili Hrvati, kajti pol jih bo postalo Evropejcev, pol pa Medite1^ Tudi Karadžičevci zahtevajo kos morja, čeprav ne znajo loviti rib. Tudi on', ; postali Sredozemci. Če bodo "zbrisali" še Grki, je zares pričakovati selitvena . 7. Srbski jezik ]e nastal iz srbohrvaščine. Spremembe so skoraj neopazne^ jih je pri osebnih imenih: Jugoslav je postal Srboljub ali Vojislav ... ZeloP1^. ime je Ratko (ne vem ali je koren besede ratko rat (vojna) ali rad (delo), : 1. Ratko Mladič je mladenič, ki ljubi lokalno vojno, ne svetovne; 2. k'j mladenič, ki zelo rad dela ... Je pa srbski jezik jezik novokomponovane mitologije in nekoliko manj zgodovine I 8. Slovenščina je jezik vina in drugih radosti. Ko sem si nekoliko bolj P0^1 ogledal enega redkih tisočakov iz moje denarnice, sem se "zapičil" v PfH nos. Je lep kot tepka. Ob tej sliki si ni težko pričarati pivskih sposobnosti najv j slovenskega poeta. Knjižna slovenščina je jezik, ki ga obvlada 0,001 % Bistr'y , približno enako število Šembijcev in 0,0001% Ljubljančanov. Pomanj^L | gostišče, kjer pripravljajo jedi iz špagetov se imenuje špagetarija. C°5 j) ' specialitetami iz svinjskega mesa je potemtakem svinjarija. Če gremo. J V pridemo do kozlarije. Ker sem že omenil špagete: še naprej kupujte i^jLf\) pašto, ker ostane trda tudi po dveh urah kuhanja. Temu se reče "pasta al^j^. Tudi Šembije sem omenil. Naj dodam, da bodo verjetno postale občinsko 5rč saj zelo spominjajo na Brasilio, Sankt Petersburg ali podobna "umetno" WJ \ mesta. V Šembijah so namreč naredili krasno mestno cesto. Mesto bodo« V pozne[e- . ,,, Po branju tega prispevka, pravzaprav kažipota, ki vas bo usmeril k "J % izbiri, vam želim veliko užitkov ob učenju jezikov. Zelo na kratko bom k0 temi dodal še nekaj podatkov, ki so posredno tudi povezani z našo evropeizacijo. Gre za klasifikacijo obiska javnih ustanov in prireditev na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih pokazateljev. V preteklem obdobju so bile najbolj obiskane: 1. nogometne tekme, 2. davkarija, 3. plaža na Klivniku, 4. okolica bazena, 5. gostišča v bližini bazena, 6. dom zdravja - laboratorij (slednji predstavlja muzej modernih aparatur, savno in še kaj drugega, vse na 1,26 kvadratnega metra površine), 7. urad za delo, 8. Primorska 1 nnip Q l.anPTm/i rlno\/i 'QA / poje, 9. Janezovi dnevi '94. Najmanj obiskovalcev: 1. seja bistriške skupščine, 2. literarni večer avtorja, ki ni Bistričan ali bistriškega porekla, 3. koncert umetnika, ki ni iz Bistrice in ni bistriškega porekla. Lepe počitnice vam želi vedno bolj vaš in vse manj svoj D. B. UREDNIŠTVO: Bazoviška 40 66250 II. B\sV]C NAROČILNIC^ ime m priimek se naročam na časopis SNEŽNIK ^. Prosim, da mi ga pošiljate dne Podpis:. r STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO ^več kot pol stoletja, natančno 13. julija 1941. To je bil verjetno zadnji jenski izlet na domače planine fantov in deklet v cvetu mladosti, saj so redki ekl'1 h NAPLANINE, NA PLANINE ... ve« ^^ežnik s svojim izjemno razglednim vrhom, Planincem, Udnikom, Orlovico Ctf "vugimi vrhovi, bogastvom cvetja, nenadnimi srečanji z gozdnimi živalmi, yt> r0s,rn'm/ gozdovi, tihimi jasami in gozdnimi dolinami kot so Črni dol, Mašim, svd <«nanci, Crčavec, Padežnica in Sviščaki, pa tudi z mnogimi kraškimi pojavi in ifer< finimi skrivnostmi, pomeni mladim izreden izziv in vabilo. Tako je danes in 10 je bilo nekoč. 1,3 Uar|ašnja fotografija skupine mladih Trnovcev in Bistričanov je bila posneta ,»i!etlvee kot p J j J^ski izlet i in3ii | dvajset ali kakšno leto več. Mladostno razpoloženi, s petjem in harmoniko, irnf' f1'' okrašeni s planinskim cvetjem in prešernimi predrznostmi do osovraženih (jnf ^ oblastnikov, so pod Snežnikom preživeli nepozaben in neponovljiv dan. obl Neponovljiv. Sledil je čas štiriletne krvave vojne, ki ni bil več naklonjen ne 1$ .JN pohodom na Snežnik, ne mladostni radoživosti. Skupina se ni zbrala sM .