MENTOR LIST Zfl SREDNJE Šolsko dijhStvo St. 2. ::: Letnik V. :::: Urejuje :::: dr. Anton Breznik Za leto 1912/1913 »Mentor« « 1912/1913 « V. letnik • Zvezek 2. •— ...................... - ____ f VSEBIN K: Lov na jazbece. (P. B—c.)..........................25 Mantis religiosa. (Prof. Fr. Pengov.)..............27 čez Dunaj in Budimpešto v Belgrad. (Jos. Lavtižar.) . 30 Moja maksima. (Pesem.) (Fr. Žalko.)................34 Maj . . . (Pesem.) (Esar Vano.)....................34 Homunkulus v slovenskem in latinskem pregovoru. 0- Samsa.)....................................35 Boj za Sredozemeljsko morje. (Dr. Fr. Terdan.) ... 38 Novi električni komutator. (Božo Milanovič.) .... 40 Balada o dedu. (Pesem.) (Vid Vidov.)...............44 Navod za Sahovo igro. (Andrej Uršič.)..............44 Drobiž.............................................. 46—47 S? Lepa priložnostna darila. Dobro In poceni se kuni le pri meni, kar Je obče mano. — Ure budilke od I K naprej; nlkel-"Mtefcpe “"ker ure od K V&O naprej; srebrne cil.-rem ure od 7 K naprej; srebrne anker-rem. ure od 10 K naprej; diamantni prstan od IS K naprej; briljantni prstan od 80 K naprej. - Lep« novosti v kina- in pravem srebru po znižanih cenah. Naročajte novi cenik • koledarjem »udi po polti zastonj. - Slngerjevi iivalnl stroji od «0 K naprej, tudi za pletenje (pouk brezplačen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. m m Fr. P. Zajec, izprašani optik, Ljubljana. H tri 9 priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi razllCne vrste naočnikov, Sčipalcev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila ofial, Ščlpalcev itd. izvršuje dobro ln ceno) Izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike štiri krone na leto. Tisk »Katolllke Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni lastnik Alojzi) Markei. Letnik V. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 2. P. B—e: Lov na jazbece. Listje je šumelo, dračje je pokalo pod nogami, lahek veter je pihal skozi bukov gozd. Hlapec Jože je udarjal s sekiro po vejah in klestil. Pa se nevtegoma ustavi. Ptiči so žvrgoleli . .. Posluša ... Še od bližine prihaja neki glas... Pa to ni glas z vrhov, to je glas iz zemlje .. . Tam od brega sem se čuje votel glas. Bil je kakor cviljenje psa ali lajanje lisice ... Pa to ni bil glas starca, ampak mladiča. Jože gre bliže. Bukva za bukvo se je vrstila in gabri so se spenjali kvišku. V kotli med dvema bregovoma so se poznali rovi. Tudi studenec je izviral izpod mahovnate ruše. Jože ogleduje. Zagleda precejšnjo votlino ... Na drugem koncu spet eno ... Jože obstoji, napne ušesa, vleče sapo • k sebi... Tiho ... Aha! ... Že spet cviljenje, podobno lajanju ... Jazbec je! Takoj se natihoma vrne in jiapoti domov. — Gospod! V Gaberniku so jazbeci. Če jih ne pobijemo, požrli bodo vso turščico na njivi. — Pa kako, Jože? — To je moja skrb. Kar puško vzemite, jaz pa vzamem ogenj in starih cunj. Tudi krampa, motike in bodalca ne sme manjkati. Bilo je na večer. Kmalu sva v gozdu. Izročil sem se čisto Jožefovi oblasti. Pomislek moj je bil le ta: ali bo kaj sreče brez psa jazbečarja? — Petindvajset sem jih že ujel. Tudi ti mi ne uidejo. Z odgovorom sem bil zadovoljen. Ptiči so peli svojo večerno pesem, Jože pa vrže kramp in motiko na tla, in pravi: 2i — Zdaj pa le tiho! Ptiči niso ubogali, da bi bili utihnili, pač pa jaz. Na star hrastov štor sedem s puško, premišljajoč, kako pomerim na jazbeca, ko se prikaže iz luknje. Pa ni bilo tako hitro. Pač pa kmalu spet začujeva glasove jazbecev. — Dobro! pravi Jože. Tukaj le notri so. Pa mladiči so. Za nama je prilezel pastir Franček. — N& kramp, pa koplji tukajle. Ne govori pa nikar, reče hlapec pastirju; oba kopljeta, da jima je že vroče prihajalo. Pa le kopljeta ... — Oh, koliko sem jih že, pa tudi te bom, me Jože na tihem tolaži, ker sem se že naveličal čakati. Položim puško na tla in potegnem iz malhe steklenico. Jožetu so se oči zaiskrile. Hlastno potegne dvakrat, se zahvali molče, pa spet koplje dalje... — Gospod, vam je dolgčas. Pa se le navadite. Tudi jaz sem se. Enkrat sem kopal tri dni, pa sem imel psa jazbečarja pri sebi. In se nisem naveličal. Dobil sem ga pa le. — E, tri dni že nisi kopal, Jože, ugovarja mu pastir. — Ne samo tri dni, tudi tri noči, odreče se Jože. Morala sva mu verjeti. Mrak se je napravil, ptiči so utihnili... Jože preneha kopati, obstoji kakor zid, nama pa mahne z roko, da naj molčiva ... Čez nekaj časa mi namigne s prstom in pokaže v jamo: — Vidite, tu notri so! Iz luknje, ki jo je izkopal s Frančkom, je peljala rov naravnost v hrib. Jože odreže šibo z rogovilico in poseže z njo počasi v rov. Dreza, dreza ... cviljenje se pomnožuje, jeza jazbečeva se čuti... Jože podreza še enkrat — in glej! Iz rova privleče z rogovilico mladega jazbeca, ki se je zvalil na dan, cvileč in renčeč. Takoj ga vzame v naročje, ga pogladi po svitli koži in ga izroči pastirju. — Bo še! Jože spet dreza ... Kmalu privleče tudi drugega mladiča na dan. Še dreza, pa ni bilo več čutiti. — Stara dva sta gotovo še notri, ako ne tudi še kak mladič, pravi Jože. Toda teh ne dobomo tako vunkaj. Brž začne kopati na drugem koncu rova. Izkopavši precejšnjo votlino, zapali ogenj, zavrže s sabo prinešene stare cunje in jih vtakne v luknjo. Pa vzame klobuk in dela veter z njim, da se je dim valil v jamo in v rov. — Tu notri je in na onem koncu mora priti na dan. Ako ne pride, ga bo pa dim zadušil. In spet maha s klobukom ter poganja dim v jamo. — Veste, jazbeca ne bo tako kmalu konec. Svoj rilec vtakne v zemljo in tako gre dim mimo njega. Pa bo že dobil dovolj kadila, ako ne danes, pa jutri. Jaz sem se naveličal čakati. Zebsti me je začelo. — Pa gremo domov, Jože, saj ga ne pričakamo. — Tudi lahko, potrjuje hlapec. Samo zajeziti moram rov, da nam jazbec ne uide. Jože nameče kamenja in prsti na drugi konec rova. — Zdaj smo brez skrbi, pravi. Proti ognju ne pojde. Tukaj vun pa ne more. Jutri se vrnemo in prinesemo s sabo tudi past. Hitro odidemo domov z mladičema in jih napitavamo s kravjim mlekom. Jože pa je drugi dan navsezgodaj s Frančkom odrinil za jazbecem. Še je zažigal stare cunje, pa jazbeca le ni od nikoder. Le cviljenje je čul iz rova. Kar začne kopati vrhu rova. — Tu mora biti, pravi Jože, ko pridem tudi jaz za njima. Z dolgim bodalcem je napravil luknjo in glej! — ravno nad jazbečevo glavo je kopal. Jazbec se pokaže, jaz namerim puško, srce mi je utripalo ... Pa ni bilo treba streljati. Jože privleče sam jazbeca iz jame ... Toda jazbec ni cvilil, ni režal... Zobe je imel sklenjene ... Dim ga je zadušil . . . Vrnemo se. Jazbečevka z enim mladičem je najbrže ušla po drugem rovu. Jazbec pa je stražil in čakal ujetih mladičev, da se vrneta. Starec se je žrtvoval za mladiča. S slastjo je hlapec s pastirjem zaužival pečeno jazbečevo meso, kožo pa je dal v stroj ... Mladiča pa sta postala živahna v lesenem zaboju in se lepo razvijata. Ako pastirju ne uideta v gozd, vam bom že povedal, do katere šole bosta prišla. es — ==& Prof. Fr. Pengov: Mantis religiosa. Dober prijatelj mi je prinesel s počitnic večje število živih bogomoljk, ki so gotovo izmed najbolj čudovitih žuželk naše dežele in cele Evrope. Nabral jih je bil po solnčnih gričih in vinskih brdih rajske Vipave, kjer brsti toliko lepega grmičja, poganja vmes premnogo krasno zeljce in cvetje, na njih pa se vesele lepega življenja 2&* nebroji najrazličnejših členonožcev, mnogi z glasnim šumom (škržati, črički in dr.) dajoč duška svojim srčnim občutkom, kot bi hoteli klicati celemu svetu: »Več veselja — Mehr Freude!