Stran 87. Novice. — Osebne vesti. Okrajni komisar v Kočevju, gosp. dr. Robert Praxmarer je premeščen k deželni vladi v Ljubljani. — Okrajni komisar v Ljubljani, gosp. Silvo Do-m i c elj, je premeščen v Logatec, okrajni komisar v Radovljici, gosp. dr. Friderik Mathias je premeščen v Kočevje. — Računski svetnik v Celovcu gosp Jakob Hren je imenovan nadsvetnikom — Ravnateljem učiteljišča v Celovcu je ime-Dovan gosp. Josip Schuhmeister, doslej profesor v Sol-nogradu. — Višjesodni svetnik v Trstu, gosp. Jos. Legat je imenovan dvornim svetnikom — Narednik pešpolka št. 17, gosp. Josip Jonke, je imenovan davčnim pristavom na Kranjskem — Cerkvene vesti. čast. gosp. Anton Vogrinec, provizor v Weitensteinu na Koroškem, je postal župnik ravno tam — Provizor na Reberci je postal čast. gosp. Anton Kaplan, doslej v Lipi pri Vrbi. — Kot provizor v Lipo je prišel čabt. gosp. Jožttf Fritz iz Dvora. — Umrl je zlatomašnik in župnik pri Sv. Jurju v Slov. Goricah vele-zaslužni gosp. Jurij Rantaša. — V Kandiji pri Novem mestu je umrl kapelan čast. gosp Rafael Winkler. — Poročila se je v Vratislavi operna pevka gdč. Fanika Verhunc, rojena Ljubljančanka, z opernim pevcem v Vratislavi gosp. Adolfom Holzapfelnom — »Slovenska Matica« vabi na CXXIII. odborovo sejo v Ljubljani, v sredo dne 6. sušca 1. 1901. ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1) Naznanila predsed-ništva 2) Potrditev zapisnika o CXXII. odborovi seji. 3) Volitev I. podpredsednika 4 ) Poročilo knjižnega odseka. 5 ) Poročilo tajnikovo 6.) Eventualia. — Shod trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov v Ljubljani v zadevi potresnega posojila je bil mi-nolo nedeljo. Poročal je gosp. dr. Gregorič. Na shod sta prišla poslanca gg. dr. Tavčar in dr. Šusteršič. ProtL^gosp. ^^r^Jlustejrjšiču so udeKžniki uprizorili -demonstracijo, ieš.^da dela v tej sraŽni stvari za-se reklamo in tov na škodo stvari sami. — Meščanska godba v Ljubljani. Dne 21. febru-varja je bil v „Narodnem domu" osnovalni shod za ustanovitev društva, ki naj vzdržuje meščansko godbo. Pravila so se odobrila Letni prispevek je določen na 12 kron. Čim bodo pravila odobrena, se skliče prvi redni občni zbor. — Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo dne 25. februvarja svoj občni zbor. Tajnik gosp. Koblar je po-roSal, da ima društvo 191 članov. Tekom leta se začnejzda-jati re^ertori; Valvazorjeve zgodovini. Blagajnik g. dr.ywafey-je poročal, da je drušUo imelo 3454 kron 12 vin. dohodkov in 3367 kron 89 vin. stroškov. Za revizorja sta bila voljena gg Vrhovnik in Pfeifer, uredništvo „Iz^estij" ostane v rokah gosp. Koblarja, uredništvo „Mittheilungen" pa v rokah gosp. dr. Gratzvja. — Nova železnica. Ljubljanski župan Ivan Hribar in idrijski župan Dragotin Lapajne sta za dobo jednega leta dobila dovoljenje, da smeta izvrševati tehnične priprave za zgradbo železnice od Vrhnike preko Št. Jošta in Hotederšice v Idrijo — Slovenski ulični napisi v Ljubljani. Pri upravnem sodišču na Dunaju bo dne 8. marcija razprava o pritožbi ljubljanskih Nemcev zoper napravo samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, go., nagi .gujibi_.:fle .ho —.