“'i Več. Vojna leta so mnoge razpršila po svetu, nekateri pa so postali celo J0Va žrtev- ^ (Mina fentov z dekletoma Anico in Kristino, pa "Čežom" z njegovo harmoniko, ^ Len'*a Proti Snežniku še prejšnji večer. Namero, da dosežejo vrh Snežnika, so fii ( r °^ne c'ru8ega dne opustili, saj so popotni počitki, spremljani s harmoniko 0 iJ 06aSnim Pet)ern slovenskih pesmi, postajali vse daljši in daljši. Za cilj svoje poti V ^brali skrito g°2dno dolino. Nabrali so planinskega cvetja, ki ga je bilo v in si z njim okrasili klobuke in gumbnice. Za spomin so se postavili pred M«« | er° Edvina Tomažiča, njihovega vrstnika iz Bitnje. Vrnili so se po številnih 1'cah čez Kuteževsko goro do Podgraj v dolini. lef L f?nc Jagodnik in Peter Peterlin, udeleženca tega izleta, se živo spominjata Idr ,1 "ssl |,rav° in pravcato pištolo, s katero je mahal proti "nevarnim gostom". Njegova 'P' k a duša mu očitno ni dala miru. Po vsem tem se je nato vsej skupini zelo ^'lo domov. stil1 'ijvet na Snežnik in dogodek v Podgrajah je dobil še nenačrtovan zaključek. 5 ^našnja fotografija je bistriškim fašističnim oblastnikom čez nekaj dni liji' ||j. . iuiiiitziLci, 11 j 11 luvegd vi aii iiivci IZ. umi idil l'cah čez Kuteževsko goro do Podgraj v dolini. 3nc Jagodnik in Peter Peterlin, udeleženca tega i^icm, sc ^ivu spe....ju id 1 °stne predrznosti v Podgrajah. V vaški gostilni so si privoščili daljši postanek isč j, s°vensko pesmijo ter harmoniko izzivali skupino fašistov, ki so bili v sosednji nrL Me Simončič je na presenečenje vseh potegnil iz nahrbtnika slovensko ijilHtle B —«« iju i ■ ai ija jc uuuuiniiii ia^uuv.i m 11 i i ■ ■ i ■ ■ » » » ,, ^ ..., T l0fala odkriti "rušilce javnega reda" v Podgrajah. Na srečo pa razen obilice ’ udarcev in groženj ni bilo drugih posledic Vojko Čeligoj Ir Trnovcev in Bistričanov na planinskem izletu. Z leve stojijo: Rude Kopriva - J Lado Kocijan, Franc Pugelj - Kusov, ?, Slava Bene - Štucmanova, Marijan ' \ p Podrto v in Jule Simončič - Urščov; v sredini sedijo: Franc Gartner - Baronov, hno e,fdin, Kristina Kastelic iz Jasena in Franc Jagodnik - Čežo (Orajtov) z obvezno sPrcdaj pa sedita ? in Andrej Samsa - Janko Škudov. Avtor simpatične 'i'-' ki ji gotovo ne manjka estetskih in kompozicijskih vrednosti je bil Fdvin Tomažič udvetov, izučen fotograf iz Trnova. Fotografijo je za objavo odstopil Janko Škudov. S / Ogradno vprašanje °tografija je bila !>l>sneta v skriti, težje ®stopni in med Vlači ni poznani vlinj pod Snežnikom, ' slovi po bogastvu °*dnega cvetja, Osebno planik. {tv' bralec, ki bo ltedništvu sporočil lovilno ime doline, ° nagrajen z °letno naročnino Snežnik. Pravilen odgovor na vprašanje iz junijske številke Snežnika nam je prva sporočila Meta Frank iz Gornje Bitnje. Stara Mumčeva hiša, v kateri je začela delovati prva premska pošta, ima danes številko 51. Vaše odgovore bomo sprejemali na telefonski številki 067/85-671! JANKO SAFTIČ IZ JELŠAN - PRVI UPORNIK PROTI ITALIJANOM Tragična smrt Janka Saftiča iz Jelšan, ki so ga karabinjerji ubili po hudem spopadu na božično vilijo leta 1919, je nenavaden dogodek za ta čas, saj na Primorskem redko zasledimo kaj podobnega. Za razumevanje okoliščin, ki so pripeljale da Saftičeve smrti, moramo nekoliko osvetliti čas po koncu I. svetovne vojne. Znano je, da je Kraljevina Italija na začetku svetovnega spopada leta 1914 nihala med obema vojskujočima stranema, antanto in centralnimi silami z namenom, da bi iztržila čimveč ozemlja. Rezultat take politike je bil tajni londonski sporazum, v katerem so antantne sile (Anglija, Francija in Rusija) leta 1915 obljubile Italiji med drugim tudi Slovensko primorje in Istro, če bo vstopila v vojno na njihovi strani in odprla novo fronto. Italija je to zahtevo kmalu uresničila in začela spopad z Avstro-Ogrsko ob reki Soči. Italijani so sicer doživeli na bojišču hud poraz, vendar so vojno končali na strani zmagovite antante. Konec oktobra leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla, Italijani pa so že na začetku novembra z vojaškimi enotami zasedli obljubljeno ozemlje na zahodu Slovenije. Tako so prišli tudi v naše kraje. Mednarodnopravno sicer to ozemlje še ni bilo njihovo, vendar so ga zasedli z