« V številni trumi vipavskih arthropodov nahajamo take, ki glodajo samo listje in pop-kovje; druge, ki se naslajajo ob polnih čašah božanskega cvetnega nektarja, tretje, ki se goste z zrelim sadjem. Med njimi pa lazijo tudi mali volkovi in leopardi, ki lovijo majhno rastlinojedo fauno, da se ne prevzame preveč in nam ne opustoši slednjič trte in breskve in figovega grma do golih debel. Krono med zadnjimi nosi gotovo naša mantis - bogomoljka. Čudovita žival iz rodu ravnokrilcev! — tedaj sorodna živahni kobilici, veselemu murnu, pa tudi mračnemu ščurku. Sama pa se prišteva v posebno vrsto »stopalcev« (gressoria) in ne med skakalce ali tekalce kot gornji sorodniki. Dolga za tvoj mezinec, pa ne debelejša od pšenične bili ti sedi, jasno zelena kot list južnega granatovca, v svoji tudi zeleno barvani grmasti vili, da jo le težko, težko opaziš — varovalna barva kakor nalašč! Uprav čudno je ustvarjeno oprsje (thorax) naše živalce. Kot pri žuželkah sploh obstaja iz treh členkov, iz predprsja, medprsja in zaprsja; prothorax (predprsje) je ozek, a zato tako iztegnjen, da doseže polovico dolžine ostalega telesa. Žival ga nosi skoro vertikalno pokonci, kot bi možičkala, to je oponašala zajca, kadar si više in snaži brke. Na ostalih dveh delih oprsja nosi bogomoljka dvo-parna krila in štiri dolge, tanke nožiče, s katerimi teka in če treba tudi skoči, kot sestričina ji saranča. Na predprsju pa nosi še dve drugi okončini (ekstremtteti, nogi), ki ju drži kvišku, kot sklenjeni za molitev. Ko jo opazuješ v tej pobožni, popolnoma po naravi posneti pozi pred seboj na pisalniku (nasajeno na bučko), ti pridejo na misel stari preroki, ki so prosili s povzdignjenimi rokami Boga milosti svojemu ljudstvu. — Kakšna ironija! Kolika razdalja med imenom »bogomoljke« in njenimi običaji! Ne »mantis religiosa«, t. j. pobožen videc ali prerokinja je naša ravnokrilka, ampak zasluži, da bi ji zabrusili v hinavski obraz Koseskega banalni priimek »kvara žugon«, kar bi tolmačil stari Homer z naši živali primernejšo grkinjo »mantis kak6n« (napovedovalka zlega). In res nista ti kot k molitvi sklenjeni ročici nič drugega kot pripravljen blisk pred nevihto, nabit torpedo, strašna giljotina, pripravljena uničiti vse, kar ji pride pod sekiro. Kot presenetljiva izjema iz rodu orthopterov (ravnokrilcev), hranečih so_ob rastlinstvu oskrbuje bogomoljka svojo kuhinjo izključno le z živim mesom. Zato jo pa tudi za vso okolico divji Ober, ki preži iz zasede, grozna zmija, ki terja dan na dan svoj davek iz krvi. Da je bogomoljka dovolj velika in močna, potom gorje ti, solnčna Vipava! Njena slast po mesu in njena strahotno moderna lovila bi op us tožila gorke južne livade: mantis religiosa bi se izprevrgla v satanskega krvosesa (vampirja). Ce pa abstrahiraš, dragi moj, od morilnega orožja, nima bogo-moljka na sebi prav ničesar, kar bi te utegnilo navdajati s strahom. Da, ko jo opazujem tako-le pred seboj na igli s privzdignjenimi krili, me spominja njen vitki stas, njeno lične telesce in nežno-zeleni krilni flor nehote na ljubko malo tenčičarico, ki pride pozimi tolikrat v gosti na moje okno. Tudi ne opaziš nikakili groznih čeljusti, ki bi se odpirale kot ostre škarje; ravno naopak: fin, koničast gobček, kakor ustvarjen za srčkan j e. Na prožnem vratu se lahkotno suče srčasta glavica z dvema dolgima tipalnicama, se obrača na desno in levo, pokimava in se dviguje. Izmed vseh žuželk poznam le našo mantis, da more dati svojemu pogledu nekako smer; obnaša se kot bi motrila in premišljala, ima, bi skoro rekel, svojo fiziognomijo. Velika je razlika med ostalim telesom, ki spominja na zelene upe mirovnih konferenc v Hagu, in pa med prednjima nogama, ki sta izpremenjeni v morilno bojno opravo in ti nehote kličeta v uho žvenket orožja na Balkanu. Da živalca na zeleni bilki ne moli, to dobro veš; toda ko bi znala »Očenaš«, ti gotovo ponavlja le četrto prošnjo, ponavlja celi dan in morebiti še tudi celo noč; zakaj velika je njena lakota. Toda ne zadostuje samo moliti, treba tudi delati za vsakdanji kruhek. Bogo-moljka si ga mora poiskati, da celo uloviti sama. V ta namen pa ima sprednje noge ustvarjene kot nalašč. Kolček (coxa), ki pritrja okončine na oprsje, je nenavadno dolg in čvrst; je nekakšen metalni stroj, ki naj požene naprej morilno koso, kadar išče žrtve. Na notranji strani, na osnovi, se nahaja lepa črna pega z belim očesom v sredi, vrsta finih biserov izpopolnjuje opremo. Še daljše je stegno (femur), podobno noževemu platišču, katerega vsak rob je posejan z vrsto ostrih bodic. Notranja vrsta obstaja iz ca. dvanajstih trnov, in sicer izmenoma iz črnih daljših in zelenih krajših; ta različna dolžina le še pomnožuje dejavnost (učinkovanje) orožja, ker ponuja več toček za smrtnonosni objem. Vnanja vrsta ima samo štiri trnke, za obema pa je potem še vrsta treh bodic, ki so daljše od vseh prejšnjih. Z eno besedo: stegno nam predstavlja žago z dvemi vzporednimi rezili, ločenimi po žlebu, v kateri se ujema golen (tibia) kot noževa rez v ročaj, ludi golen je dvojnata žaga, a njeni zobci so krajši in gostejši. Golen je silno gibčna v svojem sklepu in se končava v stopalce (tarsus) z dvema srpastima krempeljcema, ki sta ostra kot najfinejša šivanka. Če imaš opraviti z živimi bogomoljkami, zlasti večjimi, pazi, da ti ne zapusti ta harpuna prav občutnega spomina! Poskusi so dokazali, da bogomoljka ne utegne upihniti lučca življenja samo velikim kobilicam, ampak tudi mladim žabicam, da celo nad gaščerico, trikrat večjo od nje, je izvršila vivisekcijo ta pošastna žuželka. Četudi je bogomoljka suha kot prot, vendar prebiva v njej vedno volčji glad. Pa ji tudi ni tako lahko se nasititi! Muhe, hrošči in metulji, o ti imajo življenje lagodno: napijejo se sladkih sokov iz cvetnega studenca, klicajoč celemu svetu: živela abstinenca! Njihove gosenice glodajo zeleno listje. Listje in cvetje nima nog, mirno se da popasti. Toda bogomoljki se hoče le divjačine; ta pa ima bistre oči, urna bedra in krila in se v sili tudi brani; tu treba brzo pograbiti, treba se krepko boriti, ali pa trpi lakot! (Konec.) ~‘nfcr^TFn fe Jos. Lavtižar: Čez Dunaj in Budimpešto v Belgrad. Iz Budimpešte sem nadaljeval potovanje proti južnim ogrskim pokrajinam. Najprej je bilo vse polno tovaren, potem so se začele turščične njive, ograjene z nizkim akacijevim drevjem; videti je bilo tudi nekaj vinogradov. Kmalu pa je bilo konec obdelane zemlje, ker so se povsod, kamor je neslo oko, raztegovali pusti pašniki. Po izsušenih mlakah so se sprehajale trope gosi, semintja je stalo kako samotno drevo ali se je opazil dolg poševen zajemalnik kakega vodnjaka. Kdor je navajen gora ter je bolj pesniške narave, bi težko živel na teh nepreglednih planjavah. In če bi moral dalj časa tukaj bivati, bi štel dneve, kedaj se vrne zopet v planinske kraje. Ako si že poskusil tujino, veš dobro, kaj je ljubezen do domače zemlje. Kmetje, ki sem jih videl tuintam, so bili oblečeni v široka bela krila in imeli črne predpasnike; le brke pod nosom in klobuk na glavi jih je izdajal, da niso ženske. Na prostem so bili nakopičeni veliki griči slame, večji kakor hiše, ker se slame pridela toliko, da ni mogoče delati shramb zanjo. Ko je bilo konec človeških bivanj, so sledile zopet ravnine, na katerih se ni opazilo drugega nego kakega pastirja pri živini. Takim krajem pravijo „puste.