m
PONEDELJSKA IZDAJA
primorski Dnevnik
GLASILO OSVOBODILN
FRONT
ZA SLOVENSKO PRIMORJ
Leto I. - Stev. 14
TRST, ponedeljek 28. maja 1945
Cena 1.— liro
TITO	V	LJU
Danes je druga Jugoslavija, ki natanko vodi račun o svojih pravicah in o svojih bratih
Bratje in sestre! Tovariši in tovarišice!
Dovolite mi, da vas pozdravimo v vaši slovenski, v naši ju-gloslovanski Ljubljani. Ta današnji veličastni zbor je dokaz, da so srca Slovence, v ogromne večine slovenskega ljudstva u-tripala skupno s srci ljudstva Hrvatske, Srbije, Makedonije, črne gore, Bosne in Hercegovine, ko se je leta 1941. zrušila na našo državo tedaj največja sila v Evropi.
Slovenski narod, združen v Osvobodilni fronti, je v teku štirih let svoje neomahljivosti dokazal, da je pripravljen raje poginiti do zadnjega, kakor postati suženj svojega večnega sovražnika — nemškega osvajalca. Ni bilo lahko, to so bila težka leta trpljenja in krvavega okupatorjevega terorja, težka leta neenakih borb, borb skoraj golorokih ljudi z do zob oboroženimi bandami nemških osvajalcev in njihovih pomočnikov, slovenskih izdajalcev, bele garde pod poveljstvom sivolasega izdajalca Rupnika. Zgodovina borb Slovencev je enaka zgodovini borb Hrvatov, Srbov in vseh ostalih narodov v Jugoslaviji. Tako danes, tu na ulicah Ljubljane, lahko smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost do skupne domovine, da je Slovenija izvršila svojo dolžnost do svoje ožje domovine in do svoje širše domovine, do nove federativne demokratične Jugoslavije. Naša borba z naj več jim sovražnikom Slovanov, človeštva, kulture in napredka je končana.
Slovenija je osvobojena. To je vaše delo, to je delo vseh vas, najboljših sinov Slovenije in sinov vseh narodov Jugoslavije. Osvobojeni so naši bratje v Istri in Slovenskem Primorju. Niso pa še osvobojeni naši bratje na Koroškem. Oni čakajo na svojo osvoboditev. V vašem imenu in v imenu cele Jugoslavije — nove federativne Jugoslavije — izjavljam, da nismo pozabili na naše brate na Koroškem, ki danes žal še dalje drhtijo in trpijo pod terorjem gestapovcev, preoblečenih v druge uniforme. Številni so primeri. Komaj nekaj dni je minilo od tedaj, ko so morale naše čete zapustiti Koroško, in že čujemo stokanje in klice na pomoč naših bratov na Koroškem.
S tega veličastnega zbora sporočamo našim zaveznikom, da od sedaj odgovornost za vse, kar se tamkaj dogaja, ne pada na nikogar drugega, kakor samo na njih. Pozivamo, da drže svojo obljubo, da jo izpolnijo, tisto, ki so jo dali v Atlantski pogodbi, da bo imel vsak narod pravico do samoodločbe. To sporočamo zaveznikom in zahtevamo od njih, da zaščitijo naše prebivalstvo pred tistimi preganjalci, ki so ga preganjali stoletja in najhujše pa v zadnjih letih.
Naše slovensko Primorje je po dolgih letih osvobojeno, toda nastali so neprijetni dogodki, nastal je nesporazum. Hoteli so nas odbolžiti, češ da smo izkoristili to vojno za nekakšne o-svajalne cilje. Hoteli so nam naprtiti, da hočemo tu v zahodni Evropi postaviti naše zaveznike pred dovršeno dejstvo. Ne! Nismo postavili zaveznikov pred dovršeno dejstvo. Samo Nemce smo postavili pred dovršeno dejstvo, Nemce, katere smo tam tolkli in premagali. Izvršili smo samo svojo zavezniško dolžnost. Izvršili smo jo stoodstotno. Izvršili smo jo vestno do konca. V imenu vsega ljudstva, ne samo slovenskega, temveč vseh narodov Jugoslavije, odločno odbijam očitek da imamo kakršen koli namen nekaj s silo o-svojiti. Ni nam treba s silo o-svajati tistega, kar je naša pravica, ker verjamemo, da bodo zavezniki izpolnili svojo obljubo, dano v Atlantski pogodbi, da bodo narodi, vsi narodi, ki so bili zasužnjeni, imeli pravico, da sami odločajo o svoji usodi. V tem slučaju se nam ni treba bati za naše tamkajšnje brate. —Smatramo, da smo s svojimi borbami z našimi žrtvami, z našimi napori na strani zaveznikov dovolj jasno dokazali, da smo zvesti skupni zavezniški stvari in da ne želimo ničesar drugega, kakor da živimo v miru in da bodo naši zasužnjeni bratje o-Wvoboj eni. Strašna zabloda bi bila s strani onih, ki bi nam to kratili. Strašna tragedija bi bila, če bi se morali ponovno boriti za ono, kar smo v tej vojni izvojevali. Naše ljudstvo, naši narodi v Jugoslaviji, vsi skupaj, brez razlike, Slovenci, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci, Bosanci ali Hercegovci, vsf. skupaj so trpeli in skupno dajali ogromne žitve v tej Veliki borbi vseh svobodoljubnih narodov. In zakaj mora sedaj, zakaj mora ravno sedaj izmučena in razrušena Jugoslavija, hiti prva, ki bi jo doletela krivica? Dejali so, da je ta vojna pravična vojna, in mi smo jo kot tako tudi smatrali. Zahtevamo pa tudi pravičen zaključek. Zahtevamo, da bo vsak gospodar 'na svojem in nočemo plačevati tujih računov. Nočemo biti drobiž za podkupovanje. Nočemo, da nas mešajo v neko politiko interesnih sfer. Zakaj bi se našim narodom štelo v zlo, ker žele biti v vsakem pogledu neodvisni in nam hočejo zdaj to neodvisnost omejevati ali kratiti. Nočemo biti več od nikogar odvisni, in to ne glede na to, kar pišejo, kar govore, a piše se mnogo, piše se grdo, piše se nepravično, piše se nedostojno za one ljudi, ki žive v zavezniških državah. Krivica se dela s takšnim pisanjem naši izmučeni domovini. Ni tukaj samo Tito, tukaj je Jugoslavija, tu je Slovenija, tu je Ilrvatska, Makedonija, Bosna, Hercegovina in Crna gora, tu so narodi, ki so dali milijon in sedemsto tisoč žrtev v tej vojni. Toda blato in klevete, kate-
re sicer padajo na Tita, padajo na vse nas, padajo na one žrtve, ki leže v grobovih in katerih kosti so razmetane širom naše domovine, po dolinah hi gorali. Takšnih žalitev naši narodi ne morejo trpeti in nočejo trpeti. Mi želimo živeti v miru, mi želimo, da po tej katastrofi mirno gradimo svojo opustošeno domovino. Nočemo storiti niti en nepremišljen korak. Toda kakor smo bili ponosni v naših nesrečah in smo tedaj, ko je največji osvajalec zasužnjil našo domovino, šli rajši v borbo, da
vodi račun o svojih pravicah in o svojih bratih. Takšno Jugoslavijo ljubijo vsi narodi Jugoslavije. Ni niti enega naroda, ki ne bi želel biti v tej skupnosti, ker je to skupnost bratstva, o-nega bratstva, ki je skovano v veličastni borbi. To je nova Jugoslavija, in mi ničesar drugega ne zahtevamo, kakor to, da jo vsi kot tako gledajo in da jo upoštevajo. S to Jugoslavijo se ne da mešetariti, niti trgovati.
Kar se tiče onih izdajalcev, ki so bili v državi sami, v vsakem narodu posebej, to je stvar pre-
poginemo do zadnjega, kot da bi pripognili glavo, tako bomo tudi sedaj dosledni v svojem ponosu, dostojno branili svoje pridobitve in jih tudi ubranili.
Prepričan sem, da je celotno napredno človeštvo, ono, kar je najboljšega v človeštvu na naši strani. Ne moremo dovoliti, da se nam vsili zgodovinska krivica, da se nam naprti nekaj, kar ne izvira od nas. Hočemo, da ves svet ve, da Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva nič drugega kakor to, da bodo njeni narodi, sinovi njene krvi, v okviru njenih meja. To je naša pravica. Ce so se v pretekli vojni godile krivice, zlasti ob zaključku, ko še ni bilo Jugoslavije, in se je šele ustvarjala v Versaillesu za zeleno mizo, če so takrat izdajalci in nekateri politiki, ki so zastopali to Jugoslavijo, lahko dajali kose: naše domovine, lahko dajali sto in sto-tisoče naših bratov in sestra pod tuji jarem, vedite, da je danes druga situacija. Današnja Jugoslavija je nova Jugoslavija, vzrasla iz krvi in kosti sto In sto tisočev najboljših sinov. Danes je druga Jugoslavija, ki je dozorela v srcu vsakega državljana te države, ki natanko
teklosti. Roka pravice, roka ma-ščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj. Ce bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas. Naši narodi so v tej veličastni borbi dali izraza svojemu globokemu patriotizmu, ne samo patriotizmu vsakega ljudstva posebej, vsakega naroda posebej, temveč globokemu jugoslovanskemu, slovanskemu patriotizmu. Vsakdo, ki bi se odločil , da od zunaj ruši ta splošni jugoslovanski, ta obče slovanski patriotizem, bi naletel na granitni zid in razbil bi si ne samo nos, temveč tudi glavo. Torej v. zvezi s tem so propadli vsi računi, vsi računi z nekimi izdajalci, ki so pobegnili ali se še skrivajo v državi. Sedaj je prišel čas, da pridobitve, ki smo jih priborili, utrdimo, da izgradimo našo domovino, da pokažemo v dobi obnove prav tako navdušenje in prav takšen elan, kakor smo ga pokazali v borbi.
Drag! bratje in sestre Slove-
nije! Zagotavljam vas, da bo vlada federativne demokratske Jugoslavije storila vse, da skupno z vašo federalno vlado Slovenije, s prvo vlado, ki so jo Slovenci dobili po tolikih stoletjih svojega obstanka, sodeluje v najtesnejših stikih, da bomo storili vse, da bodo Slovenci uživali take pravice in da dobijo v Jugoslaviji tak položaj, ki jim po njihovih žrtvah in trpljenju pripada. Ob zaključku vam lahko povem, da uživa Slovenija posebne simpatije vseh narodov ostalih federalnih edinic. Ona uživa te simpatije zaradi tega, ker je bila prva, ki je 1941. leta izkusila vsa zverstva in preganjanja, ker so Slovenijo hoteli prvo popolnoma zasužnjiti in uničiti njene prebivalce.
Izseljevanje, preganjanje in teror, to so bile metode, ki so se najprej uporabile v Sloveniji. Vsi smo trepetali za vas, četudi smo bili v težkem položaju, toda bili smo vseeno v boljšem položaju kakor vi. živeli ste tako rekoč stisnjeni od dveh strani, med dvema velikima fašističnima osvajevalcema.
Bali smo se- za vas, toda verovali smo, da boste vzdržali in nismo se varali. Slovenija je vzdržala. Slovenija je prvič v svoji zgodovini tako zedinjena, tako monoltna, da so lahko nanjo ponosni tudi vsi ostali narodi Jugoslavije.
Naj živi federalna Slovenija v federativni dcmokratčni Jugoslaviji !
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Tito je naš, mi smo Titovi!
Ze v zgodnjih jutranjih urah eo ulice naše Ljubljane nenavadno oživele. Šolska mladina je tekala po ulicah, da čim preje pride domov, si na,trga evetja, vzame zastavice, potem pa hitro kar se da na Kongresni trg. Dvanajstletni pionir Borut je pritekel ves zasopel in klical svoje tovariše pionirje: «Zvone hitro se obleci, gremo! Tito je priželi Naša četa mora biti skupaj! Pa še drugim povej!* Potem je zopet hitel naprej, da obvesti še ostale. Pionirček Zvonko pa je samo še neverjetno pocukal mamico: «Mami a res? Ko pa je videl njen nasmejani obraz, že ni več čakal odgovora. Pet minut'nato je že stal v zboru z zastavico in šopkom v roki.
