SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIKBODO V SREDO, 24. APRILA 1985 OB 15.30 \ .. . * Na 15. skupnem zasedanju bodo delegati obravnavali: - Informacijo o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984, - Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE . ¦ ,, * LJUBLJANA VIČ-RUDNIK * , i - Številka: 06-1/82 . . : Datum: 1.4. 1985 . . • ' VABILO Na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. 2/78 in 35/81) in 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. l. SRS. 1/79) sklicujem 15. skupno zasedanje zbora 2druženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo vSREDO, 24. APRILA1985 ob 15.30 * v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov 2. Osnutek dogovora o temeljih druibenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, 3. Informacija o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984. Predsednik skupščine: Maks Klanšek, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK . .'''.-¦'.¦ ^' '".-. Številka: 06-3/82 : ' ., » ¦ " .' ';;., Datum: 25/3-1985 .¦ ' .. ."' ,~ ¦;..-' " ... t" - VABILO " Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika sku-pščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 30. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 24. aprila 1985 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Potrditev skrajšanega zapisnika 28. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4.a) Predlog sklepov za uporabo sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, b) Predlog dogovora o zagotavljanju solidamostnih sredstev za odpravo posledic potresa leta 1983 na Kopaoniku v SR , Srbiji ter potresa in poplav v letu 1983 v SAP Kosovo. Predsednica DPZ .. Marija Stanič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 . . ' ' . ¦• .. Datum: 25/3-1985* ', . ' ',' • '¦ l*¦ .- vabilo •;.¦¦'¦•. „,.¦; -.;,:;\"' — Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika sku-pščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79). sklicujem 32. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo ¦ • . - v sredo, 24. aprila 1985 po končanem skupnem zasedanfu zborov v veliki sejni dvoranj skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji '. '- * : ¦{•: •; dnevni red: '_ Uk 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, '•¦.•"' ' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 29. in 30. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Predlog odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike, 5. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo izpostave Gasilske brigade Ljubljana, 6. Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, 7.a) Predlog sklepov o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč v SR Sloveniji, b) Predlog dogovora o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravo posledic potresa leta 1983 na Kopaoniku v SR Srbiji ter potresa in poplav v letu 1983 v SAP Kosovo, 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na sejo zbora združenega deta SML. PREDSEDNIK ZBORA ZD Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Številka:-06-3/82 . . Datum: 25/3-1985 , , . VABILO ' Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika sku-pščtne občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 29. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 24. aprila 1985 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: ¦ . 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, - 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Predlog odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike, 5. Predlog odlcčbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo izpostave Gasilske brigade Ljubljana, 6. Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o justanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, 7.a) Predlog sklepov za uporabo sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, b) Predlog dogovora o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravo posledic potresa leta 1983 na Kopaoniku v SR Srbiji ter potresa in poplav v letu 1983 v SAP Kosovo, 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegiranje delegatov na sejo zbora občin SML. PREDSEDNIK ZBORA KS . . ¦ .. . . Franc Brenčič, I. r. KAZALO - Informacija o uresničevanju resolucijedružbenega planaobčine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984.................... 6 - Osnutekdogovorao temeljih družbenega planaobčineLjubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1986-1990..................23 - Predldg odločbe je ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo izpostave gasilske brigade Ljubljana....................34 - Predlog odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike .. 36 i - Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava.......................................................................................37 - Predlog sklepov za uporabo sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji.................38 VABILO Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik praznuje vsako leto občinski praznik v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila. Po dolgoletni tradiciji praznuje skupščina občine praznik vsako leto v drugi krajevni skupnosti s slavnostnim zasedanjem delegatske skupščine in zborovanjem delovnih Ijudi in občanov Slavnostno zasedanje delegatske skupščine in zborovanje delovnih Ijudi in ¦ ¦:•¦. , . , občanov bo ¦- .¦¦-.:• V SOBOTO, DNE 27. APRILA 1985 OB 10. URI na igrišču ob Osnovni šoli X. Ljubljanske SNOUB v Trnovem Delegate vseh zborov skupščine občine in delegate samoupravnih interesnih skupnosti , vabimo da se slovesnosti polnoštevilno udeleže ter s svojo udeležbo prispevajo k slavnostnemu vzdušju zasedanja delegatske skupščine in zborovanja delovnih Ijudi in občanov občine Ljubljana Vič-Rudnik Podroben potek slovesnosti in kultumega programa, kakor tudi možnosti prevoza na slavnostni prostor, bo objavljen.v sredstvih javnega obveščanja ; ' . ' PRIPRAVLJANI ODBOR ZA PROSLAVO OBČINSKEGA PRAZNIKA PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je obravnaval iniormacijo o poslovanju OZD v letu 1984 in uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubl/ana Vič-Budnik za obdobje 1981-1985 v letu 1984 na svoji 132. seji dne 20. 3. 1985 in sklenil, da jo posreduje delegatom zborov SO Ljubljana Vič-Rudnik v obravr.avo In sprejem. IZVRŠNISVET INFORMACIJA o poslovanju organizacij združe-nega dela v letu 1984 in uresničeva-nju resolucije o izvajanju družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letu 1984 i.uvod , : Informacija o poslovanju organizacij združenega dela v letu 1984 in uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 vletu 1984je izdelana na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva, Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana, Zavoda SRS za stati-stiko, samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in organizacij združenega dela. Namen informacije, ki je sestavljena po enaki metodologiji kot resolucija, je prikazati uresničevanje zastavljenih nalog ter oce-niti stanje na posameznih področjih. II. URESNIČEVANJE OSNOVNIH CILJEV DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN OPREDELITEV GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V LETU 1984 Za leto 1984 smo z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik opredelili kot najpomembnejšo nalogo, ob upoštevanju gospodarskega položaja in ekonomske politike ter načrtov uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, usmeritev vseh sredstev in potencialov v ustvarjanje večjega dohodka in nadaljnje povečanje konvertibil-nega izvoza. Analiza doseženih rezultatov kaže, da smo osnovne cilje v letu 1984 dosegli. Na področju blagovne menjave s tujino je bil osnovni cilj povečanje izvoza na konvertibilno področje dosežen, saj se je konvertibilni izvoz povečal za 37,3 odstotka (po resoluciji za najmanj 20%), prav tako je v letu 1984 doseženo tudi pozitivno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom (IND 103,2). Tudi dose-žena 7,5 odstotna rast količinskega obsega industrijske proizvod-nje je večja od načrtovane 4 odstotne rasti. V letu 1984 so v gospodarstvu občine nastale naslednje statu- sne spremembe: reogranizacija v 00 Žičnica (izločitev TOZO Zračna in procesna tehnika Ribnica in konstituiranje enovite DO Slovenijales Žičnica tovarna strojev in opreme) in SOZD-u Merca-tor (združitev s SOZD KIT v skupno SOZD), ukinitev sedeža DO Splošna finomehanika zaradi preselitve v drugo občino in prese-litev DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav v občino. Ob koncu leta 1984 je bilo v občini 107 organizacij združenega dela in sicer: 1 sestavljena organizacija združenega dela, 43 delovnih organizacij, od tega 32 enovitih, 49 temeljnih organiza-cij in 14 delovnih skupnosti. Gospodarske organizacije združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik so v letu 1984 ustvarile 76.217.988 tisoč din celotnega prihodka ali 58% več kot v letu 1983. Po obračunu porabljenih sredstevjim jeostalo 17.005.822 trisočdin dohodka, karjeza60% več kot v primerjanem letu. Tako celotni prihodek kot dohodek sta dosegla načrtovano višino, vendar je to predvem rezultat letošnje rasti cen. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so bile v letu 1984 cene industrijskih izdelkov večje za 61,2%, v Ljubljani* za 57,2%, cene na drobno za 55,2%, v Ljubljani* za 56,8% in cene na debelo za 64,3%. Rast porabljenih sredstev je za eno indeksno totko zaostajala za rastjo celotnega prthodka. Na njihovo rast je najbolj vplivala nabavna vrednost prodanega blaga, v kateri je bilo več kot polovico vseh stroškov. Rast izdatkov za porabljeni material in surovine je bila nižja od poprečne rasti porabljenih sredstev. V letu 1984 so OZD iz gospodarstva razporedile 17.035.941 tisoč din dohodka ali 61% več kot v letu 1983. Dosežena rast dohodka je za 7 odstotnih točk nižja kot v Ljubljani. Največje povečanje dohodka izkazujejo industrija (IND 164), promet (IND 166) in obrt IND 169). Industrija je v letu 1984 precej povečala svoj delež v dohodku gospodarstva in sicer iz 46 odstotkov v letu 1983 na 50,6 odstotka v letu 1984, ob tem da sta področji promet in obrt povečali svoj delež v dohodku gospodar-stva in sicer iz 46 odstotkov v letu 1983 na 50,6 odstotka v letu 1984, ob tem da sta področji promet in obrt povečali svoj delež v odhodku gospodarstva za 0,1 odstotne točke. Največjo rast dohodka so v področju industrije dosegle nasled-nje panoge: predelava kemičnih izdelkov (IND) 197), v kateri so najbolj povečale dohodek organizacije DO llirija Vedrog TOZD Kozmetika (IND) 221) in Silvaprodukt (IND 232); proizvodnja žaganega lesa in plošč (IND 226), na kar vpliva Hoja TOZD Žaga Škofljica (IND243), proizvodnja končnih lesnih izdelkov (IND 181) na kar vpliva rast dohodka DO Hoja TOZD Galanterija (IND 181) in TOZD Pohištvo (IND 216). Poleg omenjenih organizacij so dose-gle velik porast dohodka še naslednje organizacije iz področja industrije: DO Avtomontaža TOZD Utensilia (IND 188), DO IGO (IND 195), DO Rašica TOZD Konfekcija (IND 204) in DO TTLTOZD Torbica (IND 224). Najnižjo rast dohodka pa so dosegle naslednje panoge s pod-ročja industrije: predelavanje kovinskih rudnin oziroma OO KIP (IND 120); strojegradnja, predvsem zaradi nizke rasti dohodka DO Žičnica (IND 126); in grafična dejavnost (IND 123), zaradi nizke rasti dohodka DO Tiskarna (IND 121). Poleg teh je dosegla nizko rast oziroma padec dohodka še IMP DOIKO, TOZDIPKO (IND 90). Na doseženo rast dohodka na področju prometa (IND 166), je vplival predvsem porast dohodka v Obrtni zadrugi Prevoz (I.ND 232), v področju obrti (IN 169) pa so vse orgamzacije dosegle dokaj visoko rast dohodka. Vsa ostala področja so dosegla nižjo rast dohodka kot pod-ročje industrije. Izmed njih je najnižjo rast dohodka doseglo področje gostinsfvo (IND 141), (IND 148), gozdarstva (IND 148) in kmetijstva (IND 148). Tudi v letu 1984 se nadaljuje trend hitrejše rasti akumulacije od rasti osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev, kar je posle-dica spoznanja, da brez obnavljanja tehnologije ni več proizvod-nje oziroma produktivnosti irt pa z dogovorom sprejetih družbe-nih usmeiitev razporejanja dohodka. Z izgubo so v letu 1984 sklenile poslovanje štiri gospodarske organizacije in sicer: DO Kovinska industrija Ig (29.418 tisoč din), • Podatki Zavoda za družbeno ptaniranje Ljubljana Slovenijales DO Žičnica tovarna strojev in opreme (16.197 tisoč din), SGP, $CT Obnova TOZD Opekarne Ljubljana (19.313) tisoč din in DO Zagrad TOZD Pleskoobloga (242 tisoč din) ter Dom srednjih sol (937 tisoč dirt). Skupna izguba gospodarskih organizacij je znašala 65.170 tisoč din in je za 58 odstotkov večja kot v letu 1983, ko so poslovanje zaključile z izgubo tri organizacije in sicer: TOZD Opekarne, DO Žičnica TOZD Proizvodnja strojev in naprav in DO Pohištvo. Po stanju konec meseca so te organizacije zaposlovale v povprečju 539 delavcev. Med izgubarji je imel najnižji povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca TOZD Plesko obloga (19.860 din). V vseh organizacijah je bila izguba pred oddajo zaključnega računa v celoti pokrita. V DO Žičnica izguba ni nastala v tekočem poslovanju, ampak je v celoti posledica obvez iz preteklih let. V TOZD Opekarne je bila v začetku leta 1984 proizvodnja ustavljena, delavci premoščeni v druge TOZD DO SCT, usoda TOZt) Opekarne je kljub pripravljenemu sanacij-skemu programu negotova. V TOZD Pleskoobloga je izguba od polletja 1984 sicer zmanjšana, vendar je bil zaradi kritičnih raz-mer uveden ukrep družbenega varstva. V letu 1984 je bil uveden ukrep družbenega varstva v DO Pohištvo, DO Zagrad TOZD Pleskoobloga in podaljšan v DO Slovenijales Žičnica. V DO Slovenijales Žičnica in DO Pohištvo se je poslovanje bistveno izboljšalo, pripravljeni so razvojni pro-grami in dolgoročne poslovne usmeritve. V DO Zagrad TOZD Pleskooblaga je bil ukrep uveden konec leta, razvojne možnosti so po oblikovanju enovite delovne organizacije zaskrbljujoče. TABEU: 1 OSNOVNI ELEHENTI IN KAZALCI POSLOVANJA GOSPODARSTVA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK V LETU 1964 Elementi • Znesek v obdobju INDEKS KazRlcl ¦. . 1-XU.1'X!5 I-XII.1984 Občina ^-^ CELOTNI FRIHOSEK (v 000 din) - načrtovan 43.278.050 68.0**.475 157 162 - ugotovljen 48.222.98} 76.217.988 158 166 - * doseganja . 111,4 112,0 PORABLJENA SREDSTVA 57.617.156 59.212.114 i57 165 lv 000 din) - AM po min.pred. stop. 1.018.469 1.J82.407 156 146 DOHODEK (v 000 din) - načrtovan 9.258.270 14.260.559 154 162 - doeežen 10.605.788 17.005.822 160 169 - % dosenanja ll'i ,n 119,2 CISTI DOHODEK (v 000 din) - načrtovan 6.055.457 0.504.505 15* 156 - doooJon (>.%¦,.')'/'; U.O7'?9 14.045 101 102 TABELA2: FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA PO PODROČJIH IN PANOGAH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V LETU 1984 Štav. Celotni prihodek Porabljena sredstva Amortlzac.po Dohodek Čisti dohodek Izguba Nerealizlrani prihodkl Popr. štev. PodroČje- OZDoz. predpisani minimal. zaposlenih po stanju panoga TOZO stopnjah konecmeseca _________________________ IXIl 1984 IND 1X111984 IND 1X11 1964 IND 1X111984 IND 1X111984 IND 1X111984 INO 1X111984 IND 1X111984 IND OOSPODARSTVO 103 76,217.988 158 59.212.114 157 1.382.407 136 17.005.822 160 11.074.943 159 65.167 159 929.047 119 140.045 101 INDUSTRUA 46 27.540.777 160 18.943.272 159 671.900 135 8.597.483 164 5.380.926 157 64.926 167 523.784 108 6.535 102 - pred. nepov. rudnin 1 299.247 131 208.192 136 5.765 143 91.054 120 62.278 115 806 18 135 100 - predelava kovin 9 7.462.277 161 5.242.505 166 164.074 131 2.237.768 150 1.518.808 135 29.418 - 204.908 85 1.841 103 - strojegradnja 2 367.530 124 234.098 124 10.950 130 133.431 126 83.732 142 16.169 153 41.293 102 191 86 - proizv. elekfr. strojev in aparat. 4 2.218.645 173 1.210.586 174 61.727 156 1.008.057 171 586.323 154 114.686 207 753 112 - pred. kemlčnih izdelkov 5 3.508.694 173 2.185.330 162 117.397 130 1.323.361 197 913.951 201 3.958 102 699 101 - prizv. gradb. mater. 2 1.113.241 131 871.652 129 34.157 118 241.588 141 119.771 134 19.312 68 16.577 551 367 88 - proizv. zag. i lesainplošč 2 663.672 177 455.301 160 13.335 123 208.370 226 125.467 269 . 352 33 100 108 - proizv. konč. . • : lesnih izdelkov 6 1.784.937 165 1.108.299 158 67.338 130 676.635 178 422.131 184 _ . ¦ 31.739 112 717 103 - protzv. konč. tekst. izdel. 2 201.694 149 71.027 127 7.313 134 130.667 163 96.706 163 ' 1.768 84 90 102 - proizv. obutva ingalant. 3 696.874 154 407.269 145 7.943 127 286.603 187 217.576 163 1.275 124 348 102 - proizv. žlvilskih - ' proizvodov 1 1.366.842 157 790.870 156 34.492 176 575.971 160 258.255 136 30.612 67 186 101 - proizv. in pred. tobaka 3 5.624.682 151 4.651.349 150 97.251 133 973.332 159 444.091 174 10 1 709 100 - grafična dejavno«t 2 487.988 149 314.420 169 22.325 217 173.568 123 124.372 112 12.507 96 178 101 KMETUSTVO 3 1.803.601 152 1.545.031 153 49.486 136 258.567 149 166.623 149 - 31.259 153 248 102 GOZDARSTVO 6 803.358 141 444.787 135 21.339 190 358.570 148 211.415 143 . 1.876 76 248 96 VODNO GOSPODARSTVO 1 360.381 156 160.234 168 14.569 178 200.147 148 169.557 148 ¦ - - 204 100 GRADBENIŠTVO 5 1.015.644 176 667.048 198 23.979 133 348.593 145 269.327 143 241 - ¦ ¦ 6.704 119 343 103 PROMET 2 2.928.734 178 1.749.465 188 189.832 127 1.179.268 166 801.459 191 .* 22.613 196 743 101 TRGOVINA 11 33.217.137 153 30.354.892 153 140.645 136 2.862.239 153 1.674.936 157 114.899 142 2.653 99 GOSTINSTVO 3 632.578 147 370.910 151 21.103 122 261.665 141 215.146 142 "" 421 342 322 102 OBRT 11 3.864.841 164 2.750.151 162 56.907 140 1.114.665 169 790.788 170 60.995 135 1.017 101 STANOV. KOMUN. OEJAV. . 5 1.429.832 168 786.766 181 82.562 135 643.065 154 487.167 152 " 11.732 174 938 101 FINAN. POSLOV. STOR.___________________10 2.621.107 178 1,439.558 193 110.085 146 1.181.540 163 907.599 164 ¦ ' 154.764 129 794 99 Podrotje - panoga Dohodek na Razpor. sred. za Obrač. čisti OD na Akumulacija (v Sredstva za Stop. akumulac. Stop. reproduk. Stop. nepl. delavca (v din) OD - maa (v tisoč delavca - mesečno tisočdin) reprodukcijo (v sposobnosti (v %) sposobnosti (%) prihodkov(%) ____________________din)___________(vdin)_______________________tisočdin)_______________________________________________ I-XH 1984 IND I-XII 1984 IND I-XII 1984 IND I-XII 1984 IND I-XII 1984 IND I-XII I-XII IND I-XII I-XII IND I-XII IND 1983 1984 1983 1984 1984 1,236.966 159 6,609.357 154 28.558 154 3,796.658 175 5,179.065 162 5,2 5,» 113 7,6 8,1 107 1,2 80 1,346.512 162 2,947.570 153 27.575 153 2,184.652 170 2,856.552 160 4,9 5,5 112 6,9 7,2 104 1,8 67 664.627 128 54.603 124 24.491 133 3.995 78 9.760 107 5,4 3,5 56 9,7 8,7 90 0,2 11 1,218.164 145 874.550 146 28.341 143 574.229 135 739.103 134 12,4 11,6 94 16,1 15,0 93 2,6 53 721.248 151 99.929 143 26.400 164 - - 10.950 130 - - - 2,3 3,3 143 10,1 84 1,415.810 153 363.331 192 29.983 168 165.770 102 227.497 113 14,1 8,9 63 17,5 12,2 70 4,9 120 1,969.287 194 330.591 155 28.825 153 547.866 253 665.263 217 12,1 20,9 173 17,2 25,4 148 0,1 100 674.826 162 120.159 119 21.208 140 9.612 141 43.769 122 1,1 1,2 120 5,6 5,6 100 1,4 467 2,170.520 214 45.911 176 29.550 169 73.442 469 86.777 327 7,9 22,0 278 13,5 25,9 192 959.765 172 300.333 159 26.733 160 87.782 403 155.120 211 2,6 7,0 269 8,7 12,4 143 1,7 68 1,451.855 161 42.918 160 29.050 162 48.400 171 55.713 165 23,9 29,1 122 28,6 33,5 117 0,8 53 872.298 171 134.407 148 23.850 151 66.264 202 74.207 190 15,6 22,5 144 18,6 25,1 135 0,1 ' 50 3,272.562 157 84.348 157 29.183 165 184,608 127 219.100 133 31,2 21,3 68 35,4 25,2 71 2,1 43 1,433.478 158 258.565 143 23.383 145 144.058 325 241.309 205 1,7 4,7 276 4,6 7,8 170 1,003.283 137 77.532 134 25.600 153 36.301 74 60.626 97 11,7 6,4 55 14,0 10,1 72 2,4 63 1,010.027 146 125.119 156 28.300 157 37.066 153 86.552 143 2,2 2,6 118 5,5 6,2 113 1,7 106 1,457.601 163 144.659 150 34.575 166 43.166 126 64.505 142 7,7 6,3 82 10,2 9,5 93 0.2 50 1,021.158 150 99.435 173 29.033 165 53.479 150 68.048 155 21,3 2,1 10 26,1 2,7 10 - - 1,031.340 143 165.801 160 30.041 160 86.921 117 110.900 120 20,7 15,7 76 25,7 20,0 78 0,6 67 1,670.351 164 324.316 157 27.425 154 413.498 232 603.330 184 5,7 9,5 167 10,5 13,8 131 0,7 117 1,125.536 153 1,165.903 149 27.208 151 390.338 188 530.983 170 3,3 4,4 133 5,0 6,0 120 0,3 100 855.114 144 138.922 146 27.350 153 59.850 150 80.953 142 10,0 9,7 97 14,4 13,1 91 - - 1,081.168 166 495.879 152 29.250 150 239.769 216 296.676 195 8,6 12,3 143 11,7 15,3 131 1,5 83 662.953 148 406.067 159 25.866 156 47.883- 143 130.445 138 2,8 2,9 104 8,0 7,9 99 0,8 114 1,532.477 162 595.686 168 42.541 159 240.036 159 350.121 155 9,8 11,1 113 14,7 16,2 110 5,5 73 GOSPODARSTVO INDUSTRUA - pred. nekovin. rudnin - predelava kovin - strojegradnja - proizv. eiekt. strojev in aparatov - pred. kemičnih izdelkov - proizv. gradbenega materiala - proizv. žag. lesa in plošč - proizv. konč. lesnih izdel. - proizv. konč. tekst. izdel. - proizv. obutve in galant. - proizv. živilskih proizv. - proizv. in predel. tobaka - grafična dejavnost KMETIJSTVO GOZDARSTVO VODNO GOSPODARSTVO GRADBENIŠTVO PROMET TRGOVINA GOSTINSTVO OBRT STANOV. KOMUN. DEJAVNOST FINAN. POSLOV. STORITVE III. UKREPI, AKTIVNOSTI IN NOSILCI