vojsko in karabinjerji ter vzpostavili svojo upravo. Tako kot po vsej Primorski in Istri, so tudi v Jelšanah namestili številne vojake, ki so prebivali po hišah in senikih. V zgradbi posojilnice in hranilnice ob jelšanski cerkvi so uredili karabinjersko kasarno. Tu je bil tudi začasen zapor. V tem času so bili Italijani (Lahi) zelo nepriljubljeni, saj so veljali za tuje okupatorje. Čeprav so si poskušali pridobiti naklonjenost med prebivalstvom z brezplačnim razdeljevanjem hrane, je bil, vsaj na začetku, odpor proti njim zelo močan. Med ljudmi, ki so kazali izrazito nenaklonjenost do Italijanov, je bil tudi tragični junak naše zgodbe, Janko Saftič, po domače "Katinin", iz Jelšan št. 27. Saftič, rojen leta 1900, se je kot avstro-ogrski vojak boril na vzhodni fronti, v Rusiji. Tu so ga Rusi zajeli, domov pase je vrnil marca leta 1919. Že kot vojak je veljal za izrazito protiitalijansko nastrojenega mladeniča. Poznejši dogodki so pokazali, da je bil nevsakdanji človek, drzen in razborit. Posebej ga je motilo obnašanje italijanskih vojakov, ki so po svoji navadi poskušali dvoriti dekletom, tudi Jankovim sestram in jih vabiti na plesne zabave v prostore omenjene karabinjerske postojanke. Po enem izmed incidentov so Saftiča zaprli skupaj z osmimi fanti, vendar mu je uspelo pobegniti. Odtlej je postal najnevarnejši upornik, ki so ga italijanske oblasti preganjale vse do tragične smrti 24. decembra 1919. Pričujočo zgodbo povzemamo iz zapiskov pokojnega Draga Grlja, dobrega poznavalca razmer v Jelšanah in okolici. Takoj po prihodu so pričele italijanske vojaške oblasti zapirati vse fante, ki so bili v avstroogrski vojski in so se vrnili domov. Naši ljudje menijo, da so to počeli zaradi tega, ker so hoteli prikazati čimveč ujetnikov. Fantje v Jelšanah so se temu uprli. Med njimi je bil posebno izrazit upornik prav Janko Saftič, ki se ni pustil ujeti in je na nasilje italijanskih vojakov in karabinjerjev odgovarjal z ogorčenimi protesti in nastopi. Odšel je v hosto, si pripravil skrivni bunker v Jelšanskih brdih (v "Mrzljeku") in tam prebil skoraj eno leto. Sestra Angela, brat in drugi vaščani so mu prinašali hrano. Ob večerih je pogosto prihajal v vas, saj so ga vaščani imeli radi. Nekega večera je prišel v Hrabarjevo gostilno, kjer so ga zasačili karabinjerji, ki jih je bila polna vas. Ko jih je zagledal, je vzdignil mizo s kozarci in steklenico, zamahnil proti njim in jih tako zmedel, da je lahko zbežal. Neprestano so ga iskali v skupinah, sestavljaljenih iz treh vojakov in dveh karabinjerjev, a mu niso nikoli mogli do živega. Oborožen je bil z revolverjem in lovsko puško. Ves čas je živel v ilegali. Usodnega dne, 24. decembra 1919, je prišel v bližino vodovodne črpalke, kjer je takratni občinski župan Josip Štemberger črpal vodo za vas ter stopil v strojnico. Štemberger mu je rekel naj se varuje, ker ga Italijani prav ta večer iščejo po vasi. Rotil ga je naj se zavaruje, Janko pa se ni zmenil za njegove besede. Odvrnil je, da naj le pridejo in da jim bo že pokazal ... Kmalu za tem je bilo slišati od zunaj neko govorjenje. Bila je tema in Saftič, korajžen in drzen kot je bil, je takoj zgrabil za revolver in puško ter šel naravnost v smeri glasov. Pozneje so Janko Saftič v uniformi avstroogrske vojske. ugotovili, da je bila to skupina petih karabinjerjev s komandantom na čelu in množica italijanskih vojakov. Začelo se je streljanje in karabinjerji so vdrli v strojnico, kamor sta se zatekla otroka sosedovega mlinarja. Italijani so hoteli ustreliti Štembergerja, otroci so pričeli jokati. Prišla je še cela skupina vojakov, Štembergerja pa so odpeljali in ga zaprli za več dni, še prej pa so mu, nedaleč od vodovoda, pokazali prestreljeno truplo "bandita" Saftiča. Nihče ne ve koliko je bilo mrtvih ali ranjenih na italijanski strani, vsekakor pa Saftič ni padel brez maščevanja. Nasilje in šikaniranje prebivalstva se je po tem dogodku še povečalo in sovraštvo ljudi do novih okupatorjev se je stopnjevalo. Fantje so k prvemu naboru prinesli in razprostrli jugoslovansko