“ Kakor se vidita na morju samo solnce in voda, tako se vidita tudi tukaj samo solnce in planjava. Kadar dolgo ni dežja, so „puste“ izsušene in razpokane, ob deževju pa poplavljene. Nekdaj so bivale tod okoli, posebno onstran reke Tise, nomadne pastirske družine in še danes se dobijo taki nestalni, napol nomadni prebivalci. Pri postaji FUlopszall&s (zopet prosim, da se ne ustrašiš besede, dobe se še hujše) se odcepi postranska železniška proga proti mestu Keczkemet, ki se je pa nismo držali, ampak se peljali po glavni progi naprej proti jugu. Pokrajinska slika je ostala vedno ista. Nizke kmetsko hiše, turščične njive, obrobljene s solnčnicami in običajne mlake, polne belih rac. Tuintam se je videl kak mlin na veter, le hriba nobenega. Enoličnost je imela še bolj dolgočasno podobo zato, ker ni bilo nobene druščine. Zato sem toliko več raz-mišljeval o bitju in žitju ljudi, ki so naseljeni po teh ravninah. Na misel mi je prišel celo glasoviti roparski načelnik Rosza Sandor, ki je bil nekdaj s svojimi razbojniškimi tovariši strah južnozapadne Ogrske. Točno po voznem redu je obstal vlak poluene popoldne v Subotici (Szdbadka). Kolodvor je precej velik, ker se tu križajo vlaki, ki gredo v Budimpešto, Bajo, Zombor, Belgrad in Szegedin. V Subotici, ki se imenuje po kraljici Mariji Tereziji tudi Maria-Theresiopel, sem bival v soboto in v nedeljo. Mesto zavzema velik prostor, ima široke ulice in prostorne trge. Sploh dela dober vtis radi snažnosti in košatih akacij, ki so zasajene ob ulicah v eni in tudi dveh vrstah. Hiš ni mnogo eno- ali dvonadstropnih, večinoma so pritlične. Obhajal se je velik cerkven shod, zato je bilo v mestu vse polno ljudi in raznih prodajalcev. Ljudstvu se pozna po obrazih in po obleki, da ni madžarske krvi. V mestu in okolici prebivajo namreč Hrvatje, ki se zovejo Bunjevci. Moški so visoke rasti, močnih pleč in ravnih ramen, vsled tega hodijo z nekako samozavestjo. Vsak si goji brke pod nosom, a nobeden nima kosmate brade. Praznična obleka jim je črna, baržunaste vestje so obšite po sredi z gostimi gumbi, na nogah nosijo visoke svetle škornje. Dosti sem videl pa tudi takih, ki so imeli vkljub nedeljski obleki usnjate brez-petnike nataknjene na bosih nogah. Mi bi se ne sprijaznili s tako obutvijo, a Bunjevcem velja za dostojno. Starejše ženske nosijo črno, mlajše pa pisano obleko. Omenim Še to, da se mi niso zdele lepe vnanjosti; široke kosti obraza jim kazijo lica. Slišal sem tudi nabožno petje. Ljudje so hodili namreč v procesijah po mestu ter se ustavljali povsod, kjer je bilo kako sveto znamenje. Tu so prepevali nekaj časa, šli potem drugam, deklice pa so nosile zastave. Ko je dospela procesija do mestne cerkve, razpostavile so se zastave zunaj ob zidu, ljudstvo pa je hitelo v svetišče. Tačas je prišel zopet drugi in tretji oddelek ter se je polagoma nabrala dolga vrsta zastav ob vnanjih stenah. Petje je bilo enoglasno, podobno koralu. Gibalo se je počasi in samo na kakih peterih glasovih, da ni delalo veselega vtisa. Slovenska ušesa bi se nikdar ne privadila tako enoličnim napevom. Obče se trdi, da imajo jugoslovanske pesmi otožen značaj, kar pa ni popolno res. Izjemo delamo ravno Slovenci, ki ljubimo živahne napeve. V. Vlak je pihal z nami čez ozemlje najbolj rodovitnega madjar-skega komitata, ki mu pravijo Bačka. Tu je glavna žitna zaloga iz katere dobiva skoro vsa Ogrska potrebne poljske pridelke. V tej pokrajini je tako dobra prst in tako bogata žetev, da se nažanje tod okoli največ žita. Zato so zemljišča silno draga. Kjer se vidi na ravnini kup drevja, tam je skrit kak kmetski dom, ki ga varuje senca hude vročine. Vročina je namreč čestokrat tako velika, da po ljudskem pregovoru Bog tukaj kruh peče. Prikazujejo se večkrat tudi goljufive zračne podobe (fata morgana) kakor v puščavi. Razen posameznih domov ugledaš pred sabo vasi, katerih vsaka šteje več tisoč prebivalcev raznih narodnosti. Niso redki kraji, kjer živijo Srbi, Madjari, Rumuni in Nemci drug poleg drugega. Za tovariša sem imel nekega trgovca, ki je bil precej omikan človek. Ker je govoril dosti dobro nemško,pomenila sva se marsikaj. Pojasnil mi je mnogo stvari glede ogrskih in hrvaških zadev ter me opozoril med vožnjo na več toček ondotne okolice. Kakor pristen Madjar je seveda poveličeval vse, kar diši po materi Ilun-gariji. Njegovi slavospevi so mi bili živa slika znanih besedi: „Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est ita.“ On si je mislil svoje in jaz svoje, pa sva bila oba zadovoljna. Kako dobro da se godi na Ogrskem drugim narodnostim, posebno Slovakom, je obče znano. Sicer pa pritisk navadno ne doseže svojega namena, temveč rodi lo protisilo. Ravnina je postajala vedno bolj obljudena in kmalu smo zdrčali čez Francev kanal, ki veže Donavo s Tiso. Dosti je bilo dela, proden se je izkopala 119 km dolga in na več krajih do 20 m široka ter primerno globoka vodna cesta, ki spaja obe reki in posreduje plovbo med njima. Zadnja postojanka ina madjarski zemlji je bilo mesto Novji Sad, kjer smo imeli kratko pomudo. Po pravici povem, da sem že težko čakal, kedaj da pridem zopet na slovansko posest. Saj mi Ar-padovi potomci niso storili nič žalega, pa se mi vendar njih dežela ni hotela prikupiti. O Novem Sadu omenim, da ima nad 30.000 prebivalcev, toda večina je Srbov. Madjari bi seveda radi naredili iz njih poturice, kar pa ne bo šlo. Ljudje se zavedajo svojega jezika in jih v tem posebno podpira „Matica srpska“. Okolica je dobro obdelana, videti je mnogo nasadov in vrtov. Dostavim še to, da so Ogri izpremenili besedo Novi Sad v Ujvidek, Nemci pa v Neusatz. Železniški vozni red se trdovratno drži besede Ujvidek, da je tujec čisto zbegan ter mora vprašati dobre ljudi, kaj ta izraz pomeni. Donava stavi tukaj mejo madjarski razsežnosti. Na njenem desnem bregu je namreč že hrvaška kraljevina, ki jo straži znana trdnjava Petro v ar din Svojedobno se je začenjala pri tej trdnjavi