IZVAJANJA NALOG 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Na področju ekonomskih odnosov s tujino cilji opredeljeni v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 niso bili v celoti uresničeni. Celotni izvoz je porastel za 11,5 odstotka (v resoluciji 15 odstotkov), od tega je porastel konvertibilni izvoz za 37,3 odstotka (v resoluciji 20%), medtein ko se je izvoz na klirinSko področje znižal. Uvoz, tako s konvertibilnega kot s klirinškega področja se je v letu 1984 še nadalje zmanjševal in je dosegel okoli 70 odstotkov uvoza iz leta 1983. (v resoluciji povečanje uvoza v odvisnosti od izvoza). Zaradi povečanja konvertibilnega izvoza in zmanjševvanja uvoza je bilo doseženo pozitivno pokritje tako celotnega (140,8), kot tudi konvertibilnega (103,2) uvozva z izvozom. vOOOdin S = 124,80 I-MV83 % l-XH/84 % INO skupaj 3.351789 100,0 3.747.118 100,0 111.5 izroz komertibilra 1.583.164 47,1 2.174.377 58,0 137,3 kliring 1.776.633 52.9 1.572.742 42,0 88.5 Skupaj 3666.786 100.0 2.660033 100.0 72.5 uvoz konvertibilni 2.863.524 78.1 2.105.993 79.1 73,5 Hliring__________________803261 21,9 554.040 20,9 68,9 saldo - 306.988 +1.087085 % uvoza i izvozom 91,6 140,8 konvertibilno pokritje 55,6 103,2 a) IZVOZ V organizacijah, ki so v resoluciji opredeljene kot nosilke občinskega konvertibilnega izvoza, je bil dosežen naslednji odstotek v konvertibilnem izvozu blaga občine v letu 1984: TABELA: 3 O2D, Kl SO NOSILCI KONVERTIBILNEGA IZVOZA BLAGA vOOOdin I = 124,80 Zap. OZO l-XII/83 l-XII/84 detežv INO 5t konvert. izvozu 1. DO Plutal TOZD Zapiral. embataža 411.833 259.065 11.9 62,9 2. DO Avtomontaza TOZO Utensilia 139.460 93.360 4,2 66,9 3. DO llirija Vedrog 281.753 357.711 16.4 126,9 4. DOHoja 197.515 569.218 26,1 288,1 5. DO Kolinska TOZD Vinocet 123.231 86.161 3,9 69,9 6. OOGozdnogosp.Ljubljana 60.065 61.726 2,8 102.8 7. DOKIG 67.553 67.906 3,1 100,5 8. OOIGO , 32.169 102.277 4,7 317,9 9. Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 34.889 40.734 1,8 116.7 10. DOTovil 19.243 68.825 3,1 357,6 11. TTL TOZD Proizvodnja - 165.734 7,6 12. Kmetijska zadruga VelikeUšče 33.104 28.249 1,3 85.3 13. Inženirski biro Elektroprojekt ' - 36.298 1,7 Nosilci konvertibilnega izvoza so ustvarili 88,5 odstotka kon-vertibilnega izvoza blaga občine. Izvoz na konvertibilno področje so najbolj povečale OO Hoja (371.703 tisoč din), DO llirija Vedrog (75.958 tisoč din) in DO IGO (70.108 tisoč din). DO Hoja |e tudi povečala svoj delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu občine in sicer iz 12,4 na 26,1 in je v letu 1984 največji konverti-bilni izvoznik. Najbolj so zmanjšale konvertibilni izvoz DO Plutal TOZD Zapi-ralne embalaže in sicer za 152.768 tisoč din (IND 84/83. 62,9), HP Kolinska TOZD Vinocet za 37.070 tisoč din in Avtomontaža TOZD Utensilia za 46.100 tisoč din Na tako ugodne rezultate v konvertibilnem uvozu je vplival predvsem izvoz blaga v DO Hoja, saj v primeru ko izločimo izvoz DO Hoja ugotovimo, da je konvertibilni izvoz v občini porastel le za 15,8 odstotka glede na leto 1983. TABELA: 4 NAJVEČJI IZVOZNIKI V UETU 1984 v OOO din S = 124,80 »T _______________ 1. ILIRIJA VEDROG 2. IGO ' ' . 3. HOJA 4. ISKRA ELEKTROZVGZE TOZD ELEKTRONIKA HORJUL 5. PLUTAL 6. TOBAČNA TOVARNA 7. AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA 8. HP Kolinska TOZD Vinocet 9. SUROVINA HARIBOR TOZD LJUBUIANA 10. KIG 11. SŽ DO TOVIL 12. DO LIVAR TOZO LIVARNA BARVNIH KOVIN 13. GOZDNO GOSPODARSTVO UUBLJANA 14. SOZD ZPS U.INŽINERSKI BIRO ELEKTROPROJEKT 15. ISKRA 1EZE LJ.TOZD TOVARNA SE* 16. KIT KMETIJSKA ZAORUGA VELIKE LAŠČE 17. ASTRA ARS INŽENIRING 18. 1EVT INŠT.ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO 19. SLOVENIJALES ŽIČNICA TOZD PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV 20. PROIZVODNO IN TRGOVSKO POOJETJE ZNAGA 1983 cilolnem 1984 cilotnem IND izvozu izvozu 721.250 21,4 738.657 19,7 102,4 704.199 20,9 679.126 18,1 96,4 214.226 6,3 578.761 15,4 270,1 400.627 tt.,9. 429.586 11,4 107,2 424.453 12,6 " 275.539 7,3 64,9 182.959 4,8 214.764 6,3 143.893 3,8 67,0 123.300 3,6 98.282 2,6 79,7 56.142 1,6 76.813 2,0 136,8 103.846 3,0 71.747 1,9 69,0 19.243 0,5 69.968 1,8 363,6 74.245 ' 2,2 68.535 1,8 92,3 60.065 1,7 61.726 1,6 102,7 51.569 1,3 25.725 0,7 35.837 0,9 139,3 33.104 0,9 28.249 0,7 85,3 20.496 0,6 25.459 0,6 124,2 21.794 24.844 9.244 0,6 0,7 0,2 21.295 18.568 16.065 0,5 0,4 0,2 97,7 74,7 173,7 95.7 96,8 TABEIA: 5 IZVOZNIKI HA KOKVERTIBILMO TRŽIŽČE (otaoij«) V LETU 1984 V OOO din S = 124,80 7 ^ TTd ^ ŽSlltnJ. 1984 nillZ« INO žt.________________________________i»oru____________iivoi«_________ 1. HoJ« 197.515 12,4 569.218 26,1 288,1 2. Ilirij« Vedrog 281.753 17,7 357.711 16.4 126,9 3. Plut«l 411.833 26,0 259.065 11,9 62,9 4. m. TOZD Proltv.cigaret 165.734 7,6 5. 100 32.169 2.0 102.277 4,7 317,9 6. fvtoaootaža TOZD Utensi- 139.460 8,8 93.360 4,2 66,9 7. HP Kolinska TOZO Vinocet 123.231 7,7 86.161 3,9 69.9 8" Y82ivt3!b?!SAšor 56.142 s,s 76.8i3 3.5 lae.e 9. SŽ DO Tovil 19.243 1,2 68.825 3,1 357,6 10. KIO 67.553 4,2 67.906 3,1 100,5 83,5 TABELA:7 IZVOZNIKI NA KLIRINŠKO OBMOČJE V LETU 1984 84.5 vOOOdin S = 124,80 Zap. 1983 deležv 1984 delež v IND št. OZD celotnem celotnem izvozu izvozu 1. IGO 672.030 37,08 576.849 36.6 85,8 2. Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 365.738 20,5 388.853 24,7 106,3 3. llirija Vedrog 439.497 24.7 380.947 24,2 86,6 4. DO Livar TOZD Livama barvnih kovin . 74.146 4,1 68.523 4,3 92,4 5. Avtomontaža TOZD Utensilia 75.304 4.2 50.533 3.2 67.1 91,3 93.0 b) UVOZ V resoluciji je predvidena rast konvertibilnega uvoza blaga in storitev in sicerza 13 indeksnih točk počasneje od rasti konverti-bilnega izvoza. V letu 1984 pa so OZD z območja občine znižale celotni blagovni uvoz za 27,5 odstotnih točk, konvertibilni uvoz pa za 26,5 odstotnih točk. Uvoz blaga občine se je znižal pred-vsem zaradi velikega znižanja uvoza pri najpomembnejših uvoz-nikih in sicer: 00 Agrotehnika TOZD Trgovina (indeks uvoza 56,3); DO Plutal (indeks uvoza 54.4), DO Iskra Elektronika Horjul (indeks uvoza 59,4) in v DO Hoja (indeks uvoza 63,7). Od organizacij, ki so po resoluciji opredeljene kot nosilke konvertibilnega izvoza na področju gospodarstva ne pokrivata svojega konvertibilnega uvoza z izvozom OO Iskra TOZD Elektro-nika Horjul (pokritje 55,7) in 00 Plutal (pokritje 90,7). Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so v letu 1984 dose-gle najvišjo vrednost uvoženega blaga naslednje organizacije: - z vidika celotnega uvoza: DO Agrotehnika TOZO Trgovina, 00 llirija Vedrog, 00 Plutal, DO Hoja, Raziskovalna SIS Slovenije, Iskra TOZD Elektronika Horjul - z vidika konvertibilnega uvoza: 00 Agrotehnika TOZD Trgo-vina. DO llirija Vedrog, DO Plutal, Raziskovalna SIS Slovenije, DO Hoja. TABELA: 8 NAJVEČJI UVOZNIKI V LETU 1984 v 000 din S = 124.80 Zap. 1983 delžv 1984 deležv INO št 0Z0 celotnem celotnem uvozu uvozu 1. Agrotehnika, TOZD Targovina 1.179.169 32,1 663.440 24.9 56.3 2. llirija Vedrog 351.652 9,5 344.594 12,9 97,9 3. Plutal 583.923 15.9 318.066 11,9 54,4 4. Hoja 312.557 8,5 199.382 7,4 63,7 5. Raziskovalna SlSSIovenije 185.678 5,0 195.996 7,3 105,5 6. Iskra. TOZD Elektro. Horjul 302.525 8.2 179.736 6.7 59,4 7. 160 75.097 2.0 107.734 4.0 143,4 8. Tobačna tovarna Ljubljana 72.414 1.9 97.736 3.6 134,9 9. KIG 57.784 1,5 84.091 3,1 145,5 10. Avtomontaža, TOZD Utensilia 25.606 0.6 67.605 2.5 264,0 11. HPKolinska, TOZOVinocet 96.951 2,6 58.192 2,1 60,0 12. Izobraževlana SlSSIovenije 66.599 1,8 56.693 2.1 85,1 13. Mizarstvo in tepetništvo Ig 29.980 0.8 46.344 1,7 154,5 14. Iskra Commerce 1.705 0,04 23.540 0,8 1380.6 15. Iskra IEZE, TOZDTov. SEM 54.542 1,4 23.124 0.8 42.3 16. Proizv. in trg. p. Zmaga 4.542 0.1 19.315 0.7 424.9 17. Inštitut J. Stefan 39.483 1.0 17.005 0.6 43.0 18. PJT Ljubljana - - 15.857 0.5 19. Fakul. za etektro. 445 0.01 12.145 0,4 2729,2 20. DO IZIP, TOZD Zasto. Lj. 18.781 0,5 10.466 0.3 55.7 _______________________________95J55______________94.3 TABELA 9: UVOZNIKI S KONVERTIB. OBMOČJA V LETU 1984 Zap. 1983 deležv 1984 deležv IND št. OZD celotnem celotnem _______________________________uvozu_____________uvozu________ 1. Agrotehnika, TOZDTrgovina 1.007.888 35,1 579.538 27,5 57,5 2. llirija Vedrog 353.468 12,3 344.594 16,3 97,4 3. Piutal 583.923 20.3 285.723 13.5 48,9 4. Raziskovalna SlSSIovenije 171.892 6,0 191.593 9,0 111.4 5. Hoja 66.630 2,3 106.073 5,0 159.1 6. Iskra Elektrozv. 151.032 5.2 73.056 3,4 48.3 TOZD Elektroni- kaHorjul ¦ 7. IGO 75.837 2,6 71.240 3,3 94,8 8. Tobačna tovarna Ljubljana 57.837 2,0 70.551 3,3 121,9 9. HPKolinska, TOZDVinocet 96.327 3.3 58.192 2,7 60,4 10. Avtomontaža, TOZD Utensilia 25.606 0.8 54.798 2,6 214 _________________________________89S_______________86^6________ TABELA: 10 UVOZNIKI S KLIRINŠKEGA OBMOČJA V LETU 1984 Zap. 1983 deležv 1984 delež v št. O2D celotnem celotnem uvozu uvozu Ind. 1. Iskra Elektrozveze 151.493 18,8 106.680 19,2 70,4 2. Hoja 249.993 31,3 93.309 16,8 37,3 3. Agrotehnika Gruda TOZDTrgovina 171.281 21,3 83.902 15,1 48,9 4. Mizarstvo in tapetništvo Ig 28.764 3,5 43.705 7,8 151,9 5. KIG 48.222 6,0 38.501 6,9 70,8 6. IGO - - - 36.494 6,5 7. Plutal - - 32.344 5,8 8. Izobraževalna SIS Slovenije 55.493 6,9 30.406 5,4 54,7 9. Tobačna tovarna Ljubljana 16.939 2,1 27.319 4,9 161,2 10. Iskra Commerce TOZDServis - - 20.894 3,7 89,7 92,1 Po podatkih SISEOT o realizaciji plana ekonomskih odnosov s tujino za leto 1984 je realizacija plana konvertibilnega izvoza blaga 85 odstotna, konvertibilnega uvoza blaga 52,4 odstotna, realizacija konvertibilnih prilivov 75,3 odstotna, konvertibilnih odlivov pa 48,5 odstotna. Podatki so zbrani po nosilcih plana s sedežem v občini in sicer za plan in realizacijo za blago za celo leto 1984, za prilive in odlive pa za obdobje januar - november 1984. V letu 1984 je sedem največjih nosilcev izvoza na konvertibilno območje doseglo naslednjo realizacijo plana konvertibilnega izvoza blaga in konvertibilnih prilivov. Realizacija plana po OZD Zap. št. OZD % realizacije plana konvertibilnega izvoza blaga % realizacijeplana konvertibilnih prilivov 1. DOKIG 2. DO Plutal 3. DO Tobačna tovarna Ljubljana 4. DOIGO 5. DOHoja 6. DOTovil 7. DOIIirijaVedrog 92,5 56,7 25,9 204,9 258,6 212,1 80,7 179,5 85,4 0,0 238,6 237,4 92,7 131,0 Na področju uvoza z konvertibilnega območja pa so večje OZD dosegle naslednjo realizacijo planov: Zap. % realizacije plana % realizacija plana št. OZD konvertibilnega konvertibilnih uvoza blaga odlivov 1. DOPIutal 38,1 40,3 2. DO Tobač. tov. Lj. 20,7 3,5 3. DOKIG 78,0 68,8 4. DOIGO 102,1 54,6 5. DOHoja 134,5 126,6 6. DOIIirijaVedrog 72,8 74,7 Izvozno uvozna gibanja so v primerjavi z celotnim Ijubljanskim gospodarstvom zadovoljiva saj je v Ijubljanskem gospodarstvu celotni izvoz porastel le za 6% od tega konvertibilni za 10%, uvoz pa se je zmanjšal za 17,2 odstotnih točk (indeks 82,8). Dosti ugodni rezultati v občini Ljubljana Vič-Rudnik nimajo bisfvenega vpliva na celotno Ijubljansko gospodarstvo saj zavzema izvoz v občini Ljubljana Vič-Rudnik le 6,8% celotnega Ijubljanskega gospodarstva (leta 1983 6,5%). Delež konvertibil-nega izvoza pa je še nekoliko nižji in znaša 5,4 odstotka, vendar pa se je povečal glede na leto 1983, ko je znašal 4,5 odstotka. 2. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE Z resolucijo smo za leto 1984 predvideli 4 odstotno rast količin-skega obsega industrijske proizvodnje, dosežena pa je bila 7,5 odstotna rast. Po dobrem začetku v prvih mesecih leta, ko je industrijska proizvodnja dosegla zelo visoko rast (v I. četrtletju 32,3) je počasi padala in.ob koncu leta spet nekoliko porasla (II. četrtletje 11,3. III. četrtletje 7,2), na kar so vplivale težave pri oskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami. ' Ob koncu leta so 4 organizacije proizvedle manj kot v lanskem letu. Najnižja rast je dosežena v DO SCTTOZD proizvodnja cigret, DO Zmaga in DO Tiskarna. V DO Zmaga je količinsko manjša proizvodnja zaradi zahtevnejše proizvodnje za izvoz, v DO Tiskarna pa zaradi spremenjene strukture izdelkov, ki zahtevajo različno stopnjo obdelave. V DO Plutal je proizvodnja na isti stopnji kot v prejšnjem letu, na kar je vplivala spremenjena struktura izdelkov. Povečali so izdelavo lažjih alumlnijastih zapork in zmanjšali izdelavo kron-skih zamaškov (1983: 2153 milijonov kronskih zamaškov in 285 milijonov aluminijastih navojnih zapork, 1984: 1817 milijonov pločevinastih zamaškov in 337 milijonov aluminijastih zapork). Med nosilci industrljske proizvodnje opredeljenimi z resolu-cijo, v letu 1984 niso dosegli predvidene 4 odstotne stopnje rasti: DO Plutal, DO Tovil, DO TTL TOZD Proizvodnja. V DO Tovil je proizvodnja le nekoliko večja kot lansko leto, vzrok pa je le v slabi kvallteti repromateriala. Ostali pa so ob upoštevanju težav pri oskrbi z repromaterialom tako kot po količini in kakovosti dosegli dokaj ugoden porast industrijske proizvodnje. TABELA11 Količinski obseg industfijske proizvodnje v letu 1984 Zap. OZD • Ponder Indeks IND IND št. fizične zaposlo- fizične - proiz- vanja produkt. vodnje 1. DO KIG 3,2 112 106 106 2. DO Livar, TOZDLBK - 1,8 J19 107 111 3. DO Avtomontaža, TOZD Utensilia 5,0 109 102 107 4. DO Avtomontaža, TOZD TGN 4,4 136 139 98 5. DO KIP 1,7 112 93 120 6. DOPIutal, TOZDZE 6,6 100 106 94 7. DOTovil 4,7 101 102 99 8. DOIGO 8,3 105 103 102 9. Slovenijales, DO Žičnica 2,2 115 84 137 10. DO Ilirija-Vedrog 19,5 122 105 116 11. DO Silvaprodukt 0,5 110 96 115 12. DO SCT, TOZDOpekarne 1,2 12 75 16 13. DO Hoja 7,7 104 104 100 14. DO Rašica, TOZD Konf. 0,7 106 100 106 15. DOTekstilka 0,9 113 105 108 16. DOZmaga . 2,5 98 102 96 17. DO IUV, TOZD Galanter. 0,4 104 114 91 18. HP Kolinska, TOZD Vinocet 8,0 105 102 103 19. DOTTL, TOZD Proizvod. 13,5 98 100 98 20. DO IKO, TOZDIPKO Podpeč 3,9 112 105 107 21. DOTiskarna 3,0 96 89 108 107,5 103,8 Zavod SRS za statistiko izračunava indeks fizičnega obsega proizvodnje po enotni metodclogiji. OZD pošiljajo zavodu mesečno podatke o količinski proizvodnji na obrazcu IND-1. Zavod uporablja ponderacijski sistem, ki temelji na družbenem proizvodu. Za obračun se uporablja nomenklatura proizvodov in surovin na podlagi enotne klasifikacije proizvodov. Obstoječa metodolo-gija za izračunavanje količinskega obsega proizvodenj za posa-mezne organizacije združenega dela, glede na vrsto in spreminja-nje proizvodnje ni primema, ker upošteva le obseg proizvodnje določenega izdelka po njegovi nomenklaturi (t, kos) ne pa tudi količine vloženega deia v ta izdelek. Zato komite za družbeno planiranje in gospodarstvo za izračun indeksa količinskega obsega uporablja svojo metodologijo, ki temelji na podatkih o količinskem obsegu industrijske proizvod-nje, ki ga posredujejo same organizacije združcnega dela in je izračunan z izbranimi merili, za izračun indeksa na nivoju občine pa uporabljamo kot ponder delež družbenega proizvoda posa-mezne OZO v družbenem proizvodu občine v prihodnjem letu. Oskrbljenost industrije z domačimi surovinami v letu 1984 je bila slaba v 50% in kritična v 8,3% industrije. Vse leto je bila oskrba kritična v 00 KIG, v prvi polovici leta v DO Tiskarna in v začetku leta v DO Žičnica. Težave pri oskrbi z domačimi surovi-nami so bile tudi v DO TIL TOZD proizvodnja cigaret. DO IKO TOZO IPKO Podpeč, DO Zmaga, DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul, DO Igo in OO Livar TOZD LBK. V OO Ilirija-Vedrog in DO Avtomontaža TOZD Utensilia se je oskrbljenost izboljšala v DO Tovil DO Iskra IEZE TOZD SEM in DO Sistemi za energetiko pa poslabšala. Oskrbljenost z uvoženimi surovinami je bila slaba v 52.8% in kritična v 22,5% induslrije. Vse leto je bila kritična oskrba z uvoženimi surovinami v DO KIG, DO Sistemi za energetiko, DO Tiskarna in TOZD Grafična dejavnost. Slabo so bile oskrbljene DO TTL TOZD proizvodnja cigaret, DO IKO TOZD IPKO Podpeč, DO Zmaga, DO IUV TOZD Galanterija, DO Rašica TOZD Konfek-cija Horjul, DO IGO in 00 Iskra IEZE TOZD SEM. V DO Žičnica in DO Ilirija-Vedrog se je oskrbljenost z uvoženimi surovinami iz-boljšala. Težav pri oskrbi s premogom, električno energijo in tekočimi gorivt ni bilo, le v zadnjih treh mesecih je bt(a kritična oskrba s tekočimi gorivi v DO KIG. DO Zmaga, DO TTL TOZD Proizvodnja cigaret in DO IKO TOZD IPKO Podpeč so imele vse leto težave pri oskrbi z embalažo, v prvem četrtletju pa tudi v DO Ilirija-Vedrog TOZD Kozmetika. Stanje naročil za domači trg je dobro, proti koncu leta je bilo manj naročil v DO Ilirija-Vedrog in HP Kolinska TOZO Vinocet in DO Plutal. Naročila za izvoz so se zmanjšala v HP Kolinska TOZO Vinocet, 00 Hojal, OO Plutal, DO KIG, DO Avtomontaza TOZD Utensilia, DO Tiskarna in DO Žičnica. Stanje plačanih računov je bilo slabo v polovici industrije. V DO KIG je bilo ob koncu leta stanje kritično, slabo je bilo v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Plutal, DO Iskra IEZE TOZD SEM, DO Hoja TOZD Galanterija in DO Tiskarna. Ob koncu leta 1984 je bilo stanje kreditov za obratna sredstva kritično v DO KIG in DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo, vse leto je bilo slabo v OO Avtomontaža TOZD Utensilia, 00 Žičnica, Do Iskra IEZE TOZD SEM, DO TTL TOZD Proizvodnja cigaret in TOZD Torbica, DO Tiskarna in DO IKO TOZD IPKO Podpeč in DO IUV TOZD Galanterija, kritično stanje v OO Hoja TOZD Galanterija se je nekoiiko izboljšalo. TABELA: 12 Oskrbljenost industrije v letu 1984 (v %) Dobra Slaba Kritična oskrb. z domač. sur. 41,7 50,0 8,3 z uvoženimi surovinami 24,7 52,8 22,5 spremogom 99,1 0,9 z električno energijo 96,4 5,6 - z embalažo 77,4 22,2 0,4 s tekočimi gorivi 90,8 7,3 1,2 stanje naročil za domači trg 79,3 20.7 naročil za izvoz 52.3 36,3 1,4 plačanih računov 50,2 45,5 4,3 kred. za obratna sred. 43,6 48,8 7,6 3. KMETIJSKA PROIZVODNJA Z resolucijo za leto 1984 smo opredelili, da bomo tržne viške v kmetijski proizvodnji povečali za okoli 4 odstotke. Po podatkih, ki so jih o realizaciji plana za leto 1984 posredovale organizacije združenega dela kmetijstva, je možno oceniti, da je bila prese-žena z resolucijo predvidena rast tržne proizvodnje kmetijske pridelave. Na območju občine je dosežena naslednja tržna kmetijska pridelava: Vrsta pridelave EM Plan Realizacija Indeksi 1984 1983 1984 84/83 R/P kiavnaživina t 1.450,0 1.079.0 1.481,0 137 102 plemenska ži- kom 178,0 245,0 181,0 74 101 vina - t 215,0 196,0 217,0 111 101 konji t 39,7 34,5 55,7 162 140 teleta t 12,6 15.0 15.0 100 119 prašiči hl 80.000,0 75.434,0 84.498,0 112 105 mleko t 450,0 329,0 574,5 174 127 pšenica t 68.0 148,0 99,0 67 145 oljna ogrščica t 150,0 212,0 113.0 53 75 krompir t 120.0 218.0 183.0 84 152 vrtnine t 320.0 972,0 771,0 79 240 seno V navedenih količinah realizacije planirane tržne kmetijske pridelave ni všteta neorganizirana prodaja mesa, mleka in drugih kmetijskih pridelkov zasebnega sektorja in njegova tastna oskrba. V najpomembnejši kmetijski dejavnosti, prideiavi mleka, je odkup 5% nad planiranim. Nadaljni napredek je potrebno napra-viti za tzboljšanje kvalitete mleka. Odkup klavne živine je 2% nad planiranim. Ob tem velja opozoriti, da odkup živine v letu 1984 po daljšem času dosega s planom predvidene količine, ki so bile v letu 1983 nižje kot v letu 1980. Večji odkup živine je rezultat prizadevanj za povečanje pitanja živine, zlasti v kooperacijt, ciklusa proizvodnje, ki se ne pokriva s koledarskim letom, pa tudi večje ponudbe živine, zaradi pomanjkanja krme vsled slabega pridelka sena in koruze zaradi neugodnega vremena. Pridelek pšenice je bil v družbenem sektorju kmetijstva, zaradi doslednega in pravočasnega izvajanja tehnologije pridelovanja pšenice, rekorden, saj je bil na posameznih parcelah tudi 74 df ha, poprečen pridelek pa je 62 dt/ha. Pridelek pšenice v zaseb-nem sektorju, zaradi še mnogokje ročne setve, nepravočasnega in nezadostnega gnojenja ni dosegel polovice tega pridelka. Kot zelo ugodna poljščina se je po pridelku in glede na kvaliteto olja izkazala oljna ogrščica. Zaradi setve slabega semena in nepra-vočasnega zatiranja krompirjeve plesni je bil pridelek krompirja zelo nizek in zato tudi odkup le 75% planiranega. Na osnovi odkupa v letu 1984 in dinamike rasti proizvodnje v prvih treh letih srednjeročnega obdobja, lahko sklepamo. da bodo cilji tržne kmetijske pridelave postavljeni s srednjeročnim planom 1981-85 doseženi. Ob intenzivnejši rabi travinja, vključe-vanju krmnih rastlin v kolobar ter še večjem vključevanju slabo obdelanih zemljišč v družbeno-organizirano kmetijsko pridelavo, bi bili rezultati še ugodnejši K povečanju tržnosti. predvsem mleka in mesa. predvsem pa k zadrzanju nivoja pridelave, zaradi neugodne oskrbe z mineral-nimi gnojili iri krmili v začetku leta. so prispevala sredstva, ki jih delavci združujejo po 0,6% stopnji iz bruto osebnega dohodka v skladu z razvojem kmetijstva in porabo hrane občin mesta L|Ub-Ijane. Za odkupljeno kmetijsko proizvodnjo, namenjeno oskrbi Ljubljane, in za pospeševanje kmetijstva v občini je bilo iz sklada izplačano 35.164.594 dinarjev. Iz občinskega sklada za pospeše-vanje kmetijstva so bile sofinancirane tiste pospeševalne dejav-nosti, ki niso vključene v program mestnega in republiškega interventnega sklada v višini 3.305.000 dinarjev. Občinski sklad, kljub skromnim sredstvom, prispeva k povečanju kmetijske pri-delave v občini in k delnem kritju škode, ki nastane