zastavo. Na poti iz Jelšan do Podgrada jih je napadla grupa karabinjerjev ter vse zaprla in postavila pred sodišče. Vaščani so morali celo v Trst pred sodišče, kjer so bili tudi obsojeni. Janko Saftič "Katinin" je za Jelšance še danes legendarni junak, ki se ni bal niti celega bataljona vojakov in karabinjerjev. Vsi starejši prebivalci se dobro spominjajo strahotnega božičnega večera leta 1919, ko ni smel nihče zapustiti svoje hiše in je bila zastražena cela vas. Dimitrij Crlj ZGODILO SE JE ... PRED 1OO LETI HOVICC ■ gospodarske, obrtniške in narodne 2. februar 1894 PETINDVAJSETLETNICA POŠTNIH DOPISNIC Letos je ravno 25 let, odkar so se uvedle poštne dopisnice. Dopisnice so avstrijska iznajdba, katere so se poprijele po tej vse druge države. V Avstriji sami porabi se na leto blizi 100 milijonov dopisnic, v vseh državah sveta pa nad edno milijardo. 18. maj 1894 VOLKOVI NA KRASU Blizu Podgrada strgali so te dni volkovi 4 ovce. Tudi v sežanskem, postojinskem in vološkem okraji rastrgali so več ovac. Sprva so mislili, da škodo delajo psi, ali sedaj se je dognalo, da se je priklatlo več volkov. 9. junij 1894 Slavoj Benigar (posestnik, trgovec in župan v Ilirski Bistrici) se je poročil z gdč. Marto Sartori, pastorko dr. Dušana Peršiča okrožnega poslanca. 21. september 1894 VODOVOD V KNEŽAKU so dne 17. t.m. slovesno blagoslovili in izročili v uporabo. Kdor pozna ondotne razmere, bo vedel veliko hvalo možem, ki so pripomogli do tega, da se je ondotnemu prebivalstvu pripomoglo do zdrave vode, katere je dosedaj toli primanjkovalo, posebno če le količkaj časa ni deževalo. 19. oktober 1894 11. t.m. umrl je posestnik Ivan Evangelist Tomšič iz Ilirske Bistrice. V svoji oporoki je zapustil krajnemu šolskemu svetu 3000 kron z namenom, da se iz obresti tega kapitala vsako leto pred Božičem obdari revne šolarje in šolarice z obuvalom. Enak znesek je pokojni volil tudi čitalnici v Ilirski Bistrici, kot svoj prispevek za prepotrebne čitalniške prostore. Zbrala Metka Čeligoj ZANIMIVOSTI NAJBOLJŠI UCENCI OSNOVNE SOLE PODCORA /Z KUTEŽEVEGA Učenci OŠ Podgora iz Kuteževega so se tudi letos udeležili številnih občinskih, regijskih in državnih tekmovanj na katerih so se, v družbi s svojimi vrstniki iz drugih šol, preizkusili v znanju materinščine, matematike in angleškega jezika. Bronasta priznanja iz slovenskega jezika so osvojili: Darja Jaksetič (8. razred), Simon Simčič (8. razred), Barbara Iskra (7. razred); Bronasta Vegova priznanja iz matematike so osvojili: Brigita Baša (5. razred), Ines Celin (5. razred), Boštjan Maljevac (5. razred), Tjaša Poklar (5. razred), Barbara Iskra (7. razred), Vesna Rutar (7. razred), Darja Jaksetič (8. razred); Bronasta Priznanja iz angleškega jezika so osvojili: Darja Jaksetič (8. razred), Mirko Prosen (8. razred), Katja Štemberger (8. razred), Sonja Jaksetič (8. razred); Srebrni Vegovi priznanji iz matematike sta osvojili Darja Jaksetič (8. razred) in Barbara Iskra (7. razred); Srebrno priznanje iz angleškega jezika pa je osvojila Darja Jaksetič (8. razred). Darja Jaksetič je ob zaključku šolskega leta za uspešno sodelovanje na državnih in regijskih prvenstvih iz matematike, slovenskega in angleškega jezika prejela lepo nagrado. KAMNITA DEDIŠČINA JELŠAN IN OKOLICE Učenci geološko-zgodovinskega krožka iz OŠ Jelšane smo tudi letos raziskovali kamnito dediščino svojega okoliša. Fotografirali smo kamnite hiše, gospodarska poslopja, tlak pred hišami, stopnišča, vodnjake, mlin ... Raziskovali smo v vaseh: Veliko Brdo, Novokračine in Sušak. Fotografije smo nalepili na lične kataložne liste in jih opremili s podatki o lastništvu, starosti, vrsti kamna, obdelovalcih kamna, načinu obdelave, uporabnosti itd. Na listu je ostalo še dovolj prostora za tiste mlade raziskovalce, ki bodo o istem predmetu ali stavbi odkrili še kaj novega. V času obsežnih adaptacij in celo rušenj starih stavb je bilo naše delo koristno, saj smo zabeležili “zadnji trenutek" marsikaterega objekta ali predmeta. Upamo, da smo s svojim raziskovanjem spodbudili mlade gospodarje, da ne bodo