žal — nemškj pritožbi ugodilo ^- — vigilantibus iura. „Slovenski Pravnik" je razkril, da najvišje sodišče neče izdajati slovenskih iazsodb, dasi mu zakon to izrecno zapoveduje. Vsi trije naši dnevniki so na to obširno opozarjali in pozvali poslance, naj store svojo dolžnost. Mi se temu pozivu popolnoma pridružujemo. — Stroški za bohinjsko železnico. V državnem proračunu je za črto Celovec Trst določenih 103600.000 kron, kateri znesek se razdeli na pet let tako: 1. 1901. se porabi 3,700.000 kron, 1. 1902. se porabi 8,900.000 kron, 1. 1903. se porabi 17,400 000 K. 1 1904 se porabi 37,300 000 K, 1. 1905. pa se porabi 36,300 000 kron. — Nova premogova žila se je baje zasledila v Rovtah nad Logatcem Bog daj srečo! — Viničarski tečaji. V svrho izvežbenja viničarjev v ravnanju k ameriško trto je štajerski deželni odbor priredil na vinarski šoli v Mariboru, na vinarski šoli v Ljutomeru in v trtnici na Bregu pri Ptuju posebne tečaje, ki so se začeli dne 15. iebruvarja in bodo trajali do 1. decembra. — Porotno zasedanje v Mariboru se začne 11. marcija. Mej vsemi porotniki sta samo dva Slovenca. — Odstavljen ravnatelj Te dni je bil imenovan za celovško učiteljišče nov ravnatelj. Vse vprašuje, kaj se je zgodilo z dosedanjim ravnateljem Boltežarjem Knapičem. Poroča se nam, da je bil radi raznih činov suspendiran, in da utfgne biti iz državne službe odpuščen. — Ljudsko štetje na Primorskem je končano. Trst šteje 176.456 prebivalcev proti 157 466 v letu 1890. Goriško Gradiščanska šteje 230 762 prebivalcev proti 220.308 v letu 1890. Istra šteje 336 484 prebivalci proti 317.610 v letu 1890. — Ponesrečen naklep. Lahi v Gorici, hotel iz mesta izpodriniti slovenske posle, so ustanovili posebno posredovalnico, ki naj bi laškim gospodarjem in gospodinjam preskrbovala laških poslov. Ta posredovalnica pa je žalostno pogorela. Lahi jemljejo pač raje zveste, poštene, delavne in snažne slovanske posle, kakor lene in nesnažne laške posle. — Nova slovenska šola. Dne 24. m. m. je bila slovesno blagoslovljene nova šola hrvatske družbe sv. Cirila in Metoda v Livadi v Istri. — Grič mej Trstom in Skednjem. V Trstu nameravajo napraviti tunel skozi ta grič in sicer od „Zelenega hriba" do ulice Madonina in potem od tod do ulice S Marco. Oba predora bi bila 675 m dolga in 12 m široka. — Slovenski delavski dom v Trstu* Neko delavsko društvo je kupilo na cerkvenem trgu v fari sv. Jakoba v Trstu stoječo primerno hišo. S tem so dobili tržaški Slovenci svoj prvi dom. — Koliko se pojć v Trstu. V prvih devetih mesecih minolega leta se je v Trstu zaklalo 19 785 volov, 66 bikov, 3999 krav, 1059 konj, 27.901 tele, 13.442 ko-štrunov, 27 134 jagnjet in 4849 prešičev. — Umrli Umrl je ljnbljanski trgovec gosp. Josip S e u n i g v starosti 37 let. Pogreb, ki je bil v sredo, je kazal, kako čislan je bil pokojni vrli narodnjak — Umrla je v uršulinskem samostanu v Ljubljani ses'ra Marta Stolfa. rodom iz Komna. N. v m p ! — Hrast ubil je v Lipici na Krasu 621etnega delavca Josipa čoka iz Lokve. — Beračevo maščevanje. Preteklo nedeljo je pri Žalcu 361etni brezposelni zidarski pomočnik Pavel Melajnšek zažgal neko hišo, ker ga dotični posestnik ni hotel prenočiti. Škoda znaša 1800 kron. — Stekel pes. Pretečeni teden se je pojavil v občini Št. Jernej^ na Dolenjskem že tretji slučaj, da je stekel p^s, prišedši iz druzega kraja, več oseb popadel ter nekaterim tudi obleko rastrgal. — Mrtvega našli so na cesti pri Viru 61 letnega posestnika Janeza Voduškarja iz PodhruŠke. — Sani povozile so 671etno Nežo Pogačnik iz češnjice. Na saneh so bili hlodi. Povožena Pogačnik je bila