zaradi naravnih ujm. Za višjo in ekonomičnejšo kmetijsko pridelavo je potrebno okrepiti strokovno kmetijsko pospeševalno službo, ki se bo morala prizadevati, da izdela proizvodne programe za vse kme- tije, vključene v organizirano tržno pridelavo in prenese sedanja in nova tehnološka in ekonomska znanja v proizvodnjo. Premalo je še kmetij, kjer so uvedeni pospeševalni ukrepi: setev kvalitet-nega semena, analize tal in krme, gradnja silosov in dosuševalnih naprav, zavarovanje živine, ureditev pašnikov in še drugi ukrepi, ki se sofinancirajo iz interventnih skladov. Neobdelana in slabo obdelana zemijišča, zlasti tista, ki so dostopna in primerna za strojno obdelavo, se uspešno vključu-jejo v boljšo obdelavo. Znani lastniki zemljišč (56) so bili opozor-jeni, da svoja zemljišča boljše obdelajo. V letu 1985 se bo aktiv-nost pospešeno nadaljevala predvsem na območju krajevnih skupnosti Golo, Zapotok, Rob, Rakitna, Turjak in Velike Lašče. V izvajanje nalog sprejetih z resolucijo se je aktivno vključevala tudi občinska Kmetijska zemljišča skupnost. Z obnovo 410 km terciarne odvodne mreže, predvsem na Barju, so izboljšani obde-lovalni pogoji na približno 400 ha zemljišč, kar je več kot je predvideno z resolucijo. Na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče je izboljšana obdelava na 20 ha. Načrtovana izvedba hidromelioracij v Horjulski dolini je končana na B kompleksu na 111 ha. Na manjšo realizacijo je vplivalo slabo vreme jeseni in dolgotrajni postopki za pridobitev potrebnih sredstev. Za melioracijo na področju Iga (k.o. Dobra-vica in del k.o. Pijava gorica) na 315 ha je izdelan projekt in zagotovljen večji del sredstev za izvedbo. Realizacija projekta je prenešena v leto 1985, da se zagotovijo za izvedbo vsa potrebna finančna sredstva. Izdelavo projekta sta financirala Kmetijska zemljiška skupnost in občinski sklad SIS za razvoj kmetijstva. Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva so z nasutjem zemlje pridobile 1,5 ha pašnika na Bokalcah, z izkopom melioracijskih jarkov je izboljšanih 18 ha v Kozarjah, z agromelioracijami je izboljšanih 51 ha zemljišč slabih travnikov, ki bodo primerni za setev poljščin. Kmetijska zemljiška skupnost je sofinancirala 923 buldožerskih ur v krajevnih skupnostih Črni vrh, Horjul, Dobrova, Polhov Gra-dec, Velike Lašče in Rob. S tem je bilo omogočeno boljše in varnejše kmetovanje na 85 ha zemljišč. Od načrtovanih 100 ha ureditve pašnikov je na območju Kmetij-ske zadruge Velike Lašče urejenih 45 ha, na območju Kmetijske zadruge Ljubljana TZO Vič je izdelan ureditveni načrt za pašnik 50 ha na Babni gori. Kmetijska zemljiška skupnost je v letu 1984 financirala izbolj-šavo kmetijskih zemljišč v znesku 10.318.837,50 din. 4. GOZDARSKA PROIZVODNJA x Po srednjeročnem programu bi se morala blagovna proizvod-nja povečati za 4 odstotke, t.j. 0,8% letno. Na podlagi teh ciijev bi morali v letu 1984 ustvariti blagovno proizvodnjo v višini 63.536 m3. Dosežena je bila proizvodnja 62.285 m3 oziroma 98,0% napram planu za to obdobje. V letu 1984 je bila dosežena bla-govna proizvodnja 97,2% napram planu za leto 1984, kar je posledica izredno slabih vremenskih razmer v I. tromesečju leta 1984._Obnova, nega, varstvo gozdov in gradnja gozdnih komuni-kacij fe potekala v glavnem po planu. GOZDARSKA PROIZVODNJA V LETU 1984 • Tabela: 13 Plan 1984 Realizacija blagovne proizvodnje (m3) Indeksi Lastništvo Iglavci Listavci Iglavci Listavci Skupaj 84/83 R/P ____________ '______________________________1983 1984 1983 1984 1983 1984_________________ A. DRUŽBENI SEKTOR 12.449 7.925 15.436 15.207 6.165 7.475 21.601 22.742 105,3 t11,6 a) Škofljica 5.229 4.866 7.183 8.532 3.366 4.214 10.549 12.746 120,8 126,3 b) Velike Lašče ¦ 5.660 1.449 6.330 5.294 988 1.376 7.318 6.670 9.1,1 93,8 c) Ljublja. mlekarne ' ' 1.560 1.610 1.923 1.441 1.811 1.885 3.734 3.326 89,1 104,9 B. ZASEBNI SEKTOR 29.195 14.507 33.432 27.939 11.026 11.604 44.458 39.543 88,9 88,9 a) Ljubljana 7.180 8.966 8.586 6.843 7.260 6.989 15.846 13.832 87,3 85,7 b) Škofljica 17.415 5.431 20.838 18.116 3.610 4.432 24.448 22.548 92,2 99,1 c) Ribnica_____________________4.600 200 4.008 2.980 156 183 4.164 3.163 76,0 65,9 Skupaj A+B___________________41.644 22.432 48.868 43.206 17.191 19.079 66.059 62.285 94,3 97,2 5. ZAPOSLOVANJE IN OSEBNI DOHODKI Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko (RAD-1, terito-rialno načelo — zaposleni na območju občine, ne glede na sedež OZD) je bilo v občini v letu 1984 povprečno zaposlenih 18.822 delavcev, ker ja 0,9% več kot v letu 1983 je v skladu z usmeritvami resolucije, kjer je bila načrtovana 1% rast zaposlovanja. V gospodarstvu je bilo povprečnih 12.678 delavcev (1% več kot leta 1983). V negospodarstvu pa 6.144 delavcev (0,7% več). Šte-vilo delavcev v industriji je večje za 2,8% na kar je vplivala predvsem reorganizacija v DO Iskra Elektrozveze (delavci s pod--ročja finančno tehnične storitve) in povečanje števila zaposlenih v DO Avtomontaža TOZD TGN, ki se je priselila v občino ob koncu leta 1983. Ob koncu decembra 1984 je bilo v občini zaposlenih 18.872 delavcev, kar je 69 več kot v decembru 1983. Število delavcev v letu 1984 so najbolj povečali v DO Avtomon-taia TOZD TGN - 23, DO Hoja - 19, GG Ljubljana - 12, DO Livar TOZD LBK - 8, DO Zmaga - 7. V primerjavi z decembrom 1983 se je število delavcev najbolj zmanjšalo v DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki (28), DO KIP (26), DO Žičnica (22) in DO Tovil (15). V negospodarstvu je bilo ob koncu decembra 1984 leta zapo-slenih 6.205 delavcev, 37 več kot ob koncu leta 1983. Število delavcev se je povečalo v izobraževanju (OŠ X. SNOUB Ljubljanske - 6, OŠ Marjan Novak-Jovo - 7, Srednja agroživilska šola -11, FNT V TOZD Farmacija - 5) in v znanstveno-raziskova-tnih organizacijah (Inštitut Jožefa Štefana -v 13, Inštitut za elek- troniko in vakuumsko tehniko - 12), v DPS, SIS in DPO pa se je zmanjšalo število delavcev za 32. V letu 1984 so organizacije združenega dela sprejele 304 pri-pravnike (v gospodarstvu 186 in v negospodarstvu 116). V mesecu decembru je bilo v občini nezaposlenih 289 delavcev (v letu 1983 povprečno 383), prvo zaposlitev je iskalo 96 delavcev (v letu 1983 povprečno 96). TABELA14 Povprečno število zaposlenih v zdmženem delu po področjih dejavnosti za obdobje januar-december 1984 Področje dejavnosti 1-XI1/19831-XI1/1984IND Strukturadecf^Bj'S|984*3'' 105,9 SKUPAJ Gospodarstvo -' i ' ..' ¦¦¦'.-,; Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Vodno gospodarstvo Gradbeništvo -; ' - Promet in zveze Trgovina r. ., ¦.-¦¦_ ,>. Gostinstvo Obrt Stanovanjsko kom. gospodarstvo Finančno tehnične storitve Negospodarstvo Izobraževanje, znanost, kultura - Izobraževanje - Znanost - Kultura 5ocialno varstvo DPS, SIS, DPO - DPS . - SIS ~ .- ..,,-.;.. ~ -': - DPO ••¦ '¦-' 20.125 30.921 18.982 28.9B0 18.350 27.246 19.100 30.744 22.848 35.421 18.496 32.645 17.884 25.889 18.423 2&809 18.461 28.631 15.692 24.890 19.053 29.734 17.072 26.904 25.919 43.842 22.392 34.832 24.637 38.160 24.408 37.977 25.416 39.120 17.752 27.766 15.753 24.090 22.817 36.906 21.893 36.257 25.575 39.607 20.630 33.658 V letu 1984 je bil v občini Izplačani povprečni osebni dohodek na delavca 30.922 din, kar je 53,6 % več kot v letu 1983. V gospodarstvu )e bil izplačani povprečni osebni dohodek 28.980 din, (52,7 % veL kot v letu 1983) v negospodarstvu pa 34.832 din (55,5 % več). 6. OSEBNA, SKUPNA, SPLOŠNA IN INVESTICIJSKA PORABA Z resolucijo stno opredelili, da bo politika delitve dohodka v letu 1984 stremela predvsem k zaustavitvi nadaljnjega padanja življuenjske ravni delavcev in občanov ter h krepitvi materialne osnove združenega dela. \z razporeditve dohodka gospodarstva je razvidno, da se je v letu 1984 povečal delež akumulacijse v dohodku za 1,8 odstotne točke. Za akumulacijo razporejena sredstva so za 75 odstotkov večja kot v letu 1983. Več kot polovico sredstev za akumulacijo so ustvarlle industrijske organizacije. Največje povečanje teh sredr stev pa je doseženo v področju prometa (IND 232), obrti (IND 219) in trgovine (IND 188). Povečanje obsega in deleža akumulacije v dohodku je dose-ženo predvsem na računn zadrževanja rasti srgdstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bila za 15 odstotkov počasnejša od rasti dohodka in za 13 odstotka počasnejša od rasti čistega dohodka. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je v gospo-darstvu na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik znašal 28.559 din in je bil glede na leto 1983 večji za 53,6 odstotka, realno pa za 0,1 odstotka nižji. Skupnim in splošnim družbenim potrebam so gospodarske organizacije namenile za 1,2 strukturne točke manjši delež v razporejenem dohodku kot pred letom. Delež dohodka za druge namene pa je bil za 1 strukturno točko večji, kar je zasluga vedno večjih izločanj dohodka za obresti; v letu 1984 že 46,7% razpore-jenega dohodka. Največ dohodka da za obresti Tobačna tovarna Ljubljana. -. . . _ Vendar pa moramo pri obremenjenosti gospodarstva za plačilo obresti upoštevati tudi prihodke od obresti, ki jih gospodarstvo všteva v celotni prihodek. V primerjanih letih je imelo gospodarstvo - prihodkov od obresti - plačilo za obresti Razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi 1983 1984 IND 534.872 1.251.451 234 1.026.740 2.063.223 201 491.868 811.772 165 TABELA: 16 Razporeditev in struktura razporejenega dohodka: Znesekv OOOdin Obč.Lj. mesto Strukt. v% 1983 1984 1983 1984 Skupnepotrebe 1,829.628 2.870.817 157 158 17,2 16,9 Splošnedružb.potr. 230.834 220.760 96 109 2,2 1,3 Druginameni 2,643.130 4,422.751 167 179 24,9 25,9 Čistiosebnidoh. 