odstranili in uničili vsega kar je staro, ampak da bodo posamezne elemente kot so kamniti okenski okviri in portali vkomponirali v novo celoto. Kamnita posoda na ta način lahko postane cvetlična vaza in lep okras pred hišo. Za svoje delo smo na državnem tekmovanju mladih geologov dobili zlato priznanje. Velike zasluge zanj imajo tudi naši vaščani, ki so nam bili vedno pripravljeni pripovedovati, opisovati in razlagati o vsem, kar nas je zanimalo. Člani geološko-zgodovinskega krožka OŠ Jelšane z mentoricama Jožico Potepan in Marico Gabcršnik <•**<•>* fjuvj: '7,;***** 7»•w di i.. fr: #<*>■*} Zveza prijateljev mladine Slovenije je podelila mladim raziskovalcem iz Jelšan Zlato priznanje za delo "Kamnita tehnična dediščina v domačem kraju". V SOLSKI SKLAD DEKANA KARLA JAMNIKA Gft Sredstva sklada s° namenjena za štipendiranje in razvoj samostanskega šolstva. Do 14. 7. 1994 je v sklad 50.000 UL prispeval čaF Paolo de Schulthaus-MooS' Prispevke v sklad lahko nakažete na Društvo z3 krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, žiro račun št. 52210-678-80438, prispevke v devizah pa na žiro račun št. 52210-621' 2010-201 -72702-1061 pri LB SBK PE II. Bistrica s pripisom "Sklad". Snežnik bo tudi v prihodnje objavljal imena darovalci vsem dosedanjim pa se najlepše zahvaljujemo. V _______ it! PESTRA DEJAVNOST OTROK IZ TRNOVSKEGA ZBIRNEGA CENTRA Otroci in njihovi mentorji so ob zaključku šolskega leta v petek, 8. julija, odprli poletno galerijo in razstavili slike, ki so nastajale skozi vse leto v likovni delavnici. V trnovskem begunskem centru poleg likovne deluje še cela vrsta kulturnih delavnic (glasbena, literarna, dramsko-lutkovna), ukvarjajo pa se tudi s fotografijo in keramiko. Lepo urejena galerija v šolskem poslopju bo odprta do konca avgusta. Otvoritev razstave so spremljali harmonikarji in avtorji pravkar izdane dvojezične knjižice otroške poezije, ki jo je v italijanščino prevedel Bistričan, prof. Sergij Šlenc. Tuga - Tristezza (Žalost) je dobila naslov po pesmi sedmošolke Emsude Dedič. Otroci se v pesniških zrncih odzivajo na spremembe okolja in s slikami vojne in življenja daleč od domovine neprestano izražajo želje po vrnitvi. Njihov mentor je bil pesnik in prevajalec Ismet Bekrič. Po otvoritvi razstave smo se preselili na podstrešje in si ogledali še likovne izdelke najmlajših v vrtcu - številne plodove akcije "Igrajmo se in ustvarjajmo", ki jo je podpirala Fondacija Soros. Na koncu so otrokom, veliko jih je končalo z odličnim uspehom, njihovi učitelji v jedilnici podelili priznanja za dosežene učne uspehe. Otroci so prijetno vzdušje popestrili s petjem in izvedbo lutkovne igrice, recitirali so prevedene pesmi znanih slovenskih pesnikov, njihov prijatelj pa jih je povabil na štirinajstdnevno letovanje v Italijo z obiskom planin in morja. Dejavnosti trnovskega zbirnega centra podpira Open Society Fund Slovenija, Zveza prijateljev mladine Slovenija, ZKO II. Bistrica, prijatelji iz Siene, Adrie, Chioggie in drugih italijanskih mest, Rdeči križ Slovenije, Urad za priseljevanje in begunce iz Ljubljane, Emsuda Dedič bere svojo pesem Tuga, po kateri je dobila ime dvojezična knjižica poezije otrok iz BiH. MALA SOLA NA OBISKU Ob koncu šolskega leta so nas obiskali malošolarji. Pripravili smo jim zabavno srečanje. V programu smo nastopali skupaj. Bilo je super. Veseli smo bili, da smo jim prikazali delo v prvem razredu. Želim, da bi bilo tudi njim v šoli lepo in prijetno. Jasmina Rutar, 1. razred OŠ Podgora Kuteževo VALETA NA ŠOLI ANTONA ŽNIDERŠIČA Vsi neučakani in nestrpni sedmošolci smo prišli pred šolo s pričakovanj^ bomo mi našli ključ. Osmi razredi, ki so s seboj pripeljali tudi starše, so ga * mi pa smo se vsi naenkrat zapodili v šolo. Iskali smo ga po omarah, kabinetih, v garderobah ■J: Po petminutnem n", ga je našel moj sošolec Simon Škobrne. Vsi smo bili navdušeni, saj ga prihodnje leto skrivali mi. S ključem smo pohiteli v našo veliko telovadnic^' so se najprej predstavili vsi trije osmi razredi s šaljivimi točkami, sedmošo|(:ir smo jim v slovo