Po ulicah so brzele na kolesih tovariške delavke. «Kam?» so jih spraševali. «Domov po rože!* so odgovarjale vse nasmejane. «Samo hitro pridi!*
Pri vseh oknih so stale pridne gospodinje in hitele, da čim preje še Jepšc kot prejšnji dan okrase svoja okna. Šopek poleg Šopka, zastavice nanizane na dolgih vrvicah, ter srečni obrazi prebivalcev so pričali, kako zelo ljubi Ljubljana in z njo vsa Slovenija svojega Tita.
Delavci tobačne tovarne so spletli okoli vse tovarne en sam nepretrgan venec iz cvetja. «Samo, da ga bemo videle* so se pogovarjale delavke.
Partizan Matjun je pripovedoval ves srečen svojim tovarišem kako je prvič dobil Titovo sliko. «Komandant je imel dve njegovi eliki. Toliko časa smo ga prosili zanje, da nam je obljubil, da jo bo dal tisti četi, ki bo res najbo jša.
Da ti vidiš kako je moja četa ju-rišala, Pa smo jo le dobili. Se danes jo imam*. Počasi je gotegnil iz žepa skrbno v papir zavito majhno sliko Tita.
S kakšno ljubeznijo so naši borci govorili o njem. On jim je bil vzor v vsem. Zato ni čudno, če se je iz prs ljudstva iztrgat en sam klic navdušenja in sreče: «Tito, Tito! Tito je naš, ml smo Titovi! Živel naš vodja!*
Maršal Tito je prišel v Ljubljano
V jutranjih urah je radio Svo-vodna Ljubljana sporočil slovenskemu narodu radostno vest, da pride maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito v Ljubljano. Tedaj se je vesela vest kot blisk razširila po mestu, prodrla v predmestja in preko odprtih blokov daleč v okolico. Iz vseh krajev so hiteli prebivalci, delavci, kmetje, mladina in meščani z zastavami, transparenti in okrašenimi slikami svojega ljubljenega voditelja in velikega vojskovodje na Kongresni trg. Povsod je odmevala vest «Naš Tito pride!*.
Ogromne množice so napravile gost koridor od Bežigrada po Dunajski cesti - do -Kongresnega trga, ki je valoval v množici ljudstva.
Pred svojih prihodom v Ljubljano, se je maršal Tito ustavil v svoji rojstni vasi Kumanoveo v Hrvatskem Zagorju, kjer je obiskal svoje še živeče sorodnike in svoj dom. Nato pa je preko Celja nadaljeval pot groti Ljubljani
Na Ježici so maršdla Tita pričakali naši najvišji predstavniki vojaških in civilni^ oblasti. V imenu slovenskega naroda, je pozdravil maršala Tita predsednik Narodne vlade tovariš Boris Kidrič. Tovariš Tito pa se mu je zahvalil za prisrčen sprejem, nakar so mu bili predstavljeni vsi člani Narodne vlade Slovenije, Predsedstva SNOS-a ter zastopniki vojaških oblasti.
Nekaj trenutkov nato so vsi avtomobili že odbrzeli skozi mogočen špalir navdušenih pionirjev, ki so obsipavali avtomobile s cvetjem in vsi srečni, da so videli svojega Tita veselo vzklikali in prepevali.
Ko je maršal Tito prispel na Kongresni trg, je mrfožica vzvalo-vala v silen orkan navdušenja in vzklikov. Tito čigar ime smo toliko časa skrivali z radostjo v srcih, ime, ki nam je pomenilo vse, srečo, svobodo, za katero smo se toliko časa borili pod njegovim vodstvom prav ta Tito jo prišel sedaj med nas. Prav ta Tito, nam je s svojo nepremagljivo vojsko dal tisto, kar smo toliko časa čakali s takim hrepenenjem, za kar smo se toliko časa borili.
Nekaj časa po prihodu na Kongresni trg, se je maršal Tito pojavil na balkonu univerze. Med tem pa se je vlila močna plona. Toda kljub temu so ljudje zaprli dežnike in raje bili do kože premočeni, samo da so videli svojega Tita, Med dežjem je pričela padati toča. Toda Tito je govoril. «Tito se ni še nikdar umaknil. Ravno tako je stal na položajih v borbi, ko so okoli njega sikale kroglje. Z ravno tako vztrajnostjo in kljubovalnostjo je zdržal v najtežjih momentih* se jo čul šepet med mpožico. In zopet se je izvilo iz množice silno vzklikanje ter navdušenje.
Po končanem govom, je bil maršal Tito povabljen na slavnostno kosilo v vladno palačo. Popoldan pa je v spremstvu najvišjih predstavnikov odšel peš na sprehod po Ljubljani. Ljudje na ulicah so ga takoj spoznali in ga povsod navdušeno pozdravljali.
Garibaldinskim žrtvam
Počasi in z nekim resno-velioast-nim korakom se pomika pogrebni sprevod skozi mesto. Številni venci, ki jih nosijo borci in dekleta pričajo kako priljubljeni so borci Titove vojske, pa naj bodo Italijani ali Slovenci. Ovenčane krste nosijo naši vojaki, da s tem' izkažejo padlim tovariSem zadnjo čast. Dolg, neskončen je »prevod. V globokem molku stoji množica ob strani ceste.
Štiri mlada življenja nam je že v svobodi oropal propadli ostanek fašizma. še pred dnevi so ponosno zravnani korakali v paradi po uli-sah Trsta, nasmeh na njih ustnicah Je pričal, da so »rečni. Danes pa jkn majsko sonce sije na ovenčane in s cvetjem obsute krste. De-lavci-borci zaledja so prihiteli iz vseh delavnic, da spremijo na zadnji poti delavce-borce za svobodo. Lahak mor»ki veter se igra s številnimi zastavami, ki nalahko plapolajo, kot da bi se bale, da junakov ne prebudijo iz spanja. Italijanski in slovenski delavec sta se udeležila pogreba, družno korakata ob resnih zvokih pogrebne koračnice.
Za mir, za svobodo, za ugled dela ao se borili, pa so v pomladi že priborjene svobode padli od zločinske fašistične roke. Gnili ostanki fašizma, katerih se reakcija poslužuje, pričajo, da se nas bojijo, ker smo močni, če smo si znali svobodo priboriti, jo bomo znali tudi čuvati proti vsakomur, in za vsako ceno.
Z bogom, tovariši Garibaldinci, vaša sveta žrtev nas bo vzpodbuja-
la v borbi proti vsem temnim, podtalnim sovražnikom, ki bi nas še hoteli ponovno zasužnjiti.
Z bogom tovariši Garibaldinci, »Mazzinijevega* bataljona. Vi ste bili veliki začetniki ideje bratskega sodelovanja med Italijani in Slovenci. Vaš bataljon je rodil divizijo, ki je v zmagovitem poletu dosegla cilj — osvoboditev vaših in naših bratov izpod fašističnega tiranstva,
Z bogom tovariši Garibaldinci, spomin na vašo veliko žrtev bo neizbrisno v naših srcih. Ko nad Trstom plapolajo zastave svobode, za katero smo se skupno borili po kamonrtem Krasu, sončnih Brdih, na visokem Matajurju, v »nežnih viharjih in burji, trnovskih, črno-vrških in notranjskih gozdov, so vaše oči ugasnile za vedno.
Naša skupna, nova domovina ne bo pozabila junakov,
. Naj vedo tisti, ki s takimi dejanji skušajo motiti miren razvoj svobodnega Trsta, da Nemčije m več, ki bi jih Sčistila. Mi v skupnem odporu smo jo zrušili. Zrušili smo Mussolinijev fašizem, zrušili toliko razupiti »novi evropski red», in bomo v kratkem obračunali tudi s cmeravimi ostanki nekdanjega fašizma.
V nemen molku stojimo ob od-prteni grobu štirih Garibaldincev in molče, toda grozeče kot grom v daljavi prisegamo: Maščevali vas bomo! Neizprosno bomo pometli z vsemi črnimi dušami. Neizprosna roka ljudske pravice bo obračunala z njimi.
Naš odgovor: Odločen boj
Pismo Garibaldincev ob ostudnem atentatu fašističnih zločincev
•••
25. majnika 1945, dan prazničnega razpoloženja, je pa vznemirila strašna eksplozija; štiri mrtvi in več ranjenih. Ugotovilo se je da gre za teroristično dejanje.
Živina, mrhovina! Vedno ieti. Potem, ko ao o nas širili izzivalne vesti glede našega italijanstva, o naši ljubezni do Domovine, nas ser daj še zahrbtno in izdajalsko napadajo, hočejo nas ubiti!
Mnogo ljudi še misli da je beseda »reakcija* naša Iznajdba, zalo da lahko držimo mesto pod strogo vojaško kontrolo. Dobro, mislimo pa, da so mšSjjali mnenje: je to še Živa in stvarna beseda, ki znači fašizem, to je teror nad ljudstvom.
Reakcionarni krogi, ki so leta 1919 rodili fašizem, so svoj stvor zgubili, obstojajo pa še. Njih jajčniki «o pripravljeni na ponovno ^ploditev in na porod novih zločinov.
Za nas Garibaldince ne bo 25.
maja pomenil samo obletnico smrti štirih tovarišev, pač pa tudi odkrito napoved borbe, ki nam jo je reakcija vrgla v obraz s svojim izdajalskim napadom.
Z zadnjim dejanjem nam je reakcija dokazala, da »mo njeni neprija-telji, in to nam je v čast. Pokazala je, da se nas boji, da smo mi sila napredka, pravice, ljudskega hrepenenja, in da smo sedaj, ko smo sl priborili svobodo, pripravljeni braniti Jo za vsako ceno.
. Lažni demokrati, ki nas nazivajo izdajalce domovine, so lahko ponosni na podvige njih skvadristov, zapomnijo pa naj si, da je ljudstvo z nami, kajti mi smo njegov najbolj zavedni del.
Prišel Je čas, ko moramo poreči «dovolj s fašizmom*, in strah naj bo tiste, ki so zahtevali boj, kajti imeli g® bodo in ne bodo o njem pripovedovali... v svojih tako ime-
novanih. »demokratičnih krogih*.'
Do pred kratkim so nekateri sloji tržaškega prebivalstva bili dozdevno dezorientirani, a danes so tudi ti zavzeli položaje ptfieg nas. Vse prebivalstvo je sedaj »poznalo v naših sovražnikih tudi svoje sovražnike in je sklenilo jekleni blok z nami, ki smo njegovi vojaki. Razpršilo je vsako nezaupanje, ki je vladalo napram Jugoslovanskim tovarišem, in danes vidi v njih brate v borbi za dosego pravice in spoštovanja.
Ni nobeno čudno naključje, da so nas napadli ravno na rojstni dan maršala Tita. Ne, prav gotovo je to bilo preračunano. To gre v okvir borbe, ki so jo reakcionarci podv-zeli proti nam, »pada v načrt za uničenje tiste cdinice, ki se je strnjena okoli Titovih sil z uspehom lu z orožjem v roki borila proti oddelkom izdajalcev, renegatov, tatov in morilcev, ki so skozi dvajset let mučili Italijane, Slovenca in Hrvhte. Ta edlinica predstavlja sedaj politično in vojaško silo, s katero bodo Italijani s Primorske stvorih ne samo idealno, pač pa tudi reelno vez med italijanskimi in slovenskimi silami.
Ugotovili pa »mo še drugo zvezo: Atentat se je izvršil prav v prostorih, kjer se je nastanil bataljon »Mazzini*. To je tisti bataljon, ki je ustvaril našo divizijo in s tem zabeležil začetek tistega pohoda, ki je bil in bo nezadržljiv na poti za dosego najvišjih pridobitev, t j. bratstva med narodi in dokončnega uničenja onih sil, ki ovirajo svobodo in napredek.
Mir, svoboda in spoštovanje dela To je, kar hočemo za Italijane. Za to se bomo še kjer koli in vedno borili. Od danes si bomo prisvojili obupne ali odločne besede, ki so jih junaški borci španskega naroda dvignili Uta 1936 proti takrat mogočnemu mednarodnemu fašizmu: »Ne bodo prevladali!* Junaki in mučeniki španske vojne, vredni bomo vašega gesla. Naši padli vam tc zagotavljajo.