vojaška granica ter segala kot ozek pas ob turški meji prav do Kranjskega. Imela je popolno vojaško upravo, ker jej je bil namen, da brani južno Avstrijo turških napadov. Dandanes je polu-mesec že toliko obledel, da nas ni strah pred njim ter ne potrebujemo tako močno zastražene meje. Turek, kakor znano, tudi ni več nas sosed ob Donavi in Savi, ker je na njegovo mesto stopila Srbija, Bosna pa je postala avstrijska. Zato je vzhodni košček nekdanje vojaške granice pripadal Ogrskemu, a zapadni del Hrvaškemu. Takoj za Petrovardinom se je odprla prijazna dolina vsa v sadnih vrtovih in vinogradih. Nisem pričakoval v teh nižavah tako idilične okolice. V sredi zelenja je razpostavljeno mestece Karlovci s prestolnico srbskih patriarhov. Ob vseh straneh se vzdigujejo griči, pozidani z letovišči premožnikov, vse pa nadkriljuje 500 m visoka Fruška gora, ki jfcj pravijo »srbska sveta gora“, ker je ob njej zgrajenih več samostanov. Karlovci so znani tudi v zgodovini. Tukaj se jo leta 1699. sklenil mir, po katerem je dobila Avstrija skoro vse Ogrsko in Sedmogrnško ter se začela polagoma odpočivati pred Turki. Skozi sremske pokrajine smo prišli v Zemun, ki ima radi svoje čudovite lege ob iztoku Save v Donavo zelo živahen promet na vodi in na suhem. Najbolj slovita stavba Zemuna je stari grad, stoječ na vzvišenem kraju, da se vidi daleč okoli. Tu je bival v 15. stoletju turški strah Ivan IIunyady ter se krepko v bran stavil prodirajočim mohamedovcem. Pri pogledu na grad so mi na misel prišli sploh vsi junaki, ki so se odlikovali v vojskah zoper Turke. Pa še neka druga stvar mi je delala zemunski okraj posebno zanimiv. Približali smo se namreč tistemu koščku zemlje, ki sem 2b ga želel že davno videti in sem ga zato težko pričakoval. Tu sem zagledal našo Savo, toda kakšno? Ne kakor tisti živahni potočič, ki se prekucuje od kamna do kamna ter se peni v mladostni brezskrbnosti samega veselja, da jej je odprta pot v daljni svet, ampak kakor izmučeno, počasno in na široko raztegnjeno velereko, ki jo je utrudila dolga pot in se sedaj komaj vidno pomika naprej, da dovrši svoj tek ter se izlije Donavi v naročje. Pri njenem pogledu me je obšlo nekaj kakor domotožje, ki mi je reklo: „Vidiš, v tej vodni ogromnosti je tudi nekaj kapljic iz tvoje domovine.11 Spomnil sem se onega Srba in zemunskega okraja, ki je prišel svojedobno v Planico na Gorenjsko, kjer izvira Sava-Dolinka. Videl je njen studenec in potem pripovedoval doma, da je z majhnim korakom stopil čez tisto Savo, ki nosi pri Zemunu že velike parobrode. Dr. Fr. Trdan: Boj za Sredozemeljsko morje. Geografi razločujejo tri velika sredozemska morja — azijsko-avstralsko, karibiško in evropsko — ki so bila zibelka in sedež prastare človeške kulture, a hkrati tudi torišče svetovno-zgodovinskih dogodkov. Ob prvem je pognala indijsko-kitajska kultura, drugo se je ponašalo z izdelki in umotvori mogočnih ameriških Nahnov in Inka, evropsko sredozemsko morje' pa je združevalo vzhod z zahodom in tako posredovalo izmenjavo orientalskih in okcidentalnih pridobitev. Kljub raznim skupnim momentom, ki jih imajo notranja morja za postanek in razvoj kulturnega kroga, je ohranilo samo evropsko sredozemsko morje vekovečen in nezvenljiv pomen itlo današnjega dne. Tudi kultura azijsko-ameriškega morja se je precej visoko povzpela, toda pri neki gotovi stopinji se je ves nadaljnji razvoj ustavil: višek je bil prekoračen, kultura je nastopila rakovo pot. Ondotni narodi so ostali pri tem, kar so ustvarila stoletja, ker niso v sebi čutili sile, ki rodi napredek. — Popolnoma drugačno pot je hodila kultura ob obali evropskega notranjega morja. Ugodnost naravne lege med tremi deli starega sveta je povzročala neprestano izmenjavo gospodstva v političnem in kulturnem oziru. Kakor hitro so jele oslabevati stare sile, so se že pojavile nove. Ko so gospodovali eni narodi, so nastopili njih dediščino drugi, mladostno sveži, ki so znali obrniti že pridobljeno znanje svojih prednikov v svoj prid. Odtod neprestan boj med orientom in okcidentom, o katerem je že Herodot trdil, da tvori glavno vsebino občne povestnicc. Kot nekaki vogelni kameni tega neprestanega boja in zopetnega sprijaznjenja se navadno zaznamujejo trojanska vojska, Salamis,pohod Aleksandra Velikega in Hanibala, 5001etni boji med Parti in Rimljani, zmagoslavno prodiranje krščanstva, naval Arabcev in Mongolov, zlata doba Osmanov in vstajenje Japonske. — Tudi dogodki naših dni dajejo temu starodavnemu konfliktu različnih naziranj poseben kolorit. Reorganizatorični poizkusi turškega cesarstva in samopomoč balkanskih narodov obetajo nov fazo v zgodovini sredozemskega problema. — Preteklost je mati sedanjosti. Če hočemo prav presojati najnovejše dogodke ob sredozemskem morju, moramo seči nekoliko desetletij nazaj. — Sedanji položaj sredozemskih nasprot-stev je povzročilo več važnih momentov, ki so v tesni medsebojni zvezi drug drugemu podajali roko. Ko se je združila sto in sto let razcepljena Italija, so se pojavile na zgodovinskem obzorju tudi dolgo zanemarjene severno-afrikanske pokrajine, na Balkanu pa so se zavedle svoje moči male, v prvi polovici 19. stoletja nastale državice. V tem vrtincu splošnega prerojenja je igralo kaj važno vlogo zlasti otvorjenje Sueškega prekopa (1869). Ze za krimske vojske (1853—1856), je prorokoval Francoz Ferdinand L e s s e p s , da bo Sueški kanal celo Bospor nadkrilil. In ni se motil. Sredozemsko morje, ki je bilo doslej le na zahodu odprto, je kakor čez noč zadobilo starodavni pomen in sloves. Na kontinentu in na morju so se odprle nove prometne ceste in obnovila pota, po katerih je že nekdaj hodil feničanski in grški, arabski in laški trgovec. Južna evropska pristanišča so se vzdramila kakor iz dolgega sna. Barcelona in Marseille, Genova, Trst, Malaga, Valencia, Neapel in Reka so stopila v vrsto bogatih kupčijskih metropol. V Konstantinoplu, Smirni in Saloniku se je jel stekati moderni vzhodno - evropski promet. Na afriških tleh je zadobila Aleksandrija ono vlogo, ki jo je imela v helensko rimski dobi. Celo odreveneli Orient se je vzbudil iz spanja in se začel zanimati za novo ero trgovskega in gospodarskega življenja, ki je vzklilo liki jutranja zarja po oblačnih dneh na sredozemskem morju. — Nove izpremembe ob Sredozemskem morju so izkoristili najprvo Angleži, ki so veljali že od začetka 19. stoletja za gospodarje morja. Kazen Gibraltarja jim je potrdil že dunajski kongres (1815) tudi posest otoka Malte, ki tvori še danes nekak pri-roden prag med zahodnim in vzhodnim Sredozemskim morjem. Seveda se niso samo s to posestjo zadovoljili. Njih trgovsko oko je zrlo še dalje proti vzhodu. In res je padal kos za kosom v njih roke. Že istega leta, ko sta se v Bosni in Hercegovini borila za zmago križ in polumesec, so posedli Angleži otok Cyper, ki so ga že stari nazi-vali »ključ Prednje Azije in Egipta«, še veliko večjega pomena za ves nadaljnji razvoj sredozemskih interesov