zaigrali nekakšen skeč z igro in petjem. Po veselem in prijetnem dogajanju v telovadnici smo vsi veseli odšli ^ Fontana. Tam se je začel žur. Punce smo plesale same, ker je bilo fante P% sram. Tudi učitelji so bili zagreti za ples, zato smo plesale kar z njimi, dokler(l plesalcev niso prevzele učiteljice. * Po dveurnem zamujanju so prišli v klub tudi naši prijatelji iz šole Drag0',; Ketteja. Razveselili smo se jih in čeprav smo bili že vsi potni od plesa, preveč motilo,saj smo skoraj po vsakem plesu odšli na zrak. Zelo lepo je^l l Eva Zejnulovtf' GLASOVALI SMO ZA NAJLEPŠO ZNAMKO SLOVENIJE I S tl £ P V Vsako leto slovenski zbiralci znamk izbirajo najlepšo znamko preteklega leta. Na povabilo nekaterih slovenskih časopisov, smo za najlepšo slovensko znamko glasovali tudi člani Filatelističnega krožka na OŠ D. Kette v Trnovem. Izbirali smo med znamkami (23 jih je bilo), ki so izšle v letu 1993 in poslali vsaj štirideset glasovnic. Večina naših članov je glasovala za znamko, ki je “Miss '93" med slovenskimi znamkami. maja 1993 ob prvi d0. ,|e< 'aško situlo. Veseli v v ta znamka progla^ z-uaiupciiu jiuvcuij1- , io znamko v Evropi' Ji glasovnicami so v Er JI ?č vabljivih nagrad- ^J dobila tudi naša ^ J ič iz 6. razreda. P 1 s Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 ije ;v, se V Mmorski skladi d.o.o. KOPER opravljanje 1 investicijskimi skladi Večina Slovencev še vedno ni rešila vprašanja, kaj z lastninskim certifikatom. Ker je možnosti precej, je odločitev še težja. PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER smo družba za upravljanje z investicijskimi skladi. Sedaj ustanavljamo svojo prvo pooblaščeno investicijsko družbo MODRA LINIJA d. o. o. KOPER, ki bo zbirala lastninske certifikate. Kako in kje vložiti vaše certifikate kaj boste investitorji pridobili znanje, če nam ga boste zaupali ter za vsa druga vprašanja in informacije smo vam med delavniki na voljo: - na sedežu podjetja SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 18 in na telefonski številki 067/41-504; - na našem sedežu PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER, Pristaniška 8 in na telefonski številki 066/37-764. upravljanjem vaših certifikatov gradimo bogastvo bodočih generacij. Pišejo se vam dobri iasi. d.o.o. PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285 PIZZERIA PODGRAD, TEL.: 0G7/85-72D Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ, KUMA NAPRAV, OGLEDI IN SVETOVANJE NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO TjŽjD transport terminal ilirska bistrica MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE Urnik: NON STOP 8 - 18 SE PRIPOROČAMO TOU1S ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 €P POUURETANI POLIURETANI - PIAMA P^ma ILIRSKA BISTRICA PEKARNA Ilirska Bistrica Adriatic* zavarovalna družba d,d. adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica BMDINŽENJERING (Sir ! j Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA commerce". Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/. Sergij Šlenc Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Tisk; "GA commerce” Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov ■pj primorje lil ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENIK OGLASOV V Snežniku -N 1. polovica strani 28 x 17 cm 28.000 SIT 2. četrtina strani 14 x 17 cm 14.000 SIT 3. osmina strani 14 x 8,5 cm 7.000 SIT 4. šestnajstina 6,5 X 8,5 cm 3.500 SIT strani V______________________________________ Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 RAFTI N G DOMAČE PRVENSTVO V soboto, 11. junija, smo se v Tacnu pomerili v slalomu, v nedeljo, 12. junija, pa še v spustu. Na slalomu smo s pribitkom dveh dotikov dosegli 8. mesto, poglavje zase pa je bil nedeljski spust. Kombinirana ekipa standardnih in rezervnih tekmovalcev ga ni uspela izpeljati in je bila zaradi prevrnitve diskvalificirana. Na spustu so se nekateri naši tekmovalci poškodovali. In načrti za naprej? Jeseni nas čakajo še tri tekme v domačem prvenstvu, razmišljamo pa tudi o vabilu iz Italije, kamor nas vabijo na neuradno svetovno prvenstvo v raftingu. Če bi se tekmovanja udeležili, bi veliko storili za afirmacijo kluba in morebitnih sponzorjev. 