Prve, ki so v tem novem boju padli, samozavestno in mogočno pozdravljamo: «Slava vsem, ki bo padli za svobodo!*
Zbogom, tovariši. Spomin vaši žrtve bo za nas v spodbudo za borbe proti temnim silam, ki si želijo suženjstva narodov. Stali boste vedno ob naši strani in spominjali se vas bomo vedno kot vzor ljubezni in vere. Na dan popolne zmage nad vsemi silami, ki se zoperstavljajo zmagovitemu pohodu narodov, vas bo Domovina stisnila v svojem naročju z vso ljubeznijo, katero goji mati do otrok, ki znajo zanjo umreti.
»Fašisti n« bodo prevladali!*
Zborovanje predstavnikov Sovjetskih strokovnih zvez
Poljska delegacija je izrazila hvaležnost Rdeči Armadi
MOSKVA, 27 Včeraj se Je vršilo v Moskvi zborovanje predstavnikov Sovjetskih strokovnih zvez; predstavnikov premogovne Industrije, delegatov moskovskega Sovjeta, Javnih delavcev prestolice in delegacije Poljskih rudarjev. Zborovanje je otvo-ril predsednik Osrednjega sveta strokovnih zvez Kuznecov. V svojem govoru Je dejal med drugim: Sovjetska Javnost prisrčno pozdravlja poljsko delegacijo, ki predstavljajo predstraže svobodne demokratske Poljske. Obisk poljskih rudarjev Sovjetski Zvezi Je doprinos k učvržčevanju mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Naša dolžnost je, da objačtmo te vezi na v»e možne načine, in neusmiljeno razkrinkamo sovražnike poljsko - sovjetskega prijateljstva, ki poskušajo porušiti mednarodno enotnost delavskega razreda. Kuznecov je nato govoril o Junaštvu sovjetskih rudarjev, ki so v najtežjih momentih borbe s hitlerjevsko Nemčijo omogočili neokrnjeno dobavo celo v času, ko Je dežela izgubila začasno Donski bazen. Skupščina je toplo pozdravila Kuzne-cova. Nato je govoril generalni direktor poljske premogovne industrije Topolski, ki je dejal: Ml smo vsi pod vtisom nepozabnega sestanka v Kremlju, z legendarnimi voditelji Rdeče armije; z velikim prijateljem poljskega naroda, maršalom Stalinom. Poljski rudarji znajo ceniti veliko čast, da so bili povabljeni skupno s predstavniki Sovjetskega naroda, k srečanju s slav-
nimi voditelji Rdeče armade, ki so rešili evropske narode. Poljaki ne bodo nikoli pozabili, da Jih Je Rdeča armada . rešila pred uničenjem v nemških taboriščih smrti, da se morajo samo bratski pomoči sovjetskega naroda zahvaliti, da jim je bilo mogoče zgraditi novo neodvisno demokratsko Poljsko. Odslej naprej Je vzkliknil Topolski, ne bo nobena sila več mogla ptoru-iti našega prijateljstva z veliko Sovjetsko Unijo. Predsednik uprave zveze poljskih rudarjev Scze-njak Je imel vzpodbuden govor. Zahvalil se Je Sovjetskim vojakom za osvoboditev dn za pomoč, ki jo je Sovjetska vlada dala za obnovo premogovne industrije v Poljski. Govoril je še Bronislav Strelec, delavec, ki Je dejal, da velja naša ljubezen Moskvi ne samo kot pro-stolici Sovjetske Zveze, marveč kot prestolicl veeh Slovanskih narodov. (Tass J
Osvoboditev voditelja grike komunlstiine partije
ATENE, 27 Ameriške Četo so osvobodile v taborišču Dachau blizu I Miinchena 32.000 oseb; med njimi tudi voditelje grške komunistične partije Za-harladis. Ta osvoboditev je Izzvala ogromno navdušenje in veselje. V zvezi z gornjo novico, Je bila poslana ameriškemu konzulu prošnja, da se čimprej omogoči povratek Za-b- : iadlsu v Grčijo.
3 kanadske divizije za okupacijo Nemtlje
OTAVA (Kanada), 27
Včeraj je bilo javljeno, da bodo tri kanadske divizije zastopale Kanado med zavezniškimi četami pri okupaciji Nemčije. Središče kanadske okupaeijske cone bo Hamburg. Toda njene točne meje še nizo popolnoma določene. Kanadske čete močne okrog 25.000 mož sestavljajo del britanskih okupaoljsklh ril pod poveljstvom maršala Montgomery-ja. Dolžnosti okupacijskih sil so sledeče:
1. Prepričati nemško prebivalstvo, da so bile nemške čete dokončno poražene;
2. Zagotoviti zakonitost In red;
3. Preprečiti vsako sovražno dejavnost, ki' bi se mogla pokazati s strani podtalnih in ilegalnih gibanj;
4. Ustanoviti potrebno oblast, da se zagotovi pokoravanje nemškega ljudstva odredbam izdanih od zavezniške kontrolne komisije.
CNNU)
Poglabljanje prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo
SOFIJA, 27 Dopisnik Tanjug-a iz Sofije javlja: Na govor ki ga jš imel jugoslovanski poslanik v Sofiji Nikola Kovačevič ob priliki izročitve svojih akredltivnih pisem, Je"odgovoril bolgarski namestnik BoboševskirSedaj po popolni zmagi nad fašističnimi državami v Evropi, po zmagi za katere smo mi in vi prelivali »vojo kri. Ugotovaljamo skupno z Vami, da so vezi postale še tesnejše, še bolj bratske, kot v preteklosti. Kot ste pravilno omenili bolgarski narod izhaja iz vojne zdrav, zedinjen in odločen v borbi proti skupnim sovražnikom. Srečni smo, da se nam danes nudi prilika, da izrazimo svojo vzhičenost, ki nas skupno z vsem našim narodom preveva, nad Vašo narodno-osvobodltno vojsko in nad Vašim velikim in zaslužnim vrhovnim komandantom Titom. Nikdar nismo dvomili, da hrdo čustva bolgarskega naroda do narodov Titove Jugoslavije pravilno pojmovana in ocenjena. Lahko Vam rečem gospod minister, da bomo mi v Bolgariji storili vse, da se utrdijo in poglobijo nezlomljive vezi med Bolgarijo in Jugoslavijo in to v interesu ne samo naših dveh narodov, marveč vseh slovanskih narodov, v interesu svetovnega miru. svobode in enakosti.
Rovarjenje reakcionarnega tiska proti Sovjetski Zvezi
MOSKVA, 27 »Pravda* piše: Nekateri ljudje ne morejo razumeti gotovih očitnih dejstev, med tem ko jih drugi nočejo. Z začudenjem in z neodobravanjem vidimo, kako ameriški tisk »Hcarst* tipa sistematično in zlobno prikazuje v napačni luči Sovjetsko delegacijo v San Franciscu. Ali mogoče dela to zato, ker ne razume tega položaja? Nikakor ne, ta tisk se brani priznati, da je Sovjetska zveza velika demokratska sila; ki razpolaga z dovolj moči, da lahko zagotovi varnost svojih lastnin mej in tudi varnost evropskih narodov. Cimprej bodo ti prijatelji lu sovražniki spoznali to dejstvo, tem bolje bo to za vse človeštvo. Osnovni življenjski interesi velikih zavezniških sil dajejo vso jamstvo in možnost za medsebojno razumevanje in za edinost v borbi s fašizmom. To se je pokazalo v teku vse zmagovite vojne v Evropi. Med tem na «Yorkshire Post* n. pr. poizkuša. da bi prikrila zgodovino in. da bi no starem vzorcu postavila nasproti nekemu konvencionalnemu »zasadu* neki konvencionalni «vzhod*. Mi se prav dobro spoznamo na različne »zapadnjake*, n. pr. pred vojno, so »zapadne meto-
Narod lastnik premoženja Nemcev In Izdajalcev
PRAGA. 27 Vlada Češkoslovaške republike je Izdelala zakon po katerem preide na narod privatno in Javno, premično ln nepremično premoženje, ki j» pripadalo Nemcem in izdajalcem. Zakon bo objavljen v bliž-njl bodočnosti v obliki odloka predsednika republike. (Tass)
Tovarne vstajajo
PRAGA. 27 Tovarne železa 'in jekla v mestu Vltovice, ki so ene od najobsežnejših v Evropi, so pričele obratovati. V tovarnah je zaposleno 45.000 delavcev in uradnikov. (Tass)
POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI
ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE
ODSEK ZA INDUSTRIJO
OBJAVA
Nadzorstvo nad obratovanjem m postavanjem vseh industrij in drugih obratov preide z dnem te objave v delokrog civilnih oblasti na Slovenskem Primorju.
Vsa podjetja in obrati naj se obratajo v vseh vprašanjih civilnega snafaja le na pristojne narodne-osvobodilne odbore, za mesto Trst pa na Osvobodilni svet v Trstu.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
de* britanske zunanje politike obstojale v tem, da je skušala usmeriti ves evropski svet proti Sovjetski Uniji in ustvariti umetno sovražno izolacijo Sovjetske Zveze. Te «zapadne metode* so dale dobro poznane rezultate. Največjo katastrofo. ki Je skoraj uničila Veliko Britanijo. Med vojno so te zapadne metode bile zamenjane z drugimi v obliki Anglo-Sovjetske pogodbe in v ustvaritvi koalicije velikih demokratskih sil.
Te »zapadne* metode so imele za rezultat zmago nad hitlerjevsko Nemčijo in treba je naglasiti, da so imele operacije Rdeče Armade na vzhodni fronti odločilno vlogo, pri reševanju evropske civilizacije. «Yorkshire Post* se pritožuje, da Sovjeti težijo k izolaciji in k enostranskim akcijam. Kot primer za t<*, navaja list formiranje provizoričnih vlad v Poljski in v Avstriji. Toda dejstva so jasna in s tem da ja Rdeča Armada osvobodila narode, ki so bili pod Jarmom nemškega fašizma, je razrušila tudi fašistično stranko in njene sokrivce, je uničila fašistične ustanove. Rdeča Armada je opravila to delo zelo temeljito. V popolnem soglasju s sklepi Krimske konference, ter se to na noben način ne more imenovati enostranska akcija. Popolno uničenje fašizma ima za posledico obnovo demokracije v vseh deželah, z vsemi demokratskimi institucijami zopet oživelimi. Narodi so se otresli nemškega jarma. Demokracija se vrača na oblast in Sovjetski narod zahteva zaradi svojih življenjskih interesov od provizoričnih vlad edino to, da ne dopuščajo pro-fašističnih elementov ki so Sovjetski vladi sovražni. (Tass)
Tajnik:
Dr. BOGDAN BRECELJ, 1. r.
Predsednik: FRANCE BEVK, 1. r.
Kako se bodo reševali spori
Govor Stojana GavrilovICa Iz San Francisca
LONDON, 27
Danes poteče mesec, odkar se Je sestala konferenca 48 zedin lenih narodov v San Franciscu z namenom da organizira bodoči mir in varnost v svetu. Na ta dan. ko se bodo narodi demokratične federativne Jugoslavije upravičeno spraševali, kaj so napravili naši delegati v San Franciscu In kakšne-u-spehe ao dosegli, želim da vam podam nekaj važnih dejstev.
Glavni politični problem okoli katerega so se vodile diskusije v San Franciscu je rešitev sporov mirnim potom. Odredbe, ki so že sprejete predvidevajo, da se bodo vsi »pori med državami reševali na podlagi pogajanj, razsodišč, ali sodnega postopanja. Rešitev tega problema predstavlja onega od glavnih stebrov varnosti, vendar Je na tem vprašanju bila storjena potrebna ln važna izjema, ki so jo zahtevale mnoge delegacije, a med njimi posebno delegati Jugoslavije. Bivše sovražne države se ne bodo mogle okoristiti s to organizacijo, dokler ne bo na konferenci mira sprejet »klep o vprašanjih, ki jih imajo članice s temi državami. To se pravi, da bivše sovražne države, ki so izzvale vojno ne bodo mogle »taviti nikakih predlogov na bodoči mednarodni organizaciji dokler se z mirovno pogodbo definitivno ne urede njihovi teritorijnlnl statusi.
Naš narod, ki Je dal toliko žrtev za skupno stvar, in zmago, bo vsekakor pozdravil ta sklep, ki »e nanaša na problem«, ki jih imamo s svojimi bivšimi sovražniki.