3,105.655 4,870.635 157 158 29,3 28,6 SkupnaporabavOZD 628.234 853.253 136 145 5,9 5,0 Akumulacija 2,172.551 3,796.658 175 188 20,5 22,3 Razporejeni dohodek 10,611.120 17,035.941 161 168 100,0 100,0 V letu 1984 je bil z republiškim programom ukrepov in aktivno-sti sprejet predlog za zmanjšanje obveznost: gospodarstva, ki naj bi v čimvečji možni meri prispeval k racionalnejši uporabi družbe-nih sredstev v skladu z usmeritvami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ti predlogi predvidevajo zmanjšanje obveznosti iz dohodka, iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe ter zmanjšanje ostalih obveznosti in sicer z zmanjševa-njerri davčnih in prispevnih stopenj i.n z zmanjšanjem finančnih načrtov potrebnih sredstev. Na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva o vplačanih obveznostih iz dohodka in osebnih dohodkov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, so le-te v letu 1984 za 46,2 odstotka večje kot v letu 1983. Porast posameznih vplačanih obveznosti je različen, glede na sprejete ukrepe znižanja prispevnih stopenj oziroma davkov. Znižale so se vplačane obveznosti za davek iz dohodka (IND 99) in za prispevek solidarnosti iz dohodka (IND 96), ostale vplačane obveznosti pa so došegle naslednji porast: prispevek za kolektivno komunalno rabo 45 odstotkov, prispe-vek za zaklonišča 96 odstoktov, splošni vodni prispevek 58 odstotkov, prispevek za varstvo pred požarom 69 odstotkov, prispevek za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga 84 odstotkov, prispevek za delovanje SISEOT 32 odstotkov, dodatni prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka 36 odstotkov in prispevek za stanovanjsko graditev za 43 od-stotkov. V skladu s predlaganimi aktivnostmi za razbremenjevanje gospodarstva, je bil v rriesecu septembru ukinjen prispevek soli-darnosti iz dohodka, v mesecu juliju pa je bil znižan prispevek za kolektivno komunalno rabo za 10 odstotkov, prispevek za zaklo-nišča, ki ga plačujejo investitorji, ki so oproščeni gradnje zaklo-nišč za 25 odstotkov in prispevek iz čistega dohodka za vzajemno združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo za 20 odstotkov. Znižanje prispevne stopnje pa niso sprejele samoupravne intere-sne skupnosti za varstvo pred požarom in SISEOT za prispevek za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga, zaradi pomankanja sredstev za izvajanje programa ozi-roma manjšega dotoka sredstev od načrtovanega. Sprejeti ukrepi so v določeni meri vplivali na razbremenitev gospodarstva. Ugotovljena 46,2 odstotna rast vplačanih obvezno-sti iz dohodka in osebnih dohodkov je za 13,8 odstotnih točk počasnejša od rasti dohodka, delež navedenih obveznosti v dohodku gospodarstva (5,1%) je v letu 1984 za 0,6 odstotne točke manjši kot v letu 1983. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bil program ukrepov sprejet šele v sredini leta 1984. INVESTICUE Na področju investicijskih naložb v gospodarstvu v preteklem letu ni bilo takih, ki bi bistveno povečale gospodarsko moč občine, prav tako z njihovo realizacijo ni bistveno porastlo število novih delovnih mest, saj je pri večini dokončanih naložb prišlo le do centralizacije dislociranih proizvodnih enot. Naložbe so v preteklem letu spremljale izredno visoke podraži-tve, problematike zagotavljanja lastnih kreditov za manjkajoča sredstva, zamujanje dogovorjenih rokov dobaviteljev in izvajalcev zaradi pomanjkanja materialov, kar vse je vplivalo na njihovo realizacijo. - DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže: izgradnja proizvodnjo skladiščnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo navoj-nih zapork v skupni vrednosti 202.306.000 din - investicija bo dokončana v prvem polletju 1984. Realizaci|a: načrtovana investicija v vrednosti 202.306.000 din je realizirana 95% in bo končana v prvi polovici leta 1985. -DO Semenarna: izgradnja proizvodno oskrbnega centra v coni RM-1. Prva faza izgradnje, proizvodno skladiščni del, ki bo zaključena do konca srednjeročnega obdobja, je razdeljena v 2 zaključni etapi. Prva etapa, objekt za dodelavo semena in 50% planiranih skladiščnih prostorov, v vrednosti -350.000.000 din, bo končana v letu 1984. Za pričetek obratovanja bomo zagotovili začasno oskrbo s plinom. Reatizacija: investicija, katere predračunska vrednost je povečana na 529.610.000 din (objekt za dodelavo semena in 50% planiranih režimskih skladišč s hladilnicami) in pomeni tehno-loško zaključeno ceioto je realizirana 80%; končana bo v prvi polovici leta 1985. - DO Mercator Konditor: gradnja proizvodno poslovnih pro-storov v industrijski coni VP-3/3. Vrednost vlaganj v letu 1984 90.000.000 din. Realizacija: Investicija, katere predračunska' vrednost je povečana na 277.000.000 din je realizirana. - DO Avtomontaža TOZD Utensilia: modernizacija opreme. Investicija je načrtovana v 4 fazah, od katerih bosta 2 fazi v vrednosti 60.000.000 din končani v letu 1984. Realizacija: planirana vlaganja so realizirana - SOZD IMP DO Livar TOZD LBK: obnovitev objekta Livarne neželeznih kovin na Galjevici in postavitev začasnega montaž-nega proizvodnega objekta z novo tehnologijo (za preselitev obrata s Tržaške ceste), investicija v vrednosti 293.000.000 din bo končana v letu 1984. Realizacija: ni realizirano. - DO Hoja TOZD Žaga Škofljica: postavitev lupilne postaje in mehaniziranega skladišča Meles ter energetskega objekta. Inve-sticija v vrednosti 50.000.000 din bo dokončana v letu 1984. Realizacija: investicija, katere predračunska vrednost je povečana na 100.000.000 din je realizirana 85%. Dokončana bo v prvi polovici leta 1985. SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO Podpeč: začetek razširitve proizvodnih zmogljivosti za področje kmetijske opreme. Realizacija: načrtovana izgradnja proizvodne hale v velikosti 1200 m2 je realizirana 82% - vrednost vlaganj v.letu 1984 je 94.592.660 din. - DO Slovenija ceste Tehnika: preureditev obstoječih objek-tov opuščene opekarne na Brdu za tesarsko dejavnost DO SCT s preselitvijo sedeža TOZD Tesarstvo, I. faza, preselitev žagalnice, adaptacija obstoječih prostorov z delno preselitvijo proizvodnje v vrednosti 40.000.000 din bo realizirana v letu 1984. Realizacija: 1. faza je bila realizirana z delno preselitvijo opa-žarske proizvodnje in adaptacijo obstoječih prostorov na Brdu, preselitev žage pa se prenaša v leto 1985. - DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav - izgradnja merilnega laboratorija in prenos raziskave v proizvodnjo, vred-nost investicije 52.000.000 din je dokončana v letu 1984. Realizacija: naložba v izgradnjo merilnega laboratorija v vred-nosti 52.000.000 je dokončana. - DO Galvanotehnika: gradnja proizvodnega objekta s čistilno napravo za galvanizacijo in modernizacijo opreme v dveh fazah. Prva faza v vrednosti 60.000.000 din bo dokončana v letu 1984. Realizacija: do konca leta je bila pridobljena vsa gradbena dokumentacija in zbrana potrebna finančna sredstva. Prva inve-sticije s povečano predračunsko vrednostjo na 86.000.000 din, bo začeta in dokončana v letu 1985. - SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti: dokončanje samopostrežne trgovine osnovne preskrbe na Rakovniku, vred-nost investicijskih vlaganj v letu 1984 je 22.000.000 din. Realizacija: trgovina osnovne preskrbe na površini 1.336 m2 v skupni vrednosti 81.620.000 din je dokončana. - SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti: razširitev pro-dajnih prostorov in adaptacija samopostrežne trgovine osnovne preskrbe Brdo v vrednosti 35.000.000 din. Investicija bo dokon-čana v letu 1984. Realizacija: planirana . investicija v ocenjeni vrednosti 35.000.000 din, je po zbranih ponudbah izvajalcev narastla na 130.200.000 din za kar investitor nima zagotovljenih sredstev. - Merkur Kranj: gradnja centra Vič v coni VM-1 v dveh fazah. Začetek prve faze (do vključno 3. gradbene faze) v ocenjeni vrednosti 60.000.000 din v letu 1984. Realizacija: ni realizirano, začetek gradnje se prenaša v leto 1985. - SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje: gradnja samopo-strežne trgovine osnovne preskrbe na Škofljici v vrednosti 40.000.000 din, investicija bo začeta v drugi polovici leta 1984. Realizacija: ni realizirano; DO Tabor Grosuplje je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za to srednjeročno obdobje, odstopil od načrtovane naložbe - SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje: adaptacija spod-njega dela stare osnovne šole Škofljica za trgovino osnovne preskrbe s površino 250 m2, investicija v vrednosti 2.500.000 din bo dokončana v letu 1984. Realizacija: ni realizirano; krajevna skupnost Škofljica je pro-store stare osnovne šole na Škofljici namenila dejavnostim dro-benga gospodarstva. - ABC Pomurka DO Delikatesa: gradnja samopostrežne trgo-vtne osnovne preskrbe v soseski VS-6 v vrednosti 70.000.000 din. Realizacija: ni realizirano; začetek in dokončanje trgovine osnovne preskrbe s 600 m2 neto prodajne površine v soseski VS-6 Brd se prenaša v leto 1985. - SOZD KIT DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva: zače-tek gradnje farme Brest. Realizacija: v tem srednjeročnem obdobju investicija ne bo realizirana. - SOZD Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana: gradnja tovornega terminala v industrijski coni RP-2. Prva faza: izgradnja mehaničnih delavnic s potrebnimi infrastrukturnimi objekti (prostori za operativno vodenje, parkirišča, bencinska črpalka) v vrednosti 550.000.000 dm je predvidena v 3 tehničnih in funkcionalnih etapah. Vrednost vlaganj v letu 1984 je 300.000.000 din. Realizacija: naložba je realizirana v planirani vrednosti. Grad-nja prve faze, katere predračunska vrednost je povečana na 1.020.000.000 din, bo zaključena v letu 1985, ko bo tudi oprav-Ijena preselitev sedeža TOZD Tovorni promet Viator Ljubljana na območje občine Ljubljana Vič-Rudnik. 7. RAZISKOVANJE Znanstveno raziskovalne organizacije ugotavljajo, da je bil tudi v letu 1984 delež sredstev namenjenih za bazične raziskave še vedno premajhen, povečuje pa se delež sredstev, ki jih raziskovalne OZD ustvarjajo z neposredno svobodno menjavo dela. Povečuje se tudi dohodek iz poskusne proizvodnje, ki že prerašča meje in postaja v nekaterih raziskovalnih OZD redna proizvodnja. V preteklem letu sta le Inštitut Jožef Stefan in Kemij-ski inštitut Boris Kidrič aktivno delovala za prenos svoje posku-sne proizvodnje v redno prakso, vendar do realizacije še ni prišio. Sodelovanje z gospodarskimi OZD se izboljšuje prav tako pa je tudi več sodelovanja teh OZD med seboj. še vedno pa je prisotna problematika velike iztrošenosti opreme in pomanjkanje sredstev za nabavo nove raziskovalne opreme. Težave so tudi zaradi določenih stroškov, ki so omejeni z družbenim dogovorom, kar pa lahko vpliva tudi na poslovne rezultate. Večjo pozornost so znanstvene OZD posvetile področju izobra-ževanja in usposabljanja svojega strokovnega kadra. Delež sredstev, ki jih gospodarske OZO namenjajo za inova-tivno dejvnost je še vedno premajhen, kljub temu pa se je v letu 1984 v primerjavi s preteklim letom povečalo število inovatorjev in inovacijskih predlogov. Povečal se je tudi prihranek dohodka od inovacijske dejavnosti, največji prihranek pa je bil dosežen od koristnih predlogov. Izvršnj svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je v letu 1984 ustanovil razvojni svet z namenom vzpodbujanja hitrejšega pretoka znanja iz znanstvenoraziskovalnih OZD v proizvodne OZD, tesnejšega sodelovanja raziskovalnih OZD in zagotavljanja njihovega večjega vpliva na družbeni razvoj ter vzpodbujanja inovativne dejavnosti v OZD. V razvojnem svetu sodelujejo stro-kovnjaki iz raziskovalnih in gospodarskih OZD. Znanstveno raziskovalne organizacije se vključujejo tudi v bla-govno menjavo s tujino, vendar je njihov delež v občinski bla- govni menjavi zanemarljivo majhen (delež izvoza znaša 0,60%, delež uvoza pa 0,85%). Edina izvoznika blaga sta Inštitut Jožef Stefan (1.382.000 din, kar je za 31,9 odstotkov več kot v letu 1983) in Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko (21.295.000 din, kar je za 2,3 odstotka manj kot v letu 1983). Znanstveno razisko-valne organizacije so v letu 1984 uvozile za 22.773.000 din blaga, kar je za 62,3 odstotkov manj kot v letu 1983. V letu 1984 so uvozili za 10.091.000 din repromateriala (44,3 odstotkov), za 12.658.000 din opreme (55,6 odstotkov) in za 23.000 din blaga za široko potrošnjo (0,1 odstotek). V letu 1983 pa je bila struktura uvoza blaga naslednja: repromaterial 57,4 odstotkov oprema 42,1 odstotkov široka potrošnja 0,5 odstotkov. Po podatkih SISEOT o konvertibilnem prilivu storitev je 5 znanstveno raziskovalnih organizacij v letu 1984 doseglo za 33,086.000 din priliva storitev kar predstavlja 44,5 odstotkov ceiotnega občinskega konvertibilnega priliva storitev. Odliv stori-tev devetih znanstveno raziskovalnih organizacij pa je znašal 3,184.000 din, kar predstavlja 5,7 odstotkov občinskega konverti-bilnega odliva storitev. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA ZNANSTVENO-RAZISKO-VALNIH ORGANIZACIJ V LETU 1984 TABELA :17 v 000 din element I. 1983 I. 1984 Ind. Celotni prihodek 2,233.2413,578.055 160,2 Porabljena sredstva 851.710 1,411.152 165,7 - amortizacija po predpisanih stopnjah 187.030 257.758 138,4 Doseženi dohodek 1,381.5312,166.903 156,8 skupne splošne in druge obveznosti iz dohodka .. 167.094 255.277 152,8 Čisti dohodek 1,214.437 1,911.626 157,4 - razporejena • . sredstvazaOD ' 804.702 1,260.723 156,7 - razporejena sredstva za skupno porabo delavcev 140.108 143.680 102,5 Akumulacija 269.627 507.223 188,1 Sredstva za reprodukcijo 456.657 764.981 167,5 Deležakumulacijevdohodku(%) 19,5 23,4 120,0 Delež akumulacije v čistem dohodku(%) 22,2 26,5 119,4 Stopnja akumulativne zmožnosti(%) . 10,1 13,9 137,6 Stopnja reproduktivne zmožnosti(%) * 17,2 20,9 121,5 Poprečno število zaposlenih - po stanju konec meseca 1.813 1..860 102,6 - po delovnih urah 1.735 1.754 101,1 Dohodek na delavca (v din) 796.271 1,235.406 155,1 Čisti OD na delavca - mesečno povprečje (v din) 27.035 41.678 154,2 Po podatkih iz zaključnih računov za leto 1984 je 17 znan-stveno-raziskovalnih organizacij ustvarilo 3,578.055 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 60 odstotkov več kot v letu 1983. Na dosežene rezultate poslovanja znanstveno raziskovalnih organi-zacij ima velik vpliv Inštitut Jožef Stefan, ki ustvari 40% dohodka vseh inštitutov. Za doseženi celotni prihodek obračuna porab-Ijena sredstva so znašala 1,411.152 tisoč din, kar je za 66 odstot-kov več kot v predhodnem letu. Gospodarnost poslovanja se je v letu 1984 glede na predhodno leto poslabšala, saj so inštituti v letu 1984 za 100 din porabljenih sredstev dosegli 254 din celot-nega prihodka, v letu 1983 pa 262 din. Doseženi dohodek je znašal 2,166.903 tisoč din, kar je za 57 odstotkov več kot v letu 1983. Največje povečanje dohodka so dosegli v organizacijah Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 201), Inštitut za kakovost in metrologijo (IND 188) in Vodnogospodarski inštitut (IND 171), najnižje pa Inštitut za metalne konstrukcije (IND 119) in v Pedagoškem inštitutu (IND 123). Razporejena sredstva za osebne dohodke* znesku 1,260.723 tisoč din so se povečala za 57 odstotkov. Največje povečanje teh sredstev ugotavljamo v organizacijah Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 183), Vodnogospodarski inštitut (IND 161), Inštitut za celulozo in papir (IND 161), Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvti (INO 160), Inštitut za kakovost in metrologijo (IND 160). Izmed navedenih organizacij sta Inštitut za celulozo in papir in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo dosegla nižjo rast dohodka in sicer prvi 44 odstotno, drugi pa 37 odstotno. Sicer pa je hitrejša rast razporejenih sredstev za osebne dphodke od rasti dohodka dosežena v večini inštitutov (12). Sredstva razporejena v sklad skupne porabe v znesku 143.680 tisoč din so višja le za 3 odstotke, na kar pa je vplival novi Zakon o ugotavlja-nju razporejanja celotnega prihodka in dohodka, ki določa, da se stroški za prehrano delavcev ne krijejo več iz sklada skupne porabe, ker so materialni strošek. Sredstva za akumulacijo v znesku 507.223 tisoč din so porastla za 88 odstotkov. Največje povečanje poslovnega sklada ugotav-Ijamo v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 713), Vodnogospodarskem inštitutu (IND 418), Urbanističnem inštitutu (IND 337) in v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (IND 270). Nižji poslovni sklad kot v letu 1983 pa ima pet inštitutov, največje znižanje pa ugotavljamo v DO Iskra Zorin TOZD Standar-dizacija (INO 39) in v Inštitutu za metalne konstrukcije (IND 50), obe organizaciji pa sta povečali sredstva rezervncga sklada in sicer za 40 bziroma 59 odstotkov. Delež akumulacije v dohodku se je povečal za 3,9 odstotne točke in je znašal 23,4 odstotka. Stopnja akumulativne zmožnosti pa je večja za 37,6 odstotka. Sredstva za reprodukcijo so znašala 764.981 tisoč din in so večja za 68 odstotkov. Deiež amortizacije v sredstvih za reprodukcijo se je znižal iz 41 odstotka v letu 1983 za 33,7 odstotkov. Čisti osebni dohodek na delavca je znašal 41.678 din in je porastel za 54,2 odstotka, kar je za 0,9 odstotne točke manj od rasti dohodka na delavca. Največje poprečne čiste osebne dohodke so dosegli v Vodnogospodarskem inštitutu (50.154 din), Elektroinštitutu Milan Vidmar (48.663 din), inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (44.754 din), Inštitutu Jožef Stefan (43.657 din) in v Pedagoškem inštitutu (43.111 din), najnižje pa v Kemij-skem inštitutu Boris Kidrič (31.076 din), Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo (31.325 din) in Gradbeni center Slovenije (32.163 din). 8. TRGOVINA Na območju občine trgovinske organizacije opravljajo svojo dejavnost s prodajo živil na drobno, z opravljanjem gostinskih storitev, z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin ter z oskrbo slovenskega kmetijstva s sredstvi za varstvo rastlin, umetnimi gnojili, rezervnimi deli in mehanizacijo. V letu 1984 je trgovina ustvarila 2.862,239.000 din dohodka, kar je 53% več kot v letu 1983. Po ustvarjenem dohodku je najmočne-jša panoga te dejavnosti trgovina na debelo, ki je ustvarila 50% dohodka trgovine občine, po številu zaposlenih pa je najmočne-jša trgovina na drobno, ki zaposluje 61% vseh zaposlenih v trgovini občine. V letu 1984 se je ekonomski položaj trgovine poslabšal. Značil-nost tega obdobja, zlasti trgovine osnovne preskrbe je kon-stantno upadanje razlike v ceni, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev za financiranje zalog, zaradi česar so narasli stroški kreditov za obratna sredstva, zaostajanje na področju osebnih dohodkov in s tem povezana kadrovska problematika s fluktua-cijo in zahteve po avansiranju naročenega kritičnega blaga kljub samoupravnim dogovorom s proizvajalci. Z odlokom uveljavljena sprememba v sistemu družbene kon-trole cen maja 1984 je na videz rešila trgovino zamrznjenih deležev in vpeljala relativne stopnje za kritje stroškov poslovanja trgovine. Vendar vpogled v deleže pokaže, da so v večini prime-rov celo nižji kakor so bili, ko so bile marže oblikovane v zneskih. Predvsem je pri tem močno upadel delež trgovine pri prodaji prehrambenih proizvodov in proizvodov kovinske industrije (toplovodni in hladnovodni instalacijski material), ki ne pokriva najosnovnejših stroškov poslovanja, posledice se že kažejo v občutnem zmanjšanju asortimenta tovrstnega blaga. Kljub problemom, pa za leto 1984 lahko ocenimo, da je pre-skrba z osnovnimi živili potekala dobro, tako po količini kot po izbiri. Slabša je bila le oskrba na območju tehničnega blaga in gradbenega materiala. V zadnjem tromesečju se je tudi stanje na področju ponudbe bele tehnike bistveno spremenilo. Proizvajalci so dobavili trgovini večje količine proizvodov bele tehnike, kar je pomenilo sprostitev zalog v proizvodnji in prenos v trgovino, pri tem pa so visoke cene bistveno zavrle nakupe trajnih potrošnih dobrin. Na področju investicijskih vlaganj je bila v tem času zgrajena velika samopostrežna trgovina osnovne preksrbe na Rakovniku s 1.330 m2 celotne površine investitorja Mercator DO Rožnik, TOZD Dolomiti, s čimer se je izboljšalo stanje glede netto prodajnih površin v dosedaj enem najslabše oskrbovanih območij občine. Adaptirana je bila tudi samopostrežna trgovina SP Tržaška c. 37 b, stroški katere so, skupaj z nekaterimi manjšimi investicijami posegli v dfuge trgovine DO Mercator Rožnik, TOZD Dolomiti na območju občine, znašali 17,802.870 din. Vendar pa zaradi slabe akumulativne sposobnosti in sprejetih predpisov o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, nadaljnja vlaganja v razvoj zaostajajo, saj trgovina ob čedalje večjih stroš-kih poslovanja in obenem zmanjševanju razlike v ceni, komaj zagotavlja enostavno reprodukcijo. 