takoj mrtva. — Velikanskega morskega volka je pripeljal v Trst neki „Lloydov^ parnik. Žival tehta^jmO__kilogramov, mej tem ko je najtežji doslej ujetih morskih volkov tehtal s^mp_62L_kilogramov. — Štrajk v »Narodnem divadlu« v Pragi. Orkester češkega narodnega gledališča štrajka in zahteva, da vodja in kapelnik opere, komponist Kovarovic, odstopita. Tudi profesorji konservatoristi, ki sodelujejo pri orkestru, so solidarni z godbeniki. Sedaj pa grozi še moški zbor, da začne štrajkati, ako ne odstopi Kovarovic. Shod gledaliških članov je sklenil poslati deželnemu odboru prošnjo, naj Eovarovica odstavi. Občinstvo baje simpatizira z godbeniki. Socialni demokratje pa vodijo vso zadevo. — Neljubo presenečenje. Marija Nizardi, gospodinja gostilne „Alla Stella Polare" v furlanskem Tržiču je 17. t. m. s^svojimi gosti dQ_polnoči igrala, na tombolo, gp jer^zapr^^ostilno, ter prišla v stanovanje, opazila je, da so tato^^ciii^li-iaajjo-^jaro, ki je bila blizu postelje, in v kateri je hranila 800 kron denarja, ter nekaj zlatnine. Hitela je na vrt, iz katerega je sumila, da so tatovi v stanovanje prišli in res je ondi dobila omaro in v njej le 24 kron in nekaj spisov. Tatovi pa so jo že pobrisali. Nizardovka trdi, da je oškovana za kakih tisoč kron, a trdi tudi, da ni nobeden mogel vedeti, kje da denar hrani, ampak da so jo tatovi več časa morali nadzorovati, da vidijo, kam da položi denar, zato so tudi kar odnesli omaro z vsem skupaj. — Radi soproge. Iz Pakraca se javlja sledeči slučaj: Kmet Ljubomir Kadovanlija stanujoč v Nježicu je minoli mesec prišel v Dragović selo in je šel precej pred hišo Miha Prodaniča, ker je pri istem bila njegova soproga, katera je iz hiše pobegnila, da jo nagovori, da se povrne na svoj dom. Ker so Kadovanliji branili vhod v hišo, je isti izvlekel pištolo in dvakrat ustrelil, pištolo pa je skril, zato je nejevoljen na nagloma odšel izpred hiše Prodanovićeve. Ta pa je šel za njim, da bi ga pregovoril, naj opusti misel za povrnitev soproge, ker ona neče o tem ničesar slišati. Kadovanlija ni odgovoril ničesar, ampak je izvlekel zopet pi&tolo in ustrelil Prodaniča v glavo,.na kar je pobegnU, ne da bi se znalo kam. — Na smrt obsojen. V Mitrovicah je bil pretečenega petka na smrt na vislicah obsojen Lazar Marinkovic, ker je ustrelil Ivana Kotura, katerega je za plotom počakal, ko se je iz Zemuna domov vračal. Ubil ga je iz osvete, ker mu je Kotur pred nedavnim kos nosa odgriznil. Dogodek je bil sledeč: Lazar Marinkovic in Ivan Kotur sta se vsak s svojimi koli peljala iz vasi Saši v Zemun. Potoma sta začela drug drugemu pretekati pot, konečno sta prišla v prepir in pretep. V pretepu je Marinkovic ugriznil Kotura v uho. Prepir je nato navidezno ponehal in nasprotnika sta se tudi pomirila, zato se je Marinkovic približal Koturu in ga hotel poljubiti ali v Stran 88. tem ga je Kotur z zobmi za nos prijel in ga mu polovico odgriznil. Marinković je obrnil kola in šel domov v vas Šaša, vzel puško in se postavil za plot ter 4 ure čakal, da se Kotur vrne. In ko je ta dospel nazaj, je vanj ustrelil. Kotur se je mrtev zgrudil, a Marinkovića so prijeli in odpeljali v zapor. Na razpravi je priznal zločin in tudi izjavil, da je Ko-tuia 4 ure čakal. Sodišče ga je vsled tega obsodilo na smrt na vislicah — Draga šala. V nekem mestu na Ogrskem zabavala se je pustne dneve družba mladih lahkoživcev pozno