Drugi osrednji problem je v tem. kako se bodo reševali spori. Tudi našo državo zanima ta problem, ki se nanaša na podvzemanje gospodarskih ukrepov, proti onim ki s« ne držijo odredb. V poštev pridejo sankcije, katere bodo po vzoru vojnih ukrepov vse države skupno pod-vzele. O njih bo odločeval svet varnosti. v katerem ima naša država vse pogoje, da bo med prvimi zaščitena. V tem sklopu listin, je š» ena bistvena točka glede uporabe vojaške sile, ko bo šlo za izvajanje vojaških sankcij. Vsaka država bo morala dati na razpolago svetu varnosti določen kontingent čet ln ma-terijala, ki bo določen s posebnimi določili. Vsaki državi bo z odredbo zagotovljeno, da bo zastopana po
svojih delegatih, še predno bodo izdani sklepi o ukrepih vojaških sil. Ta odredba je naletela na polno razumevanje vseh velesil.
Odkrita tajna nemška postaja
PRAGA, 27 Dnevnik «Pravo Lidu* poroča, da je bila v noči na 23. maja v Pragi odkrita tajna nemška radio-oddajna postaja, ki Je grozila ljudstvu s povratkom Nemcev. Neki Blleck ln njegova žena, ki rta skrivala oddajne naprave sta bila aretirana. Za časa nemške okupacije sta bila v službi tajnih agentov Ge-stapa. (Tass)
Petain iiče zagovornike
WASHINGTON, 27 Admiral Leahy je izjavil, da r« bo pedal nobenega komentarja na Petainovo prošnjo, s katero ga ta prosi, naj bi nastopil, kot priča na njegovem procesu radi sodelovanja. Leahy, ki je točasno šef osebnega glavnega stana Trumana, Je bil iv meriškl poslanik pri Vlchyjnkl vladi, (NNU)
Za kulturno sodelovanje s Sovjetsko Zvezo
BEOGRAD, 27 Agencija Tanjug »poroča, da Je bila v- Crni gori ustanovljena družba za kulturno sodelovanje s Sovjetsko Zvezo. Prvo zasedanje odbora organizacij« se je vršilo na Cetinju in Je sprejelo pravila organizacije in izvolilo svoje predstavnike. Minister za prosveto Perovič, ki je govoril na zasedanju J« poudaril vsem navzočim starodavno prijateljstvo črnogorskega in ruskega ljudstva.
(Radio Tass)
Doenitz • vojni zločinec
NEW YORK, 27 Frederick Myres, podpredsednik ameriškega sindakata pomorščakov je včeraj izjavil, da je komisija Udruženih narodov za kaznovanje vojnih zločinov pristala na to, da se s pomočjo moštva trgovske mornarice zbšrejo dokazi, kil naj bi omogočili vključitev admirala Doe-n<tza med vojne zločince. Myers je dejal, da je iz Londona dospel po-voljen odgovor na ponudbo sindikata, ki želi, da se s pričami dok i-£e njegovo mnenje, po katerem je moštvo nemških podmornic premišljeno izvrševalo ukaze poveljnikov, ki so odrejali, naj se brodolom-nikl torpediranih trgovskih ladij umorijo. Ameriški sindiikat je 8. maja obtožilo Doenitza, da je povzročil smrt 15.000 mož zavezniške trgovske mornarice. Myers Je izjavil, da bo sindikat pmdložil kot pričevanje izjave tistih, ki so po brodolomu ušli smrti. (
Razgovori pri Stalinu in Molotovu
MOSKVA, 27 Harry Hopkin, Averill Harriman in Bohaen, dodeljeni ameriškemu zunanjemu ministrstvu so danrs ponoči razgovarjall v Kremlju poldrugo uro s Stalinom in Molotovom. (Tass)
Smrtna kazen v Danski
KOPENHAGEN, 27 V obeh zbornicah danskega parlamenta, sc Je včeraj razpravljalo o pi novnl uvedbi smrtne kazni, ki Je bila odpravljena v Donski, pred 6C ieti. Smrtna kazen naj bi so nanašala na morilcoriu krivce veleizdaje. Smatra se, da I>o la ukrep odobren. Medtem, ko se je v parlamentu razvijala ta debata, se Je vršil v bližnji Ju.-tlčni palači proces prot! enomu od najbolj znanih darnkih Izdajalcev Lennlngu Brcendumu, ki Je prlzn-il, ur. Jo izvršil 50 umorov po naročilu Nemcev in da je sodeloval v okrog 100 drugih zločinih.	(NNU)
Čudno postopanje Švedskih oblasti
ST0KH0LM,27
Švedski časopis «Expressen» je ponatisnil poročilo časopisa »Norshen Flaminan*, v katerem pravi, da Je nek) vojska nemška skupina sestavljena iz enega podpolkovnika in dvajsetih oficirjev in podoficirjev pred kratkim prispela Iz Norveške na 3vedeko. Takoj po njihovem prihodu so Jih švedski oficirji povabili v svo-Jo 'menzo, kjer so Jim postregli z ob 118Im kosilom. Po obedu Je »vedski oficir povedal Nemočm, da se zasliševanje ne bo vršilo tega dne, ker so preveč utrujeni. Švedski vojaki so očistili barake, katere so bile dane Nemcem na razpolago.
Nekaj dni nato je prispelo tudi več Rusov, mod njim! en podpolkovnik In en kapetan iz Norveške na Švedsko Sved^ci oficirji so postopali z njim na povsem drug način. Ruse so ua stanlll v razpadajočo hišo. Obed s-jim dali Sele pozno zvečer ln Jih niso p«.vabili v oficirsko menzo. Stalno so biil pod nadzorstvom, medlem ko so sc nemški oficirji lahko prosto gibali. — V zvezi s tem izjavlja, časopis «Expressen* , naj se dejstva, ki poroča »Norshen Flumman*, hitro ln temeljito preiščejo.
Aretacija blvilh rumunsklh ministrov
LONDON, 27 Romunski radio sporoča, da Je ljudsko sodišče aretiralo, 5 bivših ministrov iz vlade Antonesca; Nocolle-muna bivšega ministra za poljedelstvo, Constantina Burila, bivšega ministra za javna delu, dr. Potra Tome-scu-Ja bisšega’ministra dela, generale Nikolaja Stecescu-Ja, ministra za finance ln Ioneschitu-ja, bivšega ministra za poljedelstvo. (NNU)
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Stalinova zahvala ruskemu narodu
MOSKVA. 27 «Pravda» piše v svpjem uvodniku: Na nepozabni dan 24. maja je ves, svet prisluhnil' besedam, ki jih -je naslovil Stalin sovjetskemu ljudstvu in na prvem mestu ruskemu narodu, ki je najodličnejši narod med vsemi narodi SSSR. Lepe Stalinove besede izražajo misli tisočev državljanov v notranjosti in zunaj naše dežele.« V Ukrajini, v Beli Rusiji, v Poljski, Češki in v Jugoslaviji, povsod je čaščen ruski narod. Ruski narod je zaslužil to vsesplošno spoštovanje v delu svoje zgodovine. Vedno se je odlikoval po svoji vdanosti domovini, po svoji zgodovinski .borbi zu obrambo svojih pravic, po spoštovanju pravic ostalih narodov. Ruski narod je prinesel svetu vzvišene ideale. katere so ruski pisatelji in učenjaki filozofi in revolucionarji razširjali s svojimi deli po vsem svetu. Rusija je domovina leninizma. Ruska kultura je svetovne važnosti. Ruski narod je vedno izkazoval najbolj vzvišeno in plemenito vojaško hrabrost. Jasen duh, trden značaj in potrpežljivost ruskega ljudstva so doživeli posebno potrditev v razdo,-bjt; sedanjih velikih vojnih dogodkov. V letih,. 1941-194?, ko Se je Rdeča Armada umikala, se je naša domovina nahajala v Izredno; mučnem položaju. Vendar' je buški narod nadaljeval borbo s polnim, samozataje-var.jem do popolne zmage nad Nemčijo, kajti njegov jasen duh mu je lta.zal edino pravo pot. Vsi Rusi so so dvignili z istim poletom da zagra-d»; vse ceste, ki vodijo v Moskvo, Leningrad in proti Volgi in so združili okrog sebe vse sovjetske državljane različnih narodnosti. Brezmejno zaupanje ruskega ljudstva v boljše-v:ško stranko, v Stalina, v njegovo bistroumnost in v njegovo vodstvo so podžigali sovjetsko ljudstvo da je storilo vse, kar je od njega zahtevala sovjetska oblast. To je kar je re5;lo našo domovino nemške sužno-sti. V tej vojni, ki nima primere, vojni ljudstev proti sovražniku človeštva, nemškemu imperializmu, je ruski narod visoko dvignil zastavo napredka, svobode vseh narodov, zastavo demokracije in enakosti vseh narodov. Pred vsem svetom, pred V9em človeštvom sije zvezda ruskega naroda, ki je doprinesel brezštevilne žrtve v imenu zmage, v imenu slave in moči domovine. Narodi Evrope praznujejo svojo osvoboditev in izražajo .svojo hvaležnost'Rusiji, veliki deželi Sovjetov, deželi Lenina in Stalina.	(Tass)
Proslava 220. obletnice Akademije znanosti SSSR
MOSKVA, 27 • Odbor, ki ima za nalogo, da izvrši Friprave za proslavo 220. obletnice Akademije znanosti SšSR. se je sestal 22. maja pod predsedstvom Kol maroVa, predsednika Akademije. A-kademik Komarov le podal poročilo o poteku priprav za proslavo obletnice Akademije, svečana seja Akademije znanosti SSSR se bo vršila v Moskvi in v Leningradu od 15. do 28. junija. Tisoč najodličnejših sovjetskih znanstvenikov bo povabljenih na to svečanost. Poleg tega so bila poslana vabila znanstvenim akademijam 'federalnih republik, vojaškim akademijam. univerzam; ostalim višjim šelam in institutom za znanstvena ra-z.skovanja s prošnjo, da pošljejo svojo zastopnike na svečanosti. 146 fid-iičnih tujih znanstvenikov in predstavniki 144. tujih znanstvenih zavodov Je bilo povabljenih. Ob tej obletnici bo izšlo več publikacij sovjetskih znanstvenih akademij. Izšla bo posebni Jubilejna publikacija «220 let A-kjidemije znanosti SSSR*, ki bo vsebovala članke o zgodovini Akademije, seznam vseh akademikov, podatke o znanstvenih institutih Akademije in solistične podatke. Pregled zgodovine znanstvene Akademije SSSR v 220 !e-tdr njenega obstoja bo izšel v posebni izdaji. Poročila, ki jih bodo dali ni svečani seji Akademije, bodo predhodno objavljena v ruščini, angleščini in francoščini. Revijo znanstvene Akademije Mzvostja* in «Vestmk» bedo izšle ma posebnih. ig'jajah,zi to priliko. 'Ob tem Času bodo v -Moskvi in Leningradu. Ofganizirtine razstave knjig jn arhivnih dokumentov. Tu bo-di tudi razstavljeni avtentični dokumenti, ki kažejo razvoj ruske /nanosil in dejavnosti znanstvene Akademije od njene ustanovitve do današnjih dni. Na plenarni seji odbora Je bil že odobren program svečanega zasedanja Akademije znanosti SSSR. Zasedanje se bo pričelo 16. junija v Moskvi s svečano otvoritvijo. Govo-r*la bosta Komarov, predsednik Aki-dernlje znanosti SSSR in Brouevič; tajnik Akademije. Za časa teh svečanosti bodo lahko povabljeni znanstveniki obiskovali znanstvene instituta in zanimivosti Moskve in Leningrada.	(Tass)
Pregled Športnih dogodkov v SZ
MOSKVA, 27 Pričenjamo objavljati tedenski pregled Športnih dogodkov v Sovjetski Zvezi, ki ga daje eden izmed najbolj priljubljenih sovjetskih nogometašev, najboljši srednji
napadalec v državi, Grigorij Fo-'detov, kapetan moštva osrednjega kluba Rdeče Armade, ki zavzema častno mesto med tremi najboljšimi sovjetskimi nogometnimi moštvi.