je bila pridobitev protektorata nad Egiptom (1882) in važnih postojank ob Sueškem kanalu. Kljub raznim mednarodnim pogodbam moi*e Angleška v slučaju vojske zapreti Sues in tako ustaviti vso trgovino. — Popolnoma naravno je bilo, da so stopile korak dalje tudi mlade države ob Sredozemskem morju, njim na čelu Italija. Ni bil slučaj, da je nekdaj sveta Roma nazivala mare mediterraneum kratkomalo mar e Roma n um. Od leve in desne obdana od morja, se je moral Rim ozirati proti vzhodu, in zahodu. Že naravna lega ga je k temu silila; saj leži sedmero h ribsko mesto nekako v sredi med Gibraltarjem, Byzancem in Aleksandrijo. — Ob spominu na staro slavo praktičnih Rimljanov je nastopilo tudi pomlajeno Itali-janstvo pot, ki je služila narodom v vseli stoletjih kot naraven most med Sicilijo in Afriko. Precej po letu 1870. so se jeli Lahi izseljevati v Tunizijo in Tripoli tani j o. Mnogim naselbinam so v kratkem vtisnili laški značaj. Zato sta država in narod zahlepela po afriških pokrajinah že v trenutku, ko jim je priskočil na pomoč nemški kancelar Bismark. Prigovarjal jim je, naj zasedejo obe severo-afriški pokrajini, in jim celo obljubil moralno pomoč Nemčije. Italija ni precej ubogala, gledala pa je polna presenečenja Francijo, ki jo je prehitela in že leta lSSlzasadilafrancoskozastavonamavretanskatla. Zatojeltalijakmalu nato pristopila k nemško-avstrijski dvozvezi. In tako so rodili trozvezo nekontinentalni, pačpasredozemskiinteresi.Ta novi korak Italije jebil Francozom kaj malo všeč. Zato je skušala francoska diplomacija Italijo trozvezi kolikor mogoče odtujiti in jo prikleniti nase. V sporazumu z Angleško so Francozje obljubili Lahom Tripolitanijo in jih opozorili na Vzhod, zlasti na Balkan. Kot nekake simptome teh zahrbtnih pogajanj, katerih vsebina še do danes ni povsem jasna, so označevali politiki poroko Viktor Emanuela III. s črnogorsko Jeleno in neprestane želje modernega Italijanstva po posesti Adrije in vsega obrežja. Celo na vseučiliških stolicah se že javno slišijo izjave: Italija hoče priboriti svoji državi tiste meje, ki jih je imel mogočni rimski kolos v zlati dobi cesarja Avgusta. — Ali se bo izpolnilo to srčno hrepenenje? Politični proroki različno ugibljejo. Res da sta v zadnjih letih Francoska in Laška na afriških tleh zelo napredovali, a poznavatelji afriških razmer se poprašujejo: bodo li imele te trenotne pridobitve tudi trajno vrednost? Ali- se bodo ondotni domačini trajno prilagodili tujemu gospodstvu? Berberi in Arabci zro v Evropejcu tujca kakor v času turških bojev; druži jih samo ena vez: tiho tleče sovraštvo, ki čaka na prvo ugodno priliko, da se otrese tujega jarma. Vseučiliški profesor P. llerre je zapisal ob izbruhu turško-laške vojske tele pomembne besede': »Zdi sc, kakor da bi se Islam oboroževal k skupnemu odporu proti krščan-sko-indogermanskemu navalu, ki se je po stoletjih zopet prikazal na zgodovinskem horicontu. Nekatera znamenja kažejo celo, da se bliža Evropi dogovorjeno mohamedansko gibanje, ki zna še enkrat odločilno vplivati na razvoj občne povestnice«. l Božo Milanovih, stud.theoi.: Novi električni komutator.1 (Z avtorjevim dovoljenjem I). O.) I. Nekaj o energijah. Človek ne vidi vsega, kar se dogaja okoli njega. Ko bi mogel opaziti vse izpremembe materije, ki so na svetu, bi se jako začudil. Videl bi, kako vztrepetajo pri izgovoru vsake besede, pri vsakem udarcu zračni atomi, ki potisnejo v gibanje vse druge okoli sebe in tako gredo vedno večji valovi dalje in dalje, dokler so gibanje vsled oslabelega pritiska ne izgubi v daljavi. Videl bi, kako gredo iz našega solnca in iz vseh drugih žarečih zvezda, kakor iz toplih žarišč v obliki vedno večjih krogov veliki valovi iz enega dela > Spis jo izžol v lotoSnjem 1. „IIrvatsko škole“ broj 5, 0 i 7, str. 88. Novi komutator, iznajdba g. bogoslovca H. Milanovima, jo patentiran in objavljen v „Ostor-reich. Patentblattu 1. Mai 11(12, Nr. I). vsemira k drugemu: vsak val je dolg le po desettisoči del enega milimetra, v vsaki sekundi napravi vsak atom do dvesto in več bilijonov tresljajev in tako prepluje val v sekundi do tristo milijonov metrov. Razuntega imamo mnogo najraznejših vrst valov, kateri se valijo drug preko drugega s silno hitrostjo in — vse to potuje v najlepšem redu in harmoniji dalje skozi puste in ogromne prostor* vsemira, donašajoč na hladne planete razne energije: magnetizem, elektriciteto, svitlobo, toploto in razne druge vrste gibanja. Vse te energije — ne le po mnenju fizikov, ampak sploh po logičnih zaključkih na temelju sigurno resničnih premis — se podijo okoli solnca, da odpotujejo od tam dalje; a porodijo se tako, da pridejo zračni atomi v gibanje vsled molekularnega tresljaja solnčne mase. Te molekule pa mora gibati ona tvarina, katera se tudi sama giblje itd., dokler ne pridemo do bitja, katero se edino ne giblje, ampak neprestano daje s svojo vsemogočnostjo eksi-stencijo prvim in glavnim silam, ki neposredno pripadajo molekulam, a te so: kohezija, adhezija in težna sila. Uo tega pride torej človeški um z metafizično gotovostjo po tem silogizmu: Deli materije pridejo iz mirovanja v gibanje; vsak del materije pa pride v gibanje naravnim potom samo od delov materije in to onih, ki se tudi sami gibljejo itd.; ali gibanje, katero se dogaja v prostoru in času, ne more priti metafizično gotovo do nikake točke iz neizmernosti — ima torej začetek. Z drugimi besedami, obstaja neki Električni komutator. prvi del materije, kateri je moral potisniti v gibanje ono, kar se samo ne giblje: za to se pa zahteva absolutna moč samoeksisten-cija, neizmerna popolnost, a to je Bog — prvi in vedni premi-kavec vsega. S tem je vse urejeno harmonično in edino pojmovanje vse-mira: absolutni popolno Bog drži v eksistenciji prve sile, a od teh nastajajo energije, katere se v najrazličnejših oblikah pretvarjajo druga v drugo in se stekajo iz svojih središč — žarečih mas — na vse strani, spajajoč tako vsa telesa v vsemiru. II. Elektrika. Ena vrsta energije, katero opažamo na zemlji, je tudi elektrika. Nekdaj so jo ljudje zelo slabo ali pa je sploh niso spoznali, a dandanes je preobrazila ljudsko življenje. O bistvu te čudne sile ne vemo še dandanes, vemo pa za njene učinke. Elektrika je dvovrstna: statična in kinetična. Druga se od druge po svojem delovanju silno razločuje, a vendar se dasta menjati druga v drugo. Statična je najpogosteje v oblakih in deluje v prirodi, ko grmi in se bliska. Kinetična elektrika teče po telesih, katera so zanjo dobri odvod-niki, z enega pola na drugega. Ako niso poli oskrbljeni z odvodnikom, ne more elektriciteta ne teči, ne delovati. Kakor hitro pa se poli spojijo z žico, začne električni tok teči po tem odvodniku z brzino od 300.000 km v sekundi in more proizvajati delo. Ta elektriciteta se uporablja pri električnih svečah, pri tramvaju in sploh za go-nitev strojev, pri brzojavili, telefonu itd. III. Komutator. Večkrat je treba električnemu toku v