6. SPUST ZA CISTO REKO V soboto, 2. julija, smo člani rafting kluba Mrzla Uoda izpeljali vsakoletno prireditev s spustom za čisto Reko. Še enkrat smo poskusili pokazati, da bi Reka lahko služila tudi za turistične namene. Njeno stanje je bilo dan pred začetkom precej žalostno. V Reko se izlivajo fekalne vode cele doline, saj je med nami še vedno veliko takih, ki menijo, da sta Bistrica in Reka učinkovita kanala za odplavljanje raznih odpadkov - kaj vse se da videti! Pred kakimi osemdesetimi udeleženci in gosti, ki so prišli iz Zagreba, Radovljice, Žužemberka, Sežane, Postojne in Straže pri Novem Mestu, smo z dvigom vodostaja omenjeno sramoto delno prikrili. Prvič so nas obiskali tudi prijatelji iz Turističnega društva Divača, kar kaže na začetke sodelovanja. Prireditev gotovo velja še ponoviti, saj prihajajo pobude po taki vrsti protesta tudi iz Vremske doline, udeležba in odziv na naši akciji pa kažeta, da nas je veliko, ki nam ni vseeno. Zahvaljujemo se vsem podjetjem (Optim, Ilirija, Amadis, PK Pivka, Liv, Fructal), Skupščini občine II. Bistrica in posameznikom (gostinskim lokalom Pink Floyd, Pod gradom in Pri Vidi), ki so nam omogočili spust, pevski skupini "Vasovalec" pa za popestritev programa. Rafting klub Mrzla uoda Silvano Vrh Pisana množica udeležencev z vseh vetrov tik pred začetkom spusta. OSMI V EVROPI V minulem obdobju smo zaključili z nastopi v Evropski rafting ligi in končali spomladanski del tekmovanja za državno prvenstvo. 4. in 5. junija smo tekmovali na "evropski tekmi" v kraju Lipno na Češkem. Tu smo se preizkušali na reki Vltavi, ki še zdaleč ni tako krotka, kot jo je opeval skladatelj Smetana. V zadnjem delu proge smo se morali spopasti s V. težavnostno stopnjo (Soča, Tacen III. - IV. stopnja), zasedli pa smo 11. mesto. To je bila tudi naša zadnja letošnja tekma v ERL. Zaključne tekme, ki jo je organizirala Nemčija, se zaradi poškodb in bolezni nismo udeležili. Kljub izpuščeni tekmi smo pristali na 8. mestu, kar zagotovo ni neopažen rezultat. v* Ocena proge: V. težavnostna stopnja. TABORNIŠTVO DRŽAVNI MNOGOBOJ Letos je državni mnogoboj v taborniških veščinah za GG, PP in grče potekal od 24. do 26. junija v Pekrah pri Mariboru. Tekmovanje je potekalo v petih panogah: orientacija, signalizacija (Morse, semafor), lokostrelstvo, postavljanje šotora iz petih šotork in spretnostno tekmovanje (hoja z A-jem). Iz Ilirske Bistrice so se tekmovanja udeležile 3 ekipe. Pri PP - punce (16 do 21 let) je ekipa, ki so jo sestavljale Polona Čeligoj, Ingrid Fatur, Karin Primožič, Iris Skrt in Nataša Zemljič osvojila 1. MESTO v konkurenci ekip iz Kamnika in Zreč. V kategoriji PP - fantje pa smo ekipa Tomaž Kaluža, Boštjan Kerma, Gregor Kovačič, Marko Mršnik in Miha Škerlavaj z visoko prednostjo pred ekipami iz Miklavža pri Mariboru, Celja/Zreč in Maribora prav tako osvojili 1. MESTO. Lanskim državnim prvakom v kategoriji grč (nad 21 let) pa ni uspelo ponoviti uspeha iz lanskega leta in so tako osvojili 2. MESTOza ekipo iz Miklavža in pred ekipo iz Ljubljane. ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV iz II. Bistrice je bil z dvema naslovoma državnih prvakov in z enim drugim mestom daleč najuspešnejši rod na državnem mnogoboju. Miha Škerlavaj Bistriški taborniki na državnem prvenstvu v Pekrah pri Mariboru. KOLESARSTVO Kolesarsko društvo "BISTRC' ustanovili v začetku letošti leta.Ustanovitelji društva (Pred* Oskar Bajc, trenerja Milan Sandi Prosen) smo se odločili/1 bomo spoprijeli z najboljšimi kol1 Slovenije in tudi na ta način predi1 naše mesto. Priprava tekmovalcev za dH precej težavna, saj morajo ^ prevoziti povprečno 70 km na Imamo štiri tekmovalce v katej mlajših mladincev (15-16 let). ^ Bajc, Rok Jeršinovič, Damjan Pol1 in Denis Tomšič, ki so se udeM /; petih dirk v Sloveniji (velika rt sj Maribora, dirka na Ptuju, vl0 nagrada Ptuja, dirka v Lena^p, Orehovici pri Novem Mestd^ trenutno