Grigorij Fedetov je star 28 let in igra nogomet od svojega 11."leta. Postal je slaven po svoji izredni iz-držljivosti, napadalnem stilu in preciznosti. Visok je 174* cm in tehta 73 kilogramov. Ta mojster sovjetskega nogometa ni, popularen samo v SSSR ampak tudi v Norveški, Danski, Franciji, Angliji, Španiji in Bolgariji. To je Fedetov prvi pregled v začetku poletne športne sezone v. SSSR: Po stari tradiciji SSSR sta pomladanske in poletne športne sezone SSSR otvorila dva velika tekmovanja: množični gozdni teki v. katerih sodelujejo mnogi mladi športniki in štafetni teki, v katerih tekmujejo med seboj klubi, ki imajo že veliko rutino. Štafetni teki se uspešno vrše v stotinah sovjetskih mest. Gozdni teki pa so se pričeli zadnjo nedeljo in bodo trajali dva tedna. To tradicionalno tekmovanje je zelo priljubljeno pri sovjetski mladini. (Tass).
Vedno motneiSI zračni napadi na laponsko
NJUJORK, 27 'Vojno ministrstvo Združenih Držav poroča, '.da ho Japonska izpostavljena bombardiranju izredne učinkovitosti. Osem amerikanskih zračnih enot, preizkušenih v borbah nad Nemčijo je prestavljeno ha Pacifik pod poveljstvom generala James Doolittlea, ki je pričel z 12. aprilom 1942. vrsto zračnih napadov na Tokio/Japonci so bili opozorjeni, da bo silovitost zračne vojne proti
njim še prekosila ono, ki je zadela Nemčijo. Pri zadnjem masovnem napadu na Tokio je. sodelovalo, kakor pr roča vrhovni štab, 20 zračni), skupin. Doseženi so bili odlični rezultati, izgubljenih pa je bilo samo 19 letečih super-trdnjav. General Mc Arthur je danes izjavil, da se nadaljuje strnitev obroča med Japonsko, Kitajsko in Holandsko Indijo. Zavezniška letala so uničila 33 sovražnih trgovskih ladij, od katerih je bilo 80 potopljenih v Javanskem morju v pristanišču Randjermasin, Srednji Borneo, Ostala letala so napadala vojaške objekte v severnem, !n srednjem delu Formoze, konvoje v vodah Šanghaja, Celebesa in Malezije. Glavni stan admirala Nimitzj. ie danes objavil, da so letala butansko mornarice napadla 24. maja mesta in letališča v Sakišima skupini, medtem ko so ameriški lovci z Ok-inavve napadli 3 letališča v srednjem delu Kiušiju. Močan dež je oviral imeriško napredovanje na vsem Sektorju srednje Okinavve, 24. m 25. maja so Japonci izgubili v coni Oki-naw.i 166 letal. Sovražnikov protin-spad na sektorju 6. divizije morn. sirelcev je bil odbit.	(NNU)
Bombaž v Ukrajini
KIJEV. 27 Bombažna kultura v Ukrajini se sedaj znova oživlja. Te pomladi so kmeti južnih področij Ukrajine z veliko vestnostjo nasadili bombaž. Področja Nikolajeva in Odeso sta. domovina bombaža v Ukrajini. Znanstveni raziskovalni institut za bombažno kulturo v Odesi ima posebne postaje z velikimi plantažami za plemenski izbor. Tem poskusnim postajam se je posrečilo ohraniti semena teh bombažnih vrst pred Nemci. Nove vrste bodo posejane na poljih področja Nikolajeva in Odese.
(Tass)
PO JU GOSLAVIJI
Delavci svojemu maršalu
BEOGRAD, 27
Ob 'priliki svojega rojstnega dne je prejel maršal Tito na stotine pozdravnih brzojavk in darov od strani organizacije tovarniških delavcev in' delavnih podjetij. Delavci in nameščenci tvornice vagonov, strojev in mostov v Slav. Brodu so kot svoj največji dar maršalu Jiigoslavije Josipu Brozu Titu za njegov rojstni dan poslali nOvo lokomotivo, ki je prva izdelana v naši državi. Svečana izročitev lokomotive se je vršila včeraj dopoldne na železniški postaji v Zemunu. Tej skromni toda pomembni proslavi so prisostvovali minister prometa v zvezni vladi, To-dor Vu jasinovič, generallaptant Jaka Avšič, pomočnik ministra industrije v zvezni vladi Branko Zlata-rič in številni drugi. Delegacijo, ki je prispela z novo lokomotivo je vodil tehnični ravnatelj tovarne borec ing. Igor Mitrijev. Lokomotivo je sprejel v imenu maršala Tita prometni minister v zvezni vladi polkovnik Tc-dor Vujasincvič-
(Tanjug)
Obsojeni advokati v Beogradu
BEOGRAD, 27 Vršil se je proces proti Slavku Barletu, Vekoslavu Kisevec ta Dionizu Godini, advokatom iz Beograda, kateri so po prihodu Nemcev v Beograd stopili v službo okupatorja in bili za ves čas okupacije najtesnejši sodelavci okupatorja. Advokat Slavko Barle je bil opol-
nomočenec nemškega komisarja za likvidacijo židovskega premoženja v Srbiji. On je s pomočjo sodišča izterjal terjatve pri dolžnikih odvisnih od židovskega premoženja. Razen tega je pred sodiščem zagovarjal črnoborzijance, kjer se je pojavljal v spremstvu uniformiranih Nemcev, da bi tako zastrašil priče.
Prav tako opotaomočeni odvetnik je bil tudi Vjekoslav Kisovec, kateri je še pred vojno zastopal največje število nemških tvrtk. Ko je bil od nemškega vojnega sodišča obsojen na tri leta zapora, zaradi utajitve delnic podjetja «Tata», je bil na intervencijo svojih prijateljev iz nemškega poslaništva oproš-čen kazni.
Dioniz Godina je bil zastopnik pri zavarovalnici «Assicurazlonl
zastopal veliko nemško tvrtko
rBankvereins. Ob aeki priliki, ko je šef sedišča pri vojaškem poveljniku za Srbijo, dr. Upenkampf predaval o uporabi mednarodnega vojnega prava s strani Nemcev na zasedenih področij in se trudil dokazati, da' so brutalni nemški ukrepi opravičeni,, je po končanem predavanju edino Godina povzel besedo in se zahvalil dr. Upenkampfu za to predavanje. Zaradi takšnega odkritega in zavestnega sodelovanja z nemškimi okupatorji je vojaško sodišče komande mesta Beograda obsodilo Slavka Barleta, Vjekoslava Kisovca.in Dioniza Godino na tri leta težkega prisilnega dela, na izgubo državljanske časti od pet let po preteku prestane kazni ta na zaplembo imovine.
industrijska proizvodnja v Srbiji
BEOGRAD. 27 cBorbar piše: Rezultati kažejo na vse večji porast delavske produktivnosti kar je rezultat udarnega dela v podjetjih. Porast je znašal meseca januarja 100%. meseca februarja pa 105.1%, 15% poškodb v kemični industriji je bilo dovedenih ,na minimum, v tekstilni industriji na 1%; v metalurški industriji je bilo odstranjenih do 1. aprila 52% poškodb. V prehranjevalni in gradbeni industriji so vsi obrati obnovljeni in osposobljeni za delo. Rezultati, čeprav skromni so značilni ne toliko po svojem obsegu, kolikor po
■.V.V.V.".V.V.V.V.V.V.V.*AV.WČAVA1AW.V.'AVV.V.V.V.%VČ.V.W.,/.V. ,-jv*AAčAWAWWVWiAiWAiV,
S kamnom je ujel Švaba
Bilo j6 takrat, ko so se vodile borbe za Opčine in Bane. Borci bojne komore I. bataljona IX. udarne brigade so naložili muni-cijp. Podnevi jo ni bilo mogoče prinesti na položaje, ki so bili tik pred bunkerji Zato so se tovariši Ante Kilov, Tilčinovič Ante in Delič Vojko odpravili na pot vsako noč in nosili mutacijo na položaje.
V noči med prvim in drugim majem, so tiho korakali preko železniške proge. Pot je bila nevarna, kajti povsod si še lahko naletel na razteperfe švabske bande. In ravno ttdaj je kot iz tal zrasel med njimi oborožen nemški vojak. Vsak trenutek bi bil lahko usoden. Toda hrabri Kelov se je znašel prvi. Vedel je, da bi bil prepozen, če bi snemal puško z rame. Zato ee je bliskovito sklonil, pobral kamen in udaril z njim Švaba. Ta pa je bil tako presenečen nad njegovo odlo-čribstjo, da je ves prestrašen dvignil roke. Kelov in tovariši pa'so ga hitro razorožili in odpeljali v štab.
Pet junakov - štiri havbice
Pratečl četi III. bataljona Vin. udarne brigade je pretila nevarnost. Odkrila jo Je nemška baterija, ki je usmerila vanjo strahovit ogenj iz havbic In lahkega orožja.
Bil je samo en izhod.
Pomočnik komisarja bataljona je izdal ukaz, da se morajo nemški tepovi za vBako ceno uničiti. Namestnik komandirja Niklč se je z mitraljezcem Mihovilovičem Ivanom in s pomočnikoma Milanom in
VAVA5\VWAVA,AW,
JUNAKI-OSVOBODITELJI
iilliUil JBMIIS
morajo najprej
jhuih
Perovičem Krsto pričel plaziti po golem kamenju proti pobesneli bateriji. Kljub- srditemu ognju so se priplazili prav. blizu topov. Mihovi-lovič je vžgal po posadki, ki se je presenečena razbežala. Štirje junaki pa niso zaplenili samo topove, temveč tudi sedem motorjev, 3 avtomobile, 6 kamionov ta mnogo lahkega orožja. Pobili so 15 sovražnikov, 90 pa so jih ujeli ta pripeljali na štab.
Ko padaio granate
Bil je • pust večer in dež je vse močneje padal.
Stab IX. udarne brigade je i-mel telefonsko zvezo z vsemi bataljoni, toda zdelo se je, kakor da je ni. Vsak trenutek se je pretrgala in to je trajalo vso noč.
«Prekinjena je zveza s prvim bataljonom* se začuje glas centralnega telefonista Nikole. Bataljon je v borbi ta zvezo je treba na vsak način postaviti. Telefonist Jukič Peter je vzel telefon in odšel po liniji iskati pretrgano mesto. Plazil se je po blatu, se ustavjal in prisluškoval v noč. Tam »predaj, kjer je I. bataljon, rjovejo nemški topovi. Toda treba je iti naprej. Zopet se je ustavil ta priključil telefon. «Halo... Nič posebnega, ho-
Obnovljena industrija, rudniki in solarne s Slov. Primorju in Trstu
Naša narodna oblast je stopila v stik s podjetjem «Ilva» in ladjedelnicami CR. (Cantieri Riunlti) in z njimi izdelala načrt o delu za obnovo in izdelavo naročil naše jugoslovanske države.
V delu je tir v ladjedelnici Sv. Andreja, ki se bo direktno zvezal z železnico,- kjer se bodo dovajale lokomotive. Industrija Sv. Marka je pričela z pripravami za graditev železnih mostnih konstrukcij, ki bodo služile za obnovo in gradnjo po nemških okupatorjih porušenih mostov. V industriji Rovki je naša država prevzela velik del električnega materijala. Izdelan pa jo že' načrt za izdelavo novega in še večjega naročila.
Železna industrija «Ilva» je končala z obnovitvenimi deli. Minister-stvo za industrijo pri prvi slovenski vladi je ukrenilo, da se ho za pogbn te industrije uvozil črni premog iz Češke, rujavi pa iz Slovenije. Z upostavitvijo tega obrata, k! se bo izvršila takoj, ko pride
premog, bo mesto Trst preskrbljeno s plinom, ki ga tovarna proizvaja v svoji koksarni. Koks bo služil za visoke peči, ki bodo tudi kmalu v obratu.
Kakor za industriji «Ilva» ta Cantieri Riunlti, Je preskrbljena obnova drugih tržaških industrij. Vzporedno z obnovo bo tržaško delavstvo polnoštevilno zaposleno ta se mu ne bo treba, kakor pod nemškimi okupatorji, bati brezposelnosti in stradanja.
Te dni Je pričel obratovati rudnik premoga v Ilirski Bistrici, ki bo dajal dnevno 26 vagonov kuriva za Trst. Premog se bo v najkrajšem času pričel uvažati v Tret^
Na transport čaka velika množina gradbenega lesa, katerega se bo uporabilo pri obnovitvenih delih raznih podjetij in drugih porušenih stavb v Trstu. Precej tega lesa je že prišlo v Trst. Naša narodna oblast ga je nakazala za tista porušena podjetja, katerih obnova je trenutno največje važnosti. V te
tza vzeti zgradbo, uničiti ta bunker.