v noč. Kar pride jednemu izmed njih na misel, maščevati se nad svojim znancem dr. L-em, ker le-ta ni botel ž njim na zabavo. Gre in odlomi nogo stolici ob mizi, stopi k telefonu in brzojavi: „Pridi brzo; nekdo si je zlomil nogo", čez pol ure> se uže čuje, da se ustavi kočija pred durmi in v sobo pri-hiti dr. I. „Kje je bolnik", vpraša brzo. Vsi se spogledajo, nikdo ni hotel reči, da je bila to le šala, le oni, ki je telefoniral pokaže stol rekoč: „Evo ga, morda ga ozdraviš". "Oj gotovo", odvrne zdravnik, gre in uravna vse kakor treba, m reče ni besedice, se pokloni in odide. Družba pa se je smijala nrnfli Aon pa ja dn&ol nd 7.rlr»flnika dmžhi masten račun za operacije, voz in kratenje nočnega počitka. Temu pa se niso več smejali, ampak morali so plačati svojo neslano šalo. Zdravnik je ves znesek dal v dobrodelni namen. — Politični atentat v Stari Srbiji. Iz Skoplja poročajo : Med ruskim konzulatom in hišo valija je bil srbski župnik Ivanovic iz Skoplja, na cesti zaboden v srčno stran. Napadel ga je neki član makedonskega odbora. V zadnjem času je bilo v vilajetu Kosovo ubitih 21 Srbov in ranjenih 50. Napadalci so Bolgari. Med makedonskimi Srbi vlada velik strah. — Rešilnice za pokvarjene otroke so prava bla-godar za otroke, stariše, pa tudi za deželo. Eešilnice za mlade grešnike nadomestujejo mnogokrat kaznilnice za stare razbojnike. V Avstriji se še vse premalo brigajo za tak zavod. Pa izvestju c. kr. deželnega šolskega sveta za Slezijo se je nahajalo 1. 1898/99. v tej deželici 126 nravno propalih otrok v šolski dobi. Izmed teh je bilo mogoče le 17, t. j. 13 od sto (!) sprejeti v rešilnico v Olbersdorfu. In ostalih 109? Koliko denarja bodo marljivi kmetje morali nekdaj plačevati zanje, ko se bodo klatili po kaznilnicah? Pokvarjen otrok pri pokvarjenih starših ali v pokvarjenih družbah postaja šiba za vse občine, dobrih in hudobnih občanov. — Časniki. Po nedavno objavljeni statistiki časopisja izhaja v Ameriki 26.630, v Nemčiji 7796, v Franciji 7115, v Britaniji 4400, v Avstriji 1501, v Italiji 2178, na Ogrskem 1003, v Španiji 850, na Nizozemskem 760, v Japanu 716, v Švici 690, v Angleški Indiji 650, v Belgiji 468, na Ruskem 450, v Norvegiji 390, v Švediji 350, v Braziliji 330, na Danskem 330, na Rumunskem 129, na Srbskem 78, na Grškem 53, na Turškem 45, v Nizozemski Indiji 30 častnikov. Skupaj izhaja po vsem svetu 51.941 Časnikov. — Gosenice ustavile vlak. Da je možno gosenicam, naprotovati težkemu železnemu vlaku, o tem bi človek skoro verjeti ne mogel in vender nam zgodovina zadnjih let pripoveduje tudi o tem. Tako je 1. 1888. vlak, ki je bil na poti iz postaje Suiza proti Eisenach-u na Nemškem jel vedno počasneje iti. Preplašeni popotniki hiteli so k oknu, da vidijo, kaka nesreča se je pripetila. In kaj vidijo? Nepregledna množica gosenic lezla je čez železni tir in kolesa vlaka, ki so trla gosenice, postala so tako gladka in mastna, da se niti ganiti niso mogla. Morali so z zemljo in peskom posipati tir in kolesa, da so se jela zopet premikati. Drugi enaki slučaj se je dogodil 1. 1890. v okolici Lipskega. In tretjič zgodilo se je podobno 1. 1895. v Šlezki, kjer je kakor poročajo očividci, bilo na miljarde gosenic, in je vlak moral stati več ur Stran 89. da so zamogli očistiti zamazani tir ter so med tem tudi gosenice prelazile železno cesto. — Koliko je na Francoskem biciklov. Na Fran-