pripravljajo na cestnodd ^ prvenstvo, ki bo 14. avgusta V juliju in avgustu organizi'^ poletno kolesarsko šolo (treniej dvakrat tedensko) s ciljem, j Za pridobili čimveč mladih kolesar)1 naše društvo, ki bi predstavil 1 Bistrico po Sloveniji in v sosedst'^1 D/ Nogometaši NK Transp1 pričakujejo v nedeljo, 31- 'lu ' renomiranega tekmeca šestnajstini finala pokalo^ tekmovanja Slovenije. Na igrl1 domače ekipe se bo predsP'' moštvo NK Maribor z zvene*) imeni kot so Bozgo, Daban0'' Binkovski, Židan, Lukič, Ad/(e' j itd. Domači nogon,el* pričakujejo izjemno veliko šte' gledalcev in časten rezultat NOGOMET MILOŠ HRSTIC NAJVECJA OKREPITEV Ko je nogometna javnost Uirskobistriške občine, med njo je bilo veliko"nejevernih Tomažev", pričakovala, da se po porazu v letošnji sezoni (načrt uprave, nogometašev in navijačev za uvrstitev v III. slovensko ligo ni bil uresničen) ne morejo zgoditi čudeži, ni bilo tako, saj ni prišlo do razpada ekipe NK Transport. Vsak čudež traja samo tri dni in tudi ta je trajal toliko. Prespane noči, bistre glave predsedstva, izvršnega odbora in igralcev so stvari kmalu postavile na pravo mesto. Bilo je tudi nekaj sestankov uprave in igralcev, na katerih so skupaj iskali najboljšo rešitev in poskušali pozabiti stare bolečine in priti do novih prijemov za prihodnost. Uprava si je postavila cilj, da bi zadržala obstoječi igralski kader, kar jim je v veliki meri uspelo, saj so obdržali večino igralcev iz minulega prvenstva. Klub so v prehodnem obdobju zapustili: Karel Valdevit- trener prvega moštva, Suarez Kraja, ki je pristopil h Kopru, Siniša Sokčevič bi rad odšel v inozemstvo, Robert Tomai/č pa je odšel h kozinskemu Jadranu. V vrste Transporta se je vrnil Boštjan Kevc, ki je eno sezono igral za podgrajsko Plamo. Glede na to, da ni bilo ustreznih zamenjav za igralce, ki so zapustili klub, seje uprava odločila, da bo prvo ekipo okrepila z igralci iz mladinske vrste. Upravni odbor je zadnji trenutek rešil vprašanje prvega trenerja članske ekipe. Mesto je sprejel Miloš Hrstič, nekdanji igralec Rijeke in po prepričanju ljubiteljev nogometa v II. Bistrici je prav on največja okrepitev prihajajoče sezone. Petar Nikolič ALENOVE ZLATE ROKE V NK Transport iz II. Bistrice že drugo sezono uspešno dela fizioterapevt Alen Lilič. Odkar je Alen v Transportu, je skrb za zdravstveno stanje zdravih in poškodovanih igralcev prepuščena njemu. Ob prekinitvah igre, ko na znak sodnika igralci potrebujejo pomoč, je hiter kot blisk. Pri vsaki poškodbi je zelo previden, posebno pri zlomih, zato zanj in za njegove "čarobne" roke ne obstaja nerešljiv problem. Nogometaši Transporta, rokometaši Jadrana iz Flrpelj, košarkarji Slovenike iz Kopra in Kraškega zidarja iz Sežane pravijo, da ima Alen zlate roke. Tekst in fotografija: Petar Nikolič Alen Lilič na delu. 1 SOLSKI ŠPORT POLETNA SOLA V NARAVI Učenci in učenke bistriških in okoliških šol so zaključili letošnjo poletd0 naravi. Pedagoški in plavalni program je bil organiziran v dveh izmeni11 junija do 9. julija 1994 v Fiesi pri Piranu. Udeležilo se ga je skoraj 182 četrt0 in 31 odraslih vaditeljev, učiteljev in zdravstvenih delavcev. Na začetnem preverjanju plavalnega znanja smo ugotovili, da zadovolji^ le 1/3 otrok, po izpeljanem programu v obeh izmenah pa je plavalne^ obvladala večina otrok. Srebrnega delfinčka za dosežen čas pod 75. na 50 m (kravl) je prejelo 34 učencev, bronastega (za preplavanih 50 P1) j 103. otroci, delfinčka pripravnika za preplavanih 25 m pa je prejelo 31 ol,J 14 otrok ni uspelo preplavati najmanjše norme. Razlog za sta bila dva razburkanega morja v II. izmeni, ko nismo mogli normalno vaditi. Z re^ bivanjem v Fiesi smo zadovoljni, pogrešali smo le športna igrišča ob ^ sprostitev in organizacijo tekmovanj, kar so nam obljubili za nasled^, Nabavili smo tudi nekaj plavalnih desk za vadbo. Na pomoč nam je prlj Izoterm Piama z njihovimi materiali, zahvaljujemo pa se tudi Karitasu, cej socialno delo in pristojnim delavkam na šolah, ki so omogočile finančrt^ za 23 otrok socialno šibkejšega statusa. Zdravko