Komisar vojnega odreda je pogledal po svojih borcih kot vedno, kadar je iskal prostovoljce. Vsi so skočili naprej, toda bombaš Caieta Sirnim je kot puščica prehitel vse ta se z dvema bombama zagnal proti bunkerju. Sovražnik je bil presenečen. Bomba je opravila svoje. Šarec v bunkerju je utihnil in skozi velika okovana vrata zgradbe je prvi vstopil bombaš Caieta Simun.
Desetina
Po ogorčenih bojih v okolici Trsta, kjer so naše čete v svojem nezadržnem poletu razbile obrambni obroč, so se borci X Udarne brigade prvega maja ob tretji uri prebili v samo mesto. Nastale bo poulične borbe v katerih so borci tekmovali med seboj, kdo bo ubil največ sovražnikovih vojakov i.i oficirjev, ter jim prizadejal največ škode, da bi s tem izboljšali rezultate prvomajskega tekmovanja in rešili čimpreje tažaško ljudstvo fašističnega zatiranja.
Najbolje se je pokazala desetina 2, voda 2. čete 3 bataljona, ki se je kljub srditemu ognju nemških žepov in minometov, prva prebila v mesto. Pričela se je srdita poulična borba, kjer so se nemški fašisti in njihovi pamagači zabili v že pripravljene bunkerje, ter uporabili vsako hišo, da bi ustavili nezadržno prodiranje naših čet..
Kljub temu, so borci brez obzira na sovražni trdovratni odpor juri-šali naprej in naprej, in zavzemali sovražnikova oporišča. Po končanih borbah je desetina privedla na svoj štab 350 ujetih Švabov.
•AV.
svrhe se je pri Pokrajinskem na- nik sam, ki pa je v splošnem ma-
čem se prepričati, če je žica na tej dolžini pretrgana*.
Kar naprej je deževalo. Ves blaten se je preril Peter do mosta, kjer je besnela ogorčena borba za Opčine. Sovražnik je usmeril ves sVoj topovski ogenj na ta most. Peter poskuša: Prav na mostu je bila pretrgana žica. Spojil je ter lefon: «Halo, žica je pretrgana na mostu, kamor padajo granate. Ni mogoče do nje. Poskusil bom vse.
Granate so padale še kar naprej in tudi mitraljezi so branili dostope k mostu. Toda kljub temu je bil čez pol ure vzpostavljena zveza.
Bombaš Čaleta Šimun
Borbe za Trst so se bližale koncu. Bojne skupine so v ostrih pouličnih bojih zavzemale poslednje 1-Ae v središča mesta. Končno se je sovražnik upiral le še v občinski hiš*, močno utrjeni zgradbi, ki je izglodala kot prava trdnjava. Borci X. udarne brigade so jurišali. Prebijali so se k zgradbi in metali vanjo ročne bombe. Teda fašisti niso odnehali.
Nekaj naših bojnih skupin se je previdno priplazilo do vogala zgradbe, kjer Je čepel velik kopasti bunker. Skozi lino so neprestano bruhali egenj nemški Šarci v mrtve ogle ozkih ulic. Fašisti so dobro vedeli, da ta bunker ne smejo zgubiti. Toda tudi naši so vedeli, da če hočejo
rodno-osvobodilnem odboru organiziral poseben oddelek, ki bo skrbel za gradbeni les, katerega potrebuje trst za svojo obnovo.
Na ozemlju Slovenskega Primorja so v obratu žage v St. Petru na Krasu, Baču in Ajdovščini, katerih dnevne proizvodnje pri polnem o-bratu znaša 300 k. m.
Premogovnik Sičole (Siciole), ki vsebuje 7000 kalorijski premog, je pričel z ponovitvenim delom. Sedanja proižvodnja, ki jo motijo obnovitvena dela, znaša le 2 1/2 vagona rude dnevno. Ko pa bo vsa voda izčrpana, se ceni njegovo kapaciteto na 30 vagonov dnevno. V drugem še večjem rudniku Raše v južni Istri, so v teku pripravljalna dela, da se usposobi za promet pristanišče, kjer se premog dztovai;ja. Rudnik namreč ni vezan na železniško progo, temveč »e vse izvaža potom ladij. Pristanišče je zadelano s potopljenimi ladjami in minami, ki so jih nastavili nemški okupatorji. Po dogovoru s komando Jugoslovanske mornarice in našo civilno oblastjo, so se pričela dela za očiščenje naplavin in min, istočasno pa se bo popravilo pristanišče in transportne priprave. Tekom teh del se bo obnavljal rud-
lenkostno poškodovan. Ta rudnik Raše je svoječasno produciral 300 in več vagonov premoga dnevno.
Poškodovane piranske solarne, k: »o v normalnem času dajale letno 40.000 ton soli, bo zopet obnovljene. Manjkajo nam še nekateri deli pri sesaljkah; kljub temu pa se bo čez dva dnd pričelo s pridobivanjem soli, ki je namenjena za prehrano prebivalstva Slovenskega Primorja ta mesta Trst.
V najhitrejšem tempu so obnovitvena dela tovarne testenin «Pa-stiflcio Triestino*, kateri je Mlni-sterstvo za industrijo zagarantira-lo dovoljno količino moke za produkcijo makaronov in drugih testenin. Naša narodna 'oblast računa, da bo tovarna v kratkem času pričela z obratovanjem.
Živilski Industriji «Ampelea» in «Arrigond» delata s polno paro in poleg drugih izdelkov momentalno proizvajata večje množine marmelade. Živilska industrija «Alabar-da» bo pričela z obratovanjem 28. maja t. 1. Naša oblast je stavila na razpolago 7 Vagonov konzerviranih rib za, prehrano Ljubljane, katere sta izdelali živilski industriji «Am-pelea» in «Arr!goni».
načinu s katerim so bili doseženi. Samo ogromnemu naporu in zavesti našega ljudstva se je treba zahvaliti da je ponovno vspostavljena proizvodnja, a nekje še celo povečana. Industrija v Srbiji, katera je pod nadzorstvom ministrstva za industrijo, je uspela, da je s 50% manjšo delavno silo deloma dosegla predvojno produkčijq. Tako je v kemični industriji povprečna kapaciteta tovarn in izdelovalnic mila dosegla že kapaciteto okoli 64%, kljub velikemu pomanjkanju tolšč. Posebno so se izkazali obrati miia v Srbiji in tovarne za Izdelovanje pla-vega kamna, ki so prekoračile svojo maksimalno proizvodnjo, kljub vsem težkečam ta poškodbam, ki so jih utrpele te tovarne. Izredni uspeh! so zabeleženi v tekstilni ta usnjarski industriji. Tudi privatna podjetja so kljub vsemu pomanjkanju pokazala povoljne uspehe. V tesnem sodelovanju z državnimi podjetji bodo mogla privatna podjetja 3 ' uspehom zadovoljiti zastavljene naloge proizvodnje. Osnovni problem, pred katerim stoji danes srbska industrija je vprašanje r.-bave surovin, finansiranja industrije ta vprašanje delovnih sil. Posebno važno je prvo vprašanje, ker se občuti veliko pomanjkanja surovin biološkega porekla. Radi tega je predvsem potrebno dvigniti našo živinorejo, kajti še predvojna produkcija volne ni krila potrob naše države. Tudi usnjarska industrija je slabo razvita, ker se večina surovih kož predeluje na primitiven način. Tudi v industriji za predelavo lesa se občuti veliko pomanjkanje surovin. V metalurški industriji, katere pravilen razvoj ie bil v stari Jugoslaviji radi zgrešenega izvajanja gospodarske politike onemogočen, je narodna oblast omogočila izgraditev novih rudnikov po svoji lastni ini-cijativi. Pomanjkanje delavnih sil. posebno strokovnih delavcev, je prav tako zelo važen problem srbske Industrije. Za rešitev tega problema bo narodna vlada storila hitre ukrepe, kakor tudi za vse panoge industrije in obratov v Srbiji. To bo doseženo x ustvaritvijo strokovnih • kadrov, (Tanjug)
Udarno delo ladjedel-niških delavcev vApa-tinu in Bezdanu
Da bi dostojno proslavili rojstni .dan maršala Tita. so delavci državne ladjedelnice v Apatinu sklenili, da bodo za njegov rojstni dan izdelali en vjačilec. Čeprav so Nemci ob času umika poškodovali naprave ladjedelnice so vendar delavci zastavili vse sile ln zgradili navzlic mnogim težavam na najmodernejši način vlačilec, ki so mu dali ime «Cer». Vlačilec je dolg 15 metrov in širok 1.30 m in njegove naprave in signalizacija co narejene na najmodernejši način. Vlačilec «Cer» je pred dvema dnevoma pcispel v Beograd; izvršil poizkušno vožnjo, ki je popolnoma uspela. Tudi delavci državne ladijske delavnice v Bezdanu niso hoteli zaostajati za ladjedelnico v Apatinu in so dovršili z udarnim delom vlačilec, ki jo nekoliko manjši od «Cera» in mu dali imo cKozara*. V vodo je bil spuščen 10. maja.	(Tanjug)
Odredba ministerstva za finance
Tanjug poroča, da je z odredbo rr.intstra za finance prepovedan izvoz, ali uvoz bankovcev iz, oz. v Jugoslavijo. Vendar smejo potniki, ki prihajajo oziroma odhajajo iz Jugoslavije, nositi s seboj 200 dinarjev. Vse vsote, ki bi presegale ta znesek, bodo zaplenjene. Ta odredba se ne bo nanašala na obmejni promet ta na osebe, ki posedujejo posestva na obmejnem ozemlju na cbeh straneh razmejitvene črte.
TRŽAŠKA KRONIKA
Iz naših krajev
Ustanovitev novega okraja Devin-Nabrežina v tržaškem okrožju
Spremenjeno lice Trsta
V zadnjih dneh kaže Trst vedno lepšo sliko, Trst prehaja v normalno stanje. V trgovinah, katere so se odprle, vidiš blago. Uvoz sadja in zelenjave na tržaški trg je tak, da sedaj ni treba več čakati po cel dan v vrsti. Češenj in solate je toliko, da jih trgovci he morejo razprodati. Poleg drugega pride najkrajšem času v Trst dalmatinsko vino in v velikih količinah ribe. Glede ostale prehrane je od naše narodne oblasti osigurano; da gremo v boljše čase. Gostilne, javni lokali in zabavišča se odpirajo. Normalizacija se izraža tudi v tem, da prehaja vse gospodarsko življenje izključno pod kompetenco civilne oblasti. Med drugim pride pod civilno upravo tržaška luka in Javna skladišča; katerih šefi so že imenovani. Zelo razveseljiv je pogled na vlake in vozove; ki prihajajo obloženi z drvmi in premogom v Trst. Poleg tega pa je poleg skladišča na Krasu v Trnovskem gozdu 50.000 m3 lesa za Trst, ki čaka le še prevoza. Naša narodna oblast pa je naročila še lesa za kurjavo; sedaj se sekanje lgsa za kurjavo nadaljuje po vsčm Slovenskem Primorju.
Pozornost Trsta pa se z vsakim dnem stopnjuje; ob obali namreč vidiš velike množice ljudi, ki si o-gledujejo delo tvrdke Tripkovič, s katero je Pokrajinski narodno o-svobodtlni odbor sklenil pogodbo za dvig in očiščenje obale in luke od potopljenih ladij.
Izdelovanje enotnega mila
25. maja se je vršila seja posvetovalne komisije, skupno s predstavniki 8 tržaških tovaren, in sicer: »ADRIA* (Antiche Ditte Rin-nite Industrie Adriatiche), E. e F. Hauser, V. U. Pontini, N. Barson, G. Hauser, Saponiflcio Dina, I. C. D. A. R. (Industria Chimica Deter-sivi Afflni Rappres^Jgnze) in So-dificio Triestino.