praksi pi’emeniti tok ali pa ga tudi prekiniti. Za to služijo komutatorji ali električni prekinjači. Popis. Dosedanji komutatorji so bili precej nespretni in nedovršeni. Podajamo tukaj popis novega nedavno patentiranega komutatorja. Kakor hitro pogledamo na sliko, opazimo dve ploščati žici s in t. Od teh je prva (s) radi boljšega pojasnila potegnjena s tenkimi črtami, a druga (t) z debelo povlečeno črto. Te žice so prepletene — kakor kaže slika — na menjajoče lokove v dva kroga, ki imata isto središče. N. pr. lok izčrtane žice, kjer je črka s, je lok zunanjega kroga, a lokove pod, za in pred njim začenja druga, debelo natiskana žica. (Ravnotako pred, za in nad ali pod vsakim lokom debelo tiskane žice t začenjajo lokovi izčrtane žice s. Vsi lokovi tvorijo dva kroga, zunanjega in notranjega. Ko se kovinska prečnica AH zasuče okoli svojega središča, morata na njenih koncih pritrjeni ščetki n in b drsati po lokovih in to — kakor je ena daleč, druga bliže središča — ena na zunanjem, a druga na notranjem krogu. Ščetka a drsa neprestano po lokovih zunanjega, a ščetka b po lokovih notranjega kroga. — Prečnica AB ima tudi blizu središča dve ščetki in tu spet: ena daleč, druga bliže središča. Tako drsa vsaka onih dveh ščetk pri zasukanju prečnice tudi vsaka po enem malem krogu. Ta dva notranja kroga p in r sta pritrjena primerno pod prečnico. Tako drsa ščetka a (alfa) po večjem notranjem krogu r, a ščetka. /? (beta) po manjšem notranjem krogu p. Treba je še omeniti, da sta obe ploščati žici s in t druga od druge tako izolirani, da ne more priti tok z ene na drugo, dasiravno je spojen tudi z vsako teh žic eden pol. Ravnotako sta obe polovici prečnice AB v sredini izolirani. To izolacijo kažejo na sliki v sredini prečnice drobne črtice. Tako sta tudi med seboj izolirana oba manjša srednja kroga p in r. Delovanje. Poglejmo zdaj delovanje izumljenega komutatorja! Baterija C ima pozitivni pol (-j-) spojen z izčrtano (s), a negativni pol ( —) z debelo povlečeno žico (t). Tako priteče tok iz pozitivnega pola baterije najprej na žico s, po njej — kakor kažejo pušice na sliki — na ščetko a, a preko nje na polovico prečnice (A), zatem na notranjo ščetko a (alfa), od tam na zunanji krog r in po njem na žico, spojeno s kakšnim aparatom ali strojem D. Tako preide tok skoz kakoršenkoli stroj D po žici na notranji mali krog p, z njega na ščetko /J (beta) preko nje po drugi polovici prečnice {Ji) na zunanjo ščetko b, odtam na drugo debelo povlečeno žico t in nato po najkrajšem potu po žici nazaj na negativni pol baterije C. — Tako teče tok, dokler se prečnica dotika s ščetkami onih lokov, kateri so tudi na sliki spojeni s ščetkami. Kakor hitro se prečnica zasuče za en lok, premenita ščetki a in b lokove obeh žic. Ščetka « se dotika zdaj debelo povlečene, a ščetka b izčrtane žice. Raditega mora teči tok, ki je prišel poprej na ščetko o, zdaj po izčrtani žici na ščetko b in izide vedno v isti smeri — protivno poprejšnji — skoz ščetko a, na katero je prej došel. Ko se prečnica spet zasuče za en lok, se povrne spet smer, kakoršno kaže slika, a po tem loku pride spet v protivno smer itd. Na ta način se da smer toka pri vsakem obratu prečnice, najsibo stroj kakoršenkoli, premeniti natanko tolikokrat, kolikor je lokov na vsakem krogu. Premembe. S tem smo došli do preminjanja smeri električnega toka. Komutator se da seveda različno preobraziti. Parno število lokov more biti različno, a vsi lokovi morejo biti enake ali različne dolgosti; ž njimi se doseže preminjanje v enakih in različnih delih časa. Ako se prečnica hitreje suče, je tudi preminjanje smeri hitrejše. Kolikeri je obrat prečnice in enako dolgih lokov, tolikero je preminjanje smeri. Ako pa povečamo obseg kroga in število lokov, a zmanjšamo dolgost vsakega loka in pomnožimo število obratov v določenem času, pridemo do zaključka, da se smer toka preminja do tri več sto tisočkrat v sekundi. Ta komutator se da uporabljati v tehniki povsod, kjer je treba preminjati smer toka: pri Edisonovih lokih, Jabloškovih svečah, dinamičnem stroju itd., a se da lahko predrugačiti v električni prekinjač z istimi svojstvi. — — -s Vid Vidov: Balada o dedu. Poslednja jata ptic za morje je zletela in pesem žalostno v slovo zapela — — In ded zaplakal je: „Da še enkrat, o kori, vaš spev jaz-slišal bi v pomladni zori!“ — In kori srečnih ptic nazaj so prileteli, zvonovi dedu so mrtvaško peli. — Andrej Uršič : Navod za šahovo igro. Kakor obljubljeno, začnemo danes razpravo v malem o šahovskih nalogah (problemih, beseda iz grškega). Naloga je že podana v širšem pomenu, kakor hitro si postavil vse podobe na šahovnico: beli in črni hoče dobiti partijo — z enakimi močmi v enakem prostoru v enakem času. V ožjem pomenu pa je naloga po Bergerju: V nastavu (poziciji) podob po sebi že odločena partija z zahtevo najkrajše poti do gotove matne poteze. Po Kohtzu pa: Namen šahove naloge (naloga sama) je umetniška predstava lepe misli. Po Kohtzu, Kockelkornu in Kiirschnerju pa: Šahova naloga ni nič drugega kakor posebno lepa končna kombinacija zamišljene (fingirane) partije. Ako hoče naloga res biti naloga, mora imeti sledeče znake: 1. Pravilnost. Razločujemo pri nalogah materielno in formalno pravilnost. Partija (fingirana) bodi vedno pogoj do naloge — naloga se mora dati izvesti vedno primerno ali neprimerno iz slabo ali dobro igrane partije. Zato se po pravici izključuje vokada, jemanje podob mimogrede (on passant), ako se tega ne more gotovo dokazati, v teku rešitve, oziroma na začetku (v prvi potezi). Sicer se dobi že stranka med problomisti, ki zahteva preko pravil šahove partije neke vrsto licentia poetica, katera pa jo zelo omejena, ako izvzameš takozvane Capriccio-nalogo; drugega imena tudi ne zaslužijo take kompozicije. Materielna pravilnost obstaja v tem, da ima naloga samo ono rešitvono (prvo) potezo in rešitev. Zahtevati sme to reševalec zaradi užitka lope kombinacije. Ako ima nasprotnik kako potezo, ki zabrani rešitev v danem času potez, ali ako se dobi še kaka druga prva poteza ali druga ali X — 1 poteza, s katero so naloga tudi reši — teduj je naloga nepravilna. (X je tukaj število potez, v katerih mora biti nasprotnik mat.) Pravilnost se zahteva za glavno igro (Haupt- ali Ideenspiel) in glavno varijante, ne pa za postranske! Popolno stransko rešitev ima naloga, ako vodi več prvih potez do cilja (matne poteze), delno pa, ako so prvi sledeče poteze mogoče tudi še druge kakor namenjene. Vrednost takih nalog (z delno rešitvijo) je zelo mala. Danes priobčujemo sledeči nalogi slavnega Loyda S., ki imata popolno stransko rešitev (drugo še kakor namenjeno) glej diagrame 60. in 61. Partija 51., igrana v Piseku 31. avg. 1912. Igra skakačev v zapotezi (Mentor, II. 1., str. 117). Tretješolec I. Ilanuš: Beli. O. Duras, svetovni šah. mojster: Črni. 1. e2 — e4 e7 - - e5 13. Sg5 - - e4 Dd7 — d5 2, Sgl — f3 Sb8 - - c6 14. Lel - - g5 + Dd5 X g5 3. Lfl -— c4 Sg8- - f6 15. Se4 X Ta8 — f8 4. 0 — 0 Lf8 - - c5 16. Sbl - - d2 h7 — h6 5. d2 — d4 e5 X d4 17. Sd2 - - e4 Lc5 — b4 6. e4 — e5 d7 - - d5 18. Df3 - - f6 + Ke7 — d7 7. e5 + fO d5 4- c4 19. Df6 X e6 + Kd7 — d8 8. Tfl el -f- Lc8 - - e6 20. Se4 - - f6 Sc6 — b8 9. Sf3 — g5 g7- - g6V 21. Sg5- - h7 Lb4 — e7 10. Ddl — f3 Dd8 - - d7 22. Sh7 X Th8 X f8 11. Tel X e6! f7 V e6 23. Tal - - el in črni se 12. f6 f7 + Ke8 - - e7 poda ! Pripomniti je, da je mojster Duras igral hkrati 31 partij! Dobil je 26. Našim mladim prijateljem: Lahko učenje, krepko zdravje, srčno veselje v novem šolskem letu! Šah vsakemu, ki vam tega ne privošči! Naloga 61. S. Loyd. a b c d e f g h a b c d e f g h Mat v 3. potezi. Naloga 60. S. Loyd. a b c d e ( (j h a b c d e f g h Mat v 3. potezi. Drobiž. Pohlinov in Zelenkov zvalnik: „vekavc‘, in ,,pomiluvavc“. 'Tf' O. Marko Pohlin je imenoval slovenske sklone takole: imenuvavc, rodnik, (lajave, tožnik, vekavc, zmaknik, spremu-vavc. Zelenko, Pohlinov pristaš, pa jih je nazval sledeče: imenuvavc, čigavavc, da-javc, tožuvavc, pomiluvavc, perstanuvavc, združuvavc. Rešitev uganke v 1. št. Mentorja. Koco-nožka predstavlja deželo Tirolsko s Predarlskim. Uganko so rešili: Gorica: Pavlin Lud. II., Kravos Avg. II., Rejec Alb., Cotič Jos., Kovačič Iv., Slokar Alb., Vrtovec Jos., Vodopivec Fr., Žigon Andr., vsi iz III.d gimn. r. — Ljubljana: Fegic Iv., dijak. — Maribor: Kupčič Ivo III., Kosi Al. In Sattler Jan. III. — Novo mesto: Jakša Anton, Kamin Mih. III., Krašovoc Fr., Hrovat Silv., Šuster Iv., Lovšin Fr., Rauch Met., Skube Silv., Smorko Fr. — Št Vid nad Ljubljano: Potočnik Jak. VI., Krivec Fr. IV., Garin III., Skvarča L. III., Volk A. III., Hočevar A. III.; drugošolci: Kožinan V., Jorina O., Ilovar A,, Lončar J., Markež Fr., Drnovšek Fr., Lo-sdr Jos., Hreznik Fr., BriSki Al., Pogan VI., Jeras J., Lavrič J.; Zupanc S. I., Levstik J. I. Naše slike. Rial to tudi Ponte di Rial to imenovan, je eden najbolj znanih mostov v Benetkah. Zgradil ga je že v 16. stoletju arhitekt Antonio da Ponte v podobi loka po vzorcu starorimskih mostov. Most je sezidan iz samega marmorja ter meri 48 m v dolgosti in 22 m v širo-kosti. V sredini mostu, kjer se stikajo stranski ročni loki, stoji takozvani „Ve-liki portal11, ki odpira lep razgled na Canal Grande. Na desni Rialta je videti Fondaco dei Te deschi, srednjeveško kupčijsko hišo in prenočišče nemških trgovcev. Po takratnih strogih določilih so smeli Teutonici, katerim so Benečani prištevali tudi Čehe in Poljake, tržiti samo v Fondaco. O velikosti in pomenu Fondaca priča še danes 80 stanovanjskih sob, 20 skladišč, 2 obednici in 2 veliki dvorani. Sedanja stavba stoji iz 1. 1505. Rihard Krallk. Dno 1. oktobra 1912 je obhajal COletnico svojega rojstva Rihard K r a 1 i k vitez pl. Meyrswalden. Rojen je bil 1. oktobra 1852 v Leonoren-hainu na Češkem. Sedaj živi in deluje na Dunaju kot predsednik nemškega leposlovnega društva »Gralbund«. Kralik je univerzalno izobražen mož, no samo pesnik in pisatelj, ampak tudi filozof in sociolog. Vse njegovo pisateljsko delo-vunje ima predvsem zato trajno vrednost, ker ima stik z življenjem; vso njegove mnogoštevilno razprave in pesnitve imujo namen svet prepričati, da je edino prava kultura, vredna tega imena, samo krščanska kultura in njena edina nositeljica katoliška Cer-k o v. Nasproti moderni materialistični kulturi, ki se javlja na vseh poljih človeškega udejstvovanja, vidi Kralik po pravici edino pravo kulturo v idealni krščanski kulturi. Ta namen imajo zlasti njegovo razpravo in članki, ki jih jo izdal v štirih zvezkih pod naslovom »Kulturstudion«. V uvodu prvega zvezka (Kulturstudion I.1 MUnster in VVostfalen 1904, str. III.) pravi: »To kulturno štu- (lije naj bi se smatrale kot razlaga mojih pesniških in prozaičnih del; pomožne čete naj bodo v boju za cilj, ki bi ga rad svojemu času priboril, ker ga po večjem nima; v mislih imam enotno, organsko, dvigajočo in vzvišeno kulturo. V teh študijah bom skušal dokazati, da smo to kulturo izgubili v stoletja trajajoči revoluciji, anarhiji in dekadenci; rad bi dokazal potrebo preporoda, dokazal, da je edino mogoč temelj take kulture ona velesila, ki je edina od zoba časa ostala nedotaknjena, namreč pozitivno, životvomo, prihodnjosti polno krščanstvo, kakor se v katoliški Cerkvi vedno sijajneje manifestira.« — »Zato pa,« izvaja Kralik dalje (1. c. str. 1.), »nam je eno potrebno, namreč to, da se z vso resnostjo, ki smo je zmožni, lotimo stvari; kajti najvažnejše načelo pri vsem našem delu je ravno, da to, česar se lotimo, izvršimo temeljito in natančno, ne površno in fri-volno. Če tako premotrimo pozitivno vsebino naše kulture, bomo našli v njej trojni element: 1. staroklasični, 2. krščanski, 3. narodni. Kultura vsakega naroda se sestavlja iz teh treh elementov, in kar enemu izmed teh treh kulturnih elementov nasprotuje, to ni kulturno, to je narodu škodljivo. Krščanstvo je prevzelo od umirajočega poganstva kot dediščino njegovo kulturo (filozofijo in umetnost), a ji je vdihnilo svojega duha, jo s tem poplemenitilo in sebi pri-spodobilo. S krščanstvom vred pa so vsi narodi prejeli tudi očiščeno grško in rimsko kulturo. Vsak narod pa ima po-, seben način umevanja in čuvstvovanja, s katerim je sprejel in sobi asimiliral klasično kulturo in krščansko vero; in v tem posebnem načinu obstoja narodni element njegove kulture.« — Po pravici označuje Kralik kot največjo napako našo moderno kulture to, da je razblinjena, da ne nudi enotnega svetovnega naziranja, izgubi se v občudovanju drobcev, a pozabi na enotnost in celoto, kakor otrok, ki je pozabil, da jo hotel iz raznobarvenih kamenčkov sestaviti Jhišico, opazi metulja in loti za njim. Kralikovo svetovno naziranje jo univerzalno katoliško; temu naziranju odgovarja tudi njegovo pisateljsko de- lovanje. Njegovi pesniški proizvodi imajo večinoma versko snov: Goldene Legende der Heiligen, Vom Leben und Leiden des Heilandes, Lieder im heiligen Geist itd. O Jezusu je spisal celo knjigo: Jesu Leben und Werk. — Kralikovo svetovno naziranje je enotno, zato katoliško. Vse panoge človeškega umstvovanja se dajo le na podlagi katoliških načel strniti v enotno, mogočno kulturo. »Spričevalo (največjei revščine našega časa je, da nima filozofije.« (Neue Kulturstudien, str. 9.). Zato je Kralik v posebnem, tri zvezke obsegajočem delu »Weltweisheit« zasnoval ideal prave modeme kulture na podlagi več-noveljavne krščanske »Philosophiae pe-rennis«. — Naša modema kultura,« pravi Kralik 1. c. str. 15, »je v bistvu mrzlo znanstvena; morala pa bi biti gorka, življenjapolna.« — Kultura naj ne bo cilj sama sebi po načelu »1’artpour l’art«, temveč naj služi življenju. »Die Wissenschaft soli in ihr nicht voraussetzungslos das Gute tyran-nisieren, sondem dem Gutem dienen.