Seja je ugotovila, da imajo v zalogi precejšnje ' množine maščob, karbonata in kavstične sode. V ko-
Od našega prvega obiska v tej ladjedelnici je poteklo 14 dni. Izkoristili smo priliko, ko so delavci praznovali sobotni popoldan za nov obisk. Ob vstopu na je presenetil resen — jekleno železni — molk te množice raznovrstnih strojev. Toda samo za hip, ker smo bili brez spremljevalca, smo se kre-tali po mili volji. Obšlo nas je neko toplo čuvstvo do teh strojev, zdi se, da nam nudijo kot v pozdrav nasproti svoje svetle prijemne ročaje. Svetli, skrbno očiščeni deli se zdijo kot žareča očesa, ki nas vabijo v bližino, da si ogledamo kaj vse so zmožni napraviti s pomočjo človeških rok in uma. Svetlikajoči izdelki, razvrščeni ob vsakem stroju pričajo o «pridn*sti» in veliki produktivnosti teh strojev. Zdi se, da so oživeli ko stopamo mimo njih in jih ogledujemo, tipljemo in božamo. Umazali smo si roke z oljem, toda nič ne de, imamo občptek, da je strojem nekako prijetno, če jih tu pa tam z nekim spoštovanjem pobožamo. Celo nekak ponos jih navdaja ko spoznajo, da nekaterim niti imena ne vemo.
Pri nekem stroju smo opazili večje število že izgotovljenih pritrdilnih vijakov, za Diesel-motorje, med njimi pa nek papir. Vzeli smo v roke in pogledali. V italijanščini piše:
«Naročllo:	mehanični delavnici,
napraviti pritrdilnih vijakov za Dieseljeve motorje kot iz priložene skice».
V skici je načrt dolžine, širine in premera vijakov. Točna izvršitev dela, že drugi dan so vijaki gotovi.
*
* ★
Zdaj pa poglejmo malo obeež-nost prostora in stroje. Sto korakov je dolga, 20 pa široka ta delavnica. V petih vrstah je tu nameščenih 82 najiaaličnejših strojev strugalnih, vrtalnih, skobljačev, gladiilnikov itd. Od teh je nekaj pravih velikanov kot: »Herkules*, velikan — vrtalnih, »Nebiolo*, velikan -g železostružnik, strdj za izdelavo zobatih koles od tvrdke «LizzoIi» S. A. Turin, «M.A.S,» stru-galnlk, »Napredek*, strugalnik, itd. Vsi ti stroji, izvzemši treh ali štirih so v polnem obratu. Celi kupi ostružnikov pričajo de se tu zelo intenzivno dela. Pri nekem atru-
likor bi zadnjih dveh kemikalij primanjkovalo, jih bo izdelala tovarna Solvai, ki bo pričela z obratovanjem. Želji tržaških gospodinj, da bi se izgotavljalo enotno pralno milo, čeprav v manjši količini, toda boljše, je naša narodna oblast ugodila. Na seji se je napravil načrt o proizvodnji mila, ki bo imelo 20% več maščob, kakor milo, ki so ga prejemali pod nemškim okupatorjem. Ker je staro enotno milo imelo 20% maščob, bo sedanje milo i-melo torej 40% maščob. Polnilna sredstva, katera so bila v starem milu v zelo veliki količini, bodo sedaj kolikor mogoče odpadla in bodo nadomeščena po maščobi in. drugih boljših kemikalijah.
Z zalogami, ki jih ima razpolago naša narodna oblast, se bo tržaškemu prebivalstvu osiguralo za 5 mesečni obrok mila.
Pevsko društvo pri Sv. Jakobu
25. maja se je v nabito polni dvorani da sedežu III. sektorja v ulici Settefontane vršila proslava dolgoletnega obstoja šentjakobskega pevskega zbora v prisotnosti vseh članov in njihovega učitelja in pevovodje tov. Švare Vladota. V svojem govoru je tajnik NOO III sektorja med drugim dejal: neizmerno veselje obdaja danes naša srca, srca vseh tržaških Slovencev, ko lahko svobodno poslušamo v naši sredi izraz slovenskih čustev, našo slovensko pesem, prav v Trstu, kjer smo toliko trpeli. V tem Trstu, kjer je fašistični zatiralec sklenil, da nas popolnoma iztrebi, izražamo Vam, dragim tovarišem članom pevskega zbora pri Sv. Jakobu največje priznanje za Vašo veliko vztrajnost in požrtvovalnost, vam, ki ste skozi 25 let fašističnega zatiranja v podzemskih kleteh ohranili to, kar je nam Slovencem najbolj pri srcu, našo slovensko pesem, izraz čustev našega srca.
Sledile so deklamacije v počastitev naših junakov, padlih za domovino, nato je pevski zbor zapel nekaj pesmi in manifestacija se je , razvijala v bratskem duhu itali-jansko-slovenskega ljudstva v vesel zabavni večer.
galniku — velikanu smo opazili, velik kup zlatosvetlikajočih ostružnikov. Opazili smo, da je prejšnji dan izgotovil precejšnje število vijakov in matic iz medenine. Ta strugalnik reže do milimetra debele in poljubno široke ostružke, kakor pač predmet, ki je v delu zahteva. Videli smo tu že izgotovljene vijake vseh vrst in velikosti, različne nadomestne dele za »troje, ter velika zobata kolesa.
Res je, ti delavci danes delajo, ker vedo, da delajo zase. Se so nekateri oddelki pod ruševinami, te čisti posebna skupina. Komaj dva, tri metre proč so še ruševine, počasi izginjajo tudi te in tu vstaja iz ruševin novo življenje.
V kakšnem ozračju in razpoloženju delajo tržaški delavci nam zgovorno povedo napisi in slike maršala Tita po stdhah. Za njegov rojstni dan so zapisali:
«Viva maresciallo-operaio Tito!» »Zivcl maršal-delavec Tito!* »Viva il nostro Tito, grande stratega della guerra di liberazione!* «Zivel naš Tito, velik strateg osvobodilne vojne!*
«Compagno, maresciallo Tito, Grazie del Tuo genio militare e po-litico 11 popolo lavoratore di Trie-ste ha rlcevuto la sua libertA — e&-so črede fermamente in Te — esso črede nella nuova Jugoslavia — patria dl libero popolo operoso*.
«Tovariš maršal Tito, po zaslugi tvojega vojaškega in političnega genija je delovno tržaško ljudstvo prejelo svobodo — ono trdno zaupa v Te — trdno zaupa v novo Jugoslavijo — svobodno domovino delovnega ljudstva!*
»Ncetro caro Tito, sotto la Tua savia guida /operai italiani e sloveni — fraternamente uniti, co-strulremo la nostra futuri patria*.
«Naš dragi Tito, bratsko združeni pod tvojim modrim vodstvom bomo italijanski in slovenski delavci zgradili svojo novo domovino*.
Ogarev.
Poizvedba
Kdor kaj ve o partizanu DA-MIAN PETRU, ki ga je SS odpeljal iz Coronea 5. aprila 1945, je naprošen, da to sporoči ženi Vik-mriji Dam lan, Trst, Via Rismondo štev. 6.
V soboto zjutaj se je vršila v Nabrežini prva skupščina za novo u-stanovljeni okraj Devin-Nabrežina. Skupščina se je vršila v dvorani osnovne šole, ki je bila za ta namen lepo okrašena. Na čelni strani je visela slika našega maršala Tita, okrog te pa so bile razvrščene, naša državna in narodne zastave, kakor tudi zastave vseh treh zavezniških držav.
Skupščine so se udeležili odposlanci vseh vasi, ki pripadajo temu okraju, razen tega, veliko število domačih prebivalcev. Tudi italijanski tovariši so se udeležili v večjem številu. O zastopnikov oblasti sta bila navzoča tajnik tržaškega okrožnega odbora tov. Grmek, in pooblaščenec Okrožnega Odbora tov. Branko.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarjev in verifikacijskega odbora, je podal tov. Grmek obširen političen referat. V njem je obširno pojasnil zadevo Trsta, ter natančno razložil naše stališče nasproti tuji propagandi, ki dela s polno paro, da bi našo izkrvav-ljeno Jugoslavijo opeharila za te kraje, kjer so naši ljudje 25 let živeli v fašističnem suženjstvu. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili govorniku, ter mu burno vzklikali. Dalje je govornik obširno razložil naloge, ki nas še čakajo, posebno glede dela in obnove vsega našega gospodarstva in porušenih vasi. Tudi glede mirnega in iskrenega sožitja z domačini Italijani, je obširno razložil naše stališče, za katero je žel pri Italijanih in Slovencih viharno odobra-i vanje.
Sledile so volitve v Okrajni izvršni odbor. Izvoljeni so bili sledeči tovariši:
Predsednik:	Rukin	Ferdinand,
mizar, Nabrežina; I Podpredsedn.: Milič Ivan, posestnik, Nabrežina; II Podprcdn: se pusti prosto za italijanskega tovariša; Tajnica: Si-monetič Milena, zasebnica, Zgonik; Odborniki: Pertot Anica, zasebnica, Nabrežina; Pertot Celestin, posestnik, Nabrežina; Aclam Leopold, šofer, Nabrežina; Logar Josip, lekarnar, Nabrežina; Kojanec Stanko, šofer, Nabrežina; Budin Alojzij, posestnik, Zgonik; Peric Slavica, zasebnica, Praprot; Pahor Josip, delavec, Devin; Kocman Malvina, zasebnica, Sv. Ivan pri Devinu; Škerk Celestina, zasebnica, Salež;
Gorica praznuje rojstni dan mariaia Tita
m
Za rojstni dan maršala Tita so oficirji XXXI divizije priredili slav-, nostni večer.
V lepo okrašeni dvom ni z jugoslovanskimi in zavezniškimi zastavami so se zbrali predstavniki Sovjetske Zveze, Anglijo in Amerike ter vse naše oblasti in organizacije.
Ameriški predstavnik je v govoru izrazil svoje veselje in zadovoljstvo, da lahko skupno z borci Jugoslovanske armade praznuje rojstni dan velikega sina nove Jugoslavije, katerega zavezniki visoko cenijo.
Predstavnik Sovjetske Zveze je dejal, da proslavljamo dan največjega sina Jugoslavije, ki Je svoj narod naučil zahtevati pravico. Nihče več ne bo teh pravic teptal, zato je porok Jugoslovanska Armada in bratska Rdeča armada
Govoril je tudi predstavitk «Fronte di Liberazione*, ki je izrazil veliko veselje nad bratskimi odnosi med Italijani in Slovenci. Za te res tovariške odnose moramo biti vsi hvaležni maršalu Titu, ki je to bratstvo ustvaril. Vsi potifašis-ti obljubljamo/ da bomo združili vse naše sile, da čim preje uničimo vso fašistično reakcijo, da čim preje zaživimo z bčatskim slovenskim narodom v demokratični, federativni Jugoslaviji.
Iz Izole
Živilski industriji »Arrigoni* in »Ampelea* sta imeli dne 27. maja 3945 občni zbor delavcev in nameščencev, na katerem je bil izvoljen Centralni Komitct sindakot za mesto Isola.
Slike mariala Tila
Vsem vojaškim edlnlc&m in civilnim oblastem, ki še nimajo Titovih slik, se javlja, da jih lahko dvignejo v uredništvu »Primorskega dnevnika*.
eno mesto se pusti prazno, za italijanskega tovariša.
Po teh volitvah sledijo volitve sodstva za ta okraj, za katerega je bilo izvoljenih 7 članov. Dva člana pristopita kar iz komenskega okraja in sicer tov. Kosmina Josip, posestnik i? št. Polaja in Gergie Alojzij, trgovec iz Velikega Dola. Na novo so bili izvoljeni sledeči tovariši:
Pertot Janez, delavec, iz Nabrežine; Pertot Ignacij, trgovec, iz Nabrežine; Grilanc Aleksander, mizar, iz šaleža; Pertot Ivan, posestnik, iz Nabrežine; Gruden Gizela, zasebnica, iz Nabrežine.
Tudi tu ostane še eno mesto prosto za italijanskega tovariša. Sklenjeno je bilo, da se italijanski tovariši v par dneh sestanejo ter si tam izvolijo zastopnike za te odbore.
Po volitvah je predlagal tov. Branko, da bi se odposlale 4 resolucije in sicer prvo Josipu Brozu-Titu, našemu velikemu maršalu, a drugo Komandi IV. Armije Jugoslovanske Armade in tretjo naši Osrednji Slovenski vladi v Ljubljani. V teh resolucijah so zborovalci enodušno izrazili svoje veselje in zahvalo za osvoboditev naših krajev izpod nacifašističnih režimov ter obenem izrazili svoj ogorčeni protest proti izjavi maršala Aleksandra, glede vstopa naše Armade v slovensko Primorje. Vsi navzoči so burno odobrili te resolucije. Četrto protestno resolucijo so pa zborovalci poslali gosp. maršalu Aleksandru, v kateri naše u-žaljeno ljudstvo odločno protestira primerjavi naše Armade z metodami nacifašističnih armad.