« Zlata vredne besede. Vsaka velika kultura mora imeti oporo v ljudstvu, mora biti ljudska, narodna. Modemi se trudijo z delom za narod, »man sucht Kopf und Magen zu befriedigen, das Herz hat man vergessen« (1. c. str. 12). Zato pa mora biti končno naša kultura verska, religiozna. Kakor pa je mogoča le ena matematika, namreč Ev-klidova,1 in le ena logika, Aristotelova," tako je tudi le ena religija mogoča kot prava, namreč katoliška. »Samo ena cerkev je, katoliška; druge konfesije so le tendence (gibanje) k njej ali od nje. To ve cel svet, seveda je tisoč vzrokov, da si svet tega noče priznati; Malo je tako odkritosrčnih, kakor je bil veliki molčač Moltke," ki je rekel nekoč: »Čeprav potrebuje morda katoliška Cerkev 1 Evklid, grški matematik, je živel okoli 1. 300 pr. Kr. v Aleksandriji. J Aristotel, grški filozof in naravoslovec, je bil rojen 1. 384. pr. Kr. v Sta-giri (Stagirit), umrl 1. 322. v Ilalkidi na Evbeji. ’ Helmut Karl Bernhard pl. Moltke (1800—1891) je bil slavni nemški vojskovodja, ki jo 1. 1806 premagal pri Kraljičinem Gradcu avstrijsko armado. reforme, katoliški moramo mi vsi enkrat postati« (1. c. str 19). ■»Kakšne reforme pa potrebuje katoliška Cerkev?« vprašuje dalje Kralik. »Eno napako ima katoliška Cerkev res,« odgovarja Kralik, »in ta je, da jih je mnogo olikanih izvun nje.« — »Bodite prepričani,« kliče Kralik takozvaniin »olikan-cem«, ki menijo, da Cerkve ne potrebujejo, »da boste našli v Cerkvi najvišjo izobrazbo in tudi može, ki so zmožni, vam to izobrazbo popolnoma umestno i posredovati.« Ta napaka pa ne zadeva Cerkve, ampak tiste, ki se ji nočejo približati. — Temeljita, globoka, vse obsegajoča so načela krščanskega svetovnega naziranja; znanstvo in umetnost, filozofija, sociologija in politika, vse te panoge človeškega delovanja imajo dovolj prostora v okvirju katoliških načel; imajo pa tudi vedno novih problemov, kajti neizčrpljiva kakor morje in neskončna kakor nebesa so načela katoliške vere. In po teh načelih presojati in uporabljati pojave moderne kulture uči — Rihard Kralik. J. Samsa. Zgodovinske anekdote. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) Bolgarsko rožno olje. Bolgarija preskrbuje svetovni trg z devet desetinami rožnega olja. Liter olja zahteva 4000 kg rožnih listov, 2 ha sta potrebna za pridobivanje tolike množice. Vsako leto nabero 13 do 14 milijonov kg cvetlic, ki dajo 3000—4000 kg dragocene esence, včasih tudi več. Poskušali so z rožami Francije, Nemčije in Južne Avstralije, a kljub dolgotrajnemu prizadevanju ni bilo nobenega uspeha; zato ima Bolgarija v tem oziru monopol. Cene so vsled vojne zolo poskočile; 1. 1010. so prodali 4(583 kg olja za 5,400.000 kron, kilogram torej za 1153 kron, sedaj so so cone najmanj že podvojile in bodo šlo seveda še kar kvišku. Vojna. Zelo se je treba truditi, da ubijemo v vojni enega človeka. V ru-sko-japonskl vojski so v boju za sotesko Kinčo izstrelili Japonci 151 krogelj iz I topov in 3300 krogelj iz pušk oziroma mitraljez (mitraileuse), da so ubili enega samega Rusa. Busi so pa za usmrčenje enega Japonca porabili mnogo manj, vendar pa tudi še 10 velikih in 214 malih krogelj. Kurgan ob Tobolu je središče pridelovanja sibirskega surovega masla, ki postaja vedno večjega pomena na svetovnem trgu. Hailar ob nmndžurski železnici na meji med Mongolijo in Mandžurijo je središče mongolske trgovine z govedi, naenkrat jih pripeljejo tja do 10.000 in več. Zakladi premoga. Vsako leto porabijo na svetu do 1100 milijonov ton rjavega in črnega premoga. Če izraču-nimo, koliko premoga ima ta ali ona država, se da kolikortoliko sklepati na trajnost zakladov, seveda če ostane kon-sum tak kot je sedaj. Nemčija bi imela premoga še za 3000 lot, Anglija za 700, ostala Evropa 000, Severna Amerika za 1700 let. Ostuli svet se odtegne računom. Morebiti ima Kitajska največ tega črnega demanta. Nemška ekspedicija v Perzijo. Na polju odkrivanja in raziska-vanja novih in starih dežel hočejo Nemci v zadnjem desetletju nadkriliti celo drzne Norvežane in Amerikance. Proti južnemu tečaju je odpotovala prva ekspedicija dne 5. maja t. 1. pod poveljstvom poročnika Hillerja. Druga ekspedicija pa jo krenila v prvih dneh letošnje jeseni proti Perziji. Vodi jo poročnik O. Niodormayer. Raziskati mislijo gorovje E 1 b u r s , puščavo Kowir in nekatero ohranjeno razvaline južnoperzij-skih mest. Amerikanski humor. Dva Amerl-kanca, prijatelja, sedita v gledališču. Po prodstavi opazi prvi, da mu manjku ena dveh njegovih denarnic. Prijatelj se skuša opravičiti, da on ni tat, nakar mu prvi odvrne: Prav rad ti verjamem, da nisi tat, saj mi je vendar ena denarnica še ostala. (KfrtSCtfT) — Ljubljana, Sv. Petra testa 23. K. H. KREGHR, Bogata zaloga raznovrstnega usnja In črev-: IJarskih potrebščin nannnnnnnnnrinnnnnnnnnr?nnnn □ D § Orkestralne maše D tudi po manjSih župnijah so mogoče le D D s klavijollnskim kvartetom Godba blaži srce. Zares plemenito godbo našim dru> štvom (mladeniškim In dekliškim) nudi brez truda le klavijolina z vijolo in cellom. Čč. cerkvenim predstojništvom dajemo znaten popust In plačevanje na obroke. B/UDE & KI Llubllana. Dunalska l 73. icaacacaacsacacacacscacacsczicscacscacacaeacacsD u □ D D . ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam t imenu stavbnen* odbora u Kidanj« nova ••Ara v Šmihelu pri žuiamberku, da je gospod Rajha Solnih, umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu, v sploSno zadovoljnost in po cmeral ceni ter Je tat o v avoji stroki vreden najboljšega priporočila. Za stavbni odbor: Frandšak Oabrftak, tu pni uprav V Smlhalu, 11 avg. 190». Irsoii silili Uri, !Mi Ig latov tur ml i tu siroti Mol prottoloi. Rnito FRFDI ®iJ JlKMj nis,ra DluiO LuLlUl MiiloSifen cesta 4, saspr. Jniona” Priporočata se preč. dunovSčiiii m hil oDčiistvn ? vsahem ozira Kot priznano solidna tvrdhi Knjigoveznica „Katol. tlskoonega drnShiaM d Ljubljani se priporoma v Izvršitev vsakovrstnih kniigovešklh del. Otnjiinieam znaten popast. — — Solidno dtlo, zmern* etn«. % a S Lllka Vilhar, urar, Liljana, Kopitarjeva nlica Sla?. 4 i | EovTeinn p»*^občinstva svojo veliko Id boQato zaiooo priložnostnih daril § I kot ure, verižice, uhane, zapestnice po oajnlljlb cenah, Za solidno la tsfiao postrilbo ti jamči ■ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□anoanaanaaaaaaDaaonaaa B hran Vronar |D izdelovateU cerkvenega orodja in § g IVali M cyol posooe, UuiiiJflDO, Elizabetna c?sta štev. 3 S D lovanje vsakovrstne cerkvene posode In orodja ■U po lastnem načrta v poljub- D u nem sl ga. Staro posodo popravi In prenovi, posrebrl in pozlati vse po priznano najnlzjl ceni. C3 Nizke cene! Priporoča se Velika zaloga jj y zalogi 'ona tudi trgoolna s klobuki In £eul]l j S pice, pasove, zna- Ivan Podlesnik ml., bjnbljana. Stari trs št 10. : « uniforme. Majalna JUL list. dništva" (H. Iman) v Ljubiji priporoča svojo bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin, kakor: raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, iolske ln plsarnlike mape, pisala, radirke, ftrnllo, gumi, tintnlke, ravnila, trikote, ftestlla, barve, čopiče, raznovrstne razglednice ln devodjonalije.