H koncu je tov. Grmek ponovno pozval vse, da delujejo iskreno za slovensko italijansko sožitje.
Grozodejstva okupatorja
(komenski okraj)
Dne 24. maja je tov. Dominik Le-giša, v grmovju nedaleč od Seslja-na v bližini železnice našel truplo moža v starosti 25 do 30 let, navidez zdravnika. Do danes ga ni šc nihče spoznal; domneva se, da gre za terenca. Ležal je, roke zvezane z žico, od udarcev polomljena štiri rebra, glavo skoro odrezano in prsa prebodena; na vse to vrženih par velikih kamnov. Domneva se da je bil ubit pred mesecem dni.
Prvo zasedanje okrajne skupkme za Postojno
Dne 24 t. m. se je v slavnostno okrašeni kino-dvorani v Postojni vršilo prvo zasedanje okrajne narodne osvobodilne skupščine za Postojno. Zgodovinsko zasedanje je otvoril predsednik okrajnega izvršnega odbora, tov. dr. Ambrožič, ki je v kratkem nagovoru pozval udeležence k enominutnem molku v počastitev padlih žrtev. Za njim je pozdiavil skupščino zastopnik Komande mesta Postojne tov. Podkrižnik Milan, na kar je skupščina prešla na dnevni red. Po ugotovitvi verifikacijske komisije, da je skupščina sklepna, je povzela besedo članica okrožnega tajništva OF Krajger Ziva-Ksenja, ter v izčrpnem političnem pregledu predočila zbranim vprašanje Trsta, Istre in Slovenskega Primorja v zvezi z odgovorom maršala Tita na noto angleške in ameriške vlade. Ob tej priliki je skupščina glasno protestirala proti neumestni izjavi feld-maršala Alešandra o jugoslovanski zasedbi Trsta, Slovenskega Primorja ln Istre, istočasno pa, je z navdušenimi vzkliki Titu izrazila svojo pripravljenost, da zastavi vse sile za gospodarsko pomoč Trstu ter za obnovo domovine.
Diskusiji je sledil referat o izgradnji narodne oblasti, temu pa poročilo tajnika o delu posameznih odsekov. Skupščina je rešila vrsto najbolj perečih vprašani in sprejela predloge.
Da se reši vprašanje financ v zve zl z nujno obnovo in gradnjo se u-vede pobiranje denarnih prispevkov na račun bodočih, davkov, Ti prispevki naj se pobirajo v duhu tekmovanja, kajti zavedati se moramo, da bo zbrani denar služil hitri obnovi našega gospodarstva.
Na polju obnove ln gradnje se reši vprašanje apnenic na ta način,
da vsak krajevni odbor prevzame odgovornost za zgraditev najnujnejših apnenic v svojem delokrogu, odsek za gradnjo pri okrajnem odboru pa napravi načrt za bodočo gradnjo apnenic.
Dalje je skupščina rešila problem, kako prehraniti ubožne družine. Premožnejše vasi bodo same skrbele za prehrano svojih ubožnih vaščanov, izčrpanim vasem pa bodo nudile pomoč premožnejše, ki bedo skrbele obenem tudi za prehrano Trsta in vojske. Na polju kmetijstva je bil sprejet sklep o ukinitvi klanja plemenske živine, na polju gozdarstva pa sklep o ukinitvi izsekavanja mladih gozdov. Rešilo se je tudi eno izmed najvažnejših vprašanj današnje prosvete, to je obnova porušenih poslopij. Sklenjeno je bilo, da se takoj pristopi k obnovi onih šolskih poslopij, ki so le deloma poškodovane.
Skupščina je soglasno sprejela te sklepe, prav tako je soglasno potrdila že izvoljeni okrajni izvršni odbor. S svojo razgibanostjo in pol-
ič tovarni Sv. Andreja so bili 7. maja spet vsi na delu. Vrnili so se iz bataljonov, ki so jih ustanovili v dneh ustaje. Začelo se pa 30. aprila ob eni popoldne. S puškami so Sl* k Sv. Juštu, z dvaindvajsetimi puškami stražarjev tovarne, ki so jih že zjutraj razorožili. Tovarno so izročili v varstvo domačim zaščitnikom in skupina 80 mož približno je krenila proti Sv. Juštu in na poti razorožila prve kolone Nemcev kakih 80 mož, mnogo živil 3n tebaka. Večina pa so se borili vsak v svojem domačem rajonu ali sektorju. Mnogi so šli in se več niso vrnili po 7. maju v tovarno, ker so dali svoje življenje na ulicah Trsta. Tisti dan je pri Sv. Juštu padel Ventrucci Gastone, ki je bil elektri-cist. Na pristanišču je padel žele-zostrugar Semeia Fiorello. Pri Sv. Jakobu, kjer boji niso Imeli pre-stanka, so našli glodarja (frezerja) Suard Galliana, našli so ga zvezanega in ubitega pred glavnimi vrati. Via dellTstrla so našli mrtvega Francesca Družina, ki je bil zaposlen. v livarni. In danes se klanjajo v tovarni spominu tovarišev, k! so se borili in padli za boljše življenje v tovarnah, ker so se zavedali, da je potrebno, da tudi oni udarijo z lastno pestjo po sovražniku, ter tako doprinesejo vsak svoj delež k razbitju osvajalcev, fašistov in izdajalcev ter pijavk. Mar so delali tedaj delavci razlike med Slovenci in Italijani? Mar so se eni izkazali boljši, odločnejši kot drugi? Nikakor! Bili so vsi enako odločni, šli so kot eden ln kri enih in drugih je pordečila tržaški tlak. Mnogi so bili ranjeni. Mehanik Paulisic Pietro je še vedno v bolnici. Ranjen je bil tudi Roiaz Gio-vanni, ki je delal ob žerjavih.
Ko so se vrnili, je zavladal duh prerojenja v tovarni, nova zavest in slinit, polst pri delavcih. Bombardiranje zlasti napadi 7. ln 20. febr. so močno poškodovali zgradbe podjetij, toda »troji so ostali večinoma nepoškodovani, surovin manjkalo niti pod okupacijo, manjkala je le volja im ljubezen do dela pri delavcih vsled tega je skoraj tovarna prenehala z-delom. Iz dneva v dan so se ponavljale sabotaže. Mnogi so sabotirali nekako nagonsko, ne da di se pri tem zavedali da prav za prav sabotirajo. Naročeni so bili motorji za tanke, a delo je teklo tako počasi, da bi nemški flašisti prav gotovo ne dočakali njihove izdelave. Dobivali so naročila za izdelavo razniih »tvari v določenem času; rok je potekel, a delo ni bilo Izvršeno.
Nekoč je bilo v tovarni le štiri dc šest odstotkov delavcev odsotnih. V času okupacije pa je dosegla odsotnost 25 odstotkov. Zadnje tri mesece pred osvoboditvijo delavci niso več prejemali niti zajtrka niti kosila niti večerje.
Od 1. 1939 do 1. 1944 se je produkcija zmanjšala za 16%. Prej je delalo okrog 2.400 delavcev, sedaj 1.800, vštevši nameščence. Upravo vodi tovarniški odbor, ki mu predseduje De Santi Mario. Odgovoren upravitelj je industrijskii izvedenec Jerini Jože. Glavnemu odboru tovarne je podrejenih deset odborov v raznih oddelkih.
V sestavljalnici strojev se med drugim končujejo trije motorji Die-se’ za naš« ladje. Velikanska livarno ni bila poškodovana in sedaj že obratuje.
noštevilno udeležbo pri zasedanju, je skupščina dokazala svojo veliko pripravljenost in zanimanje za svoje bodoče delo.
Urednlitvu pliejo
Dragi »Primorski dnevnik*!
Kot tržaški Slovenec te pozdravljam in želim obilo sreče. V mladih letih sem obiskoval slovensko šolo tu v Trstu. Daleč je že tisti čas, 20 let, a ne smeš misliti, da sem pozabil na svoj materin jezik. Zelo me veseli, da zdaj zopet lahko či-tam naš list in to brez strahu doma ,aii pa na ulici. Fašistična oblast nam je bila prej prepovedala vse liste.
Te dni sem imel priliko govoriti z ljudstvom iz Vipavske doline. Bil sem ne malo presenečen ko sem slišal, da je mnogo hiš- in vasi, katerim še ni znan naš časopis. Tako na primer ga Rihenberk še ni videl. Citajo ljubljanski tisk naš »Primorski dnevnik* pa jim je neznan. Zakaj to?	Franc».
V tovarni se na vsak korak čuti r.ovo življenje. Odnos delavcev do dela se je popolnoma spremenil. Medtem ko so preje vedeli, da ne delajo zase, ampak celo proti sc-bi; da delajo pravzaprav za tujca, osvajalca in domače špekulantske žepe, so zaradi tega tudi jemali blago iz skladišč, jemali so ga sistematično, domenjeni med seboj. Vse to se danes ne dogaja več. Danes je vsak delavec ljubosumen nad tem, kar ima. tovarna, vsakdo izmedi njih je najzvestejši zaščitnik tovarniškega inventarja in v njih samih raste čut odgovornosti in discipline. Dokaz tega stanja je tudi dejstvo, da v tovarni ni več »guardia-novs (stražarjev). Odkar morejo delavci dejansko kontrolirati in voditi tovarno s svojim tovarniškim ln delavskim odborom, so delavci postali resnični borci na polju obnove.
S hrano so zadovoljni, zanje skrbi komanda jugoslovanske mornarice. Za hfiano prispevajo Lir 1.80 dnevno. Kuhinjo upravljajo sami; zato Sj tembolj zadovoljni.
Ob priliki rojstnega dne maršala Tita jim je komanda jugoslovanske mornarice poslala 2500 zavojev. Vsak je dobil svojega, tehniki, administratorji, delavci, uradniki ln celo oni, ki spadajo k tovarni, a se sedaj nahajajo v Narodni zašč ti ali Titovi vojski. Za te zadnje so zavoje prejele njihove družine. V vsakem paketu so našli 1 kg testenin, 1 kg krompirja, 200 gr marmelade, 80 gr sladkorja, 200 gr masti in 1 steklenico konjaka. Kar Je značilno za razpoloženje skoraj 2000 delavcev in za samo ozračje tovarne, je odločno volja, da se popravi čimpreje vse, kar se popraviti da, ostalo pa zgraditi na novo, pospešiti vsestransko tempo dela in tako jačati našo industrijo.
-Delavci pravijo, da bo še preje kot si mislimo tovarna postala ko« velikim nalogam, ki jo čakajo v svobodni Jugoslaviji «Mi bomo dali vse od sebe, da bomo tudi mi od tovarne prejemali vso nam potrebno pomoč*. Te besede dovolj jasno povedo, kako misli in po čem hrepeni resnično delovno ljudstvo Trsta, ne pa različna ugibanja tistih neodločnih in nedelavnih, ki sc samo sprašujejo, kako in kaj bo jutrišnji dan prinesel Trstu.
*	Roli
Triaika mladina zboruje
Dne 24 maja 1945 popoldne se je vršila konferenca tržaške italijanske protifašistične mladine (GAI) iz IV. sektorja. Na konferenci je bilo enoglasno izvoljeno 25 tovarišev, ki so se pokazali najbolj vredne, da nosijo zaupanje mladine, v konzulto.
Mladina se je udeležila volitev z velikim navdušenjem, svesta si važnosti konference, ki je prvič v zgodovini mesta, odprla mladini pot za dosego tiste politične dozorelosti, ki je potrebna za naše naloge v bodočnosti.
Na konferenci sta govorila tovarišica Fulvija in tovariš Giulio, ki sta v jasnih besedah orisala program današnje mladine. Po volitvah so se izvoljeni predstavniki zbrali na posebni seji, kjer so si izbrali »voj izvršni odbor ln svojega tajnika.
Nato se je razvila prosta zabava s plesom. Vse naokrog pa so švigale rakete in goreli kresovi na čast rojstnemu dnevu našega Tita.
V strojno - strugarskem oddelku mehanične delavnice ladjedelnice Sv. Marka
Novo življenje v tovarnah Sv. Andreja