9. DROBNO GOSPODARSTVO " ' ' Na področju drobnega gospodarstva je v letu 1984 poslovalo 19 organizacij združenega dela. S 1370 zaposlenimi so te OZD ustvarile 1,567.822 tisoč din dohodka, kar predstavlja 9,2% dohodka gospodarstva občine in 9,7% vseh zaposlenih v gospo-darstvu občine. Organizacije združenega dela drobnega gospodarstva, ki se uvrščajo v obrt, so v preteklem letu dosegle nadpovprečne poslovne rezultate; rast dohodka DO Kovinoservis ind. 252, DO Pohištvo (200), OZ Triglav (197), KPL TOZD Remont (184), DO Galvanotehnika (182), DO Mizarstvo in tapetništo Ig (179), OZ Oniks (166). Med ostalimi OZD, ki sodijo v drobno gospodarstvo, so po rasti dohodka zelo uspešne DO Silvaprodukt (232), OZ Prevoz (229), IUV TOZD Galanterija (171). Taki rezultati so zlasti odraz nekaterih kadrovskih rešitev in urejenih notranjih odnosov ter organizacije dela, prilagajanje zahtevam trga. Slabši pa so rezultati v DO Elektromontaža, 00 Pleskoobloga in 00 Gradbeno obrtno podjetje Trnovo. OZD s področja drobnega gospodarstva, ki so dosegaie slabše rezultate, v letu 1984 niso več izkoriščale prednosti, ki so jim kot fleksibilnim organizacijam v obdobju po letu 1980 prinašale nad-povprečne rezultate, v primerjavi z industrijo. Premalo pozornosti so posvetile razvoju novih izdelkov, upoštevanju zaostrenih raz-mer pri konkurenci na trgu, povezovanju z industrijo in inženirin-gom. Ob tem pa so bili v nekaterih OZO pereči tudi kadrovski problemi. Na območju občine je bilo koncem leta 1984 registriranih 1488 enot samostojnega osebnega dela (od tega 388 avtoprevoznikov in 68 gostinskih obratov) s skupaj 1350 zaposlenih delavcev, kar predstavlja 2,6% rast števila obratovalnic, število zaposlenih v primerjavi s preteklim letom pa je za 6% manjše. Pregled gibanja obratovalnic po posameznih panogah kaže, da je bilo v letu 1984 na novo registriranih 132 enot samostojnega osebnega dela, od tega 50 enot iz področja dejavnosti storitve-nega značaja, 44 enot proizvodnega značaja, 28 avtoprevoznikov in 8 gostinskih obratov. V okviru storitvenih dejavnosti je največ enot iz področja stavbne obrti (zidarstvo, soboslikarstvo, zaključna dela v gradbeništvu) 10, predelave lesa (mizarstvo, stavbno mizarstvo ter montaža) 10, ključavničarstva, orodjarstva 8 ter dejavnosti v zvezi s popravilom avtomobilov (avtomehanika, avtokleparstvo, avtozaščita) 6. V okviru proizvodnih dejavnosti pa je še vedno na prvem mestu kovinska galanterija 13, na drugem mestu je sitotisk in dejavnost papirne galanterije, medtem ko dejavnosti predelave plastike in lesna galanterija v primerjavi s preteklim letom več ne naraščata. V istem obdobju je v občini 94 enot samostojnega osebnega dela prenehalo z obratovanjem, od tega 39 iz področja storitvenih in 29 enot iz področja proizvodnih dejavnosti, 22 avtoprevoznikov in 4 gostinski obrati, V storitveni dejavnosti je največje števiio odjav v storitveni obrti (13) elektroinstalacij (5) in šiviistva (6), v proizvodni dejavnosti pa na področju kovinske galanterije, pre-delave plastike (4) in predelave papirja in sitotisk (4). Vzroki za odjave obratovalnic, ki so značilni predvsem za storitveno dejavnost, so upokojitve nosilcev samostojnega oseb-nega dela, pomanjkanje ustreznih kvalificiranih delavcev in zapo-slitve v OZD. V letu 1984 se je najbolj povečalo število enot smaostojnega osebnega dela, ki ne zaposlujejo nobenega delavca in število obratovalnic, ki zaposlujejo od 1 do 2 delavca, medtem ko je število enot s 3 in več zaposlenimi v upadanju. V letu 1984 smo nadaljevali z realizacijo sprejetega progama za razvoj drobnega gospodarstva v občini. Storjen je bil korak naprej na področju prostorske problematike. Izločili smo 13.902 m2 zemljišča v industrijski coni na Rudniku in ga namenili gradnji 27 obratnih delavnic proizvodnih dejavnosti galvanotehnike, pre-delave kovin, plastike in svečarstvu. Pridobljena je bila skupinska lokacijska dokumentacija za gradnjo 12 večjih obrtnih delavnic v ocni VP 3/3 in zemljišče oddano interesentom, v industrijski coni VP-4 Plutal pa zemljišče v izmeri 90.000 m2 opredelili za drobno gospodarstvo - za prozvodne in servisne dejavnosti in tudi že evidentirali interesente za gradnjo. Sprejet program razvoja drobnega gospodarstva in akcijski program je bil \gletu 1984 dograjen zlasti na področjih, ki so tudi že do sedaj predstavljala oviro pri njegovem nadaljnjem hitrejšem razvoju. To so področja dolgoročnega in trajnejšega povezovanja z OZD, prenosa stranskih dejavnosti ter premalo ali neizkorišče-nih proizvodnih sredstev zainteresiranim OZD drobnega gospo-darstva, še vedno področje prostora in politike oddajanja naje-mnih poslovnih prostorov, zlasti za storitvene dejavnosti pove-zane z neposrednimi življenjskimi potrebami občanov, kjer rezul-tati še niso vidni. ¦ < ¦ ¦ 10. TURIZEM IN GOSTINSTVO Na področju turizma pomembnejših premikov nismo dosegli. Svet za pospeševanje razvoja turizma pri občinsk konferneci SZDL v letu 1984 še ni pričel z delom, tako da je bila večina aktivnosti na tem področju odvisna od dela turističnih društev. Njihovo število se ni povečalo, najbolj aktivna pa so bila TD Iška vas in TD Rakitna, v skrbi za urejeno okolje pa TD Rožna dolina. V preteklem letu je bila izdelana razvojna študija za turistično sprejemni in rekreacijski športni center na območju Bokalc ter pričete aktivnosti za ureditev gradu Bokalce kot dela tega območja. Začele so se tudi priprave za ureditev Temkovega mlina na Rašici, kjer bo urejena spominska zbirka Primoža Trubarja. Kljub prizadevanju v letu 1984 na poznanih in uveljavljenih izletniških točkah Kurešček, Iški Vintgar, Polhov Gradec, ni bila dosežena potrebna raven gostinskih storitev; ob tem pa se pojav-Ijajo še veliki problemi v zvezi z vzdrževanjem teh objektov. V panogi gostinstva, v katero se vključuje ena sama organiza-cija združenega dela s sedežem v občini in 68 stanovanjih gostin-cev, v preteklem letu ni bilo opaziti bistvenih sprememb. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo organiziranih novih kapa-citet, zaradi izrednih kadrovskih problemov, pa ni bilo premika na področju kvalitete storitev. Ob tem ugotavljamo, da je raven gostinskih uslug v družbenem kot v zasebnem sektorju, z nekate-rimi izjemami, v občini padla, kar je ozko povezano tudi v evident-nem interesu po odpiranju gostinskih obratov nižjih kategorij in prekvalifikaciji nekdanjih gostiln v okrepčevalnice in bifeje. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Zaostreni pogoji gospodarjenja ter omejene možnosti financi-ranje skupne porabe so se odrazili na področju družbenih dejav-nosti tudi v letu 1984. Sredstva skupne porabe so se v preteklem letu oblikovala v okviru resolucijskih določil za leto 1984, kar pomeni 20%-no zaostajanje skupne porabe za predvideno 27,5%-no nominalno rastjo dohodka v gospodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so morale uskladiti svoje programe z materialnimi možnostmi in so zagotovile porast sredstev za osebne dohodke za 20%, za materialne stroške pa za 25%. Značilno za leto 1984 pa je, da so bila gospodarska gibanja drugačna od predvidevanj v začetku leta, kar je imelo za posle- dico, da so morale SIS družbenih dejavnosti tekoče med letom prilagajati vrednosti svojih programov in njim tudi prispevne stopnje, upoštevajoč resolucijska določila in interventno zakono-dajo. Stabilizacijski programi, ki so jih SIS družbenih dejavnosti kot tudi vse OZD s tega področja sprejeli v letu 1983 so veljali tudi v letu 1984 s tem, da so v nekaterih dejavnostih morali sprejeti še dodatne, da so zagotovili uresničitev sprejetih programov. V preteklem letu smo skušali zagotavljati enako rast osebnih dohodkov kot v gospodarstvu, vendar je bilo to otežkočeno zaradi visoke inflacije in s tem močnega porasta materialnih stroškov. V letu 1984 so se na področju družbenega standarda izvajale le investicije, ki so se financirale \z sredstev samoprispevka II in III. Iz sredstev združene amortizacije OZD in sredstev za investicijsko vzdrževanje samoupravnih interesnih skupnosti pa so izvajalske organizacije izvedle le najnujnejša vzdrževalna dela na obsto-ječih objektih. V skupnosti socialnega varstva so skupnosti ustanoviteljice izvajale in uresničevale enotno socialno politiko za zaščito živ-Ijenjske ravni najbolj ogroženih kategorij prebivalstva v občini oz. Ljubljani. V drugi polovici preteklega leta je bil sprejet republiški samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pomočeh, ki daje enotno osnovo za izvajanje pomoči na osnovi poenotenih meril v Sloveniji. Dogovor o izvajanju enotne skupne evidence prejemni-kov socialnovarstvenih pomoči pa v Ljubljani in torej tudi v občini ni bil uveljavljen, čeprav je bila to ena poglavitnih nalog. Dokončni rok za izpeljavo te naloge pa je 1. 5. 1985. V otroškem varstvu so se v preteklem letu kot prednostne izvajale naloge socialne varnosti matere in otroka, vzgoje in varstva predšolskih otrok in naloge socialne politike v obliki denarnih pomoči otrokom iz družin, ki so v težjem socialnem položaju. Iz sredstev samoprispevka III je v letu 1985 pričel z dejavnostjo VV objekt Ig s kapaciteto 108 otrok. Ob tem se je enota organizacijsko izločila od OŠ Ig in se pripojila vzgojnovar-stveni organizaciji Ljubljana Vič-Rudnik. Koncem preteklega leta je bilo v občini vključenih v organizi-rano predšolsko vzgojo in varstvo 3.633 otrok, kar predstavlja 43,8% vseh predšolskih otrok v občini. V dejavnosti socialnega skrbstva je bilo v preteklem letu potrebno zaradi izrazito povečanih življenjskih stroškov večkrat letno spreminjati tudi višine denarnih pomoči. Ob precej višji rasti osebnih dohodkov in življenjskih stroškov so skupščine skupnosti povečale denarno pomoč kot edini vir preživljanja. S 1. 6. 1984 se je po uveljavitvi zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb pričela izvajati nova naloga - nadome-stilo po zakonu. V domovih starejših občanov so se oskrbnine povečale za 39%, vendar se struktura oskrbovancev ni bistveno spremenila, ker so domovi sledili v glavnem povečanju pokojnin. S 1. 7. 1984 so tudi zdravstvene skupnosti začele uresničevati sporazum o pokrivanju stroškov zdravstvene nege v domovih starejših občanov. Prenova starega dela Doma starejših občanov na Bokalcih poteka po rokovniku. Predvidena dela 1. faze prenove so bila zaključena 30. 11. 1984, medtem ko se predvideva končanje 2. faze septembra tega leta, dokončanje prenove in zunanja uredi-tev pa v letu 1986. Na področju zaposlovanja se je s stalnimi akcijami spremljalo uresničevanje načrtov zaposlovanja in SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. V letu 1984 je bilo ugotovljeno hitrejše zaposlovanje zlasti v gospodarstvu in zasebnem sektorju, zapo-slitev skoraj vseh pripravnikov iz usmerjenega izobraževanja, postopno izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, nekoliko zmanjšano število prijavljenih iskalcev zaposlitve in rahel upad pogodbenih in nadurnih del. Na področju usposablja-nja in zaposlovanja invalidov v občini še ni dovolj storjenega, saj se ugotavlja, da nekatere OZO kljub primernim možnostim ne zaposlujejo invalidov in tudi ni veliko OZD, ki bi bile pripravljene invalide usposabljati. Na področju zdravstvenega varstva so se vsi dejavniki prizade-vali, da se kljub vse večjemu razkoraku med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi zagotovi nezmanjšana raven zdravstvenega varstva kot tudi izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v zdravstvu. V TOZD osnovnega zdravstvenega varstva se je pozitivni trend iz preteklega leta nadaljeval tudi v letu 1984. Povečalo se je število preventivnih in zmanjšalo število kurativnih pregledov, povečalo se je število obiskov in nege na bolnikovem domu, povečal se je obseg opravljenega dela na zdravstveno vzgojnem področju, zmanjšalo pošiljanje pacientov v speciali-stično obravnavo, poraba zdravil je racionainejša. Ocenjuje se tudi, da bo priSlo v letu 1985 do skrajševanja ležalne dobe in zmanjševanja števila oskrbnih dni. V letu 1984 se je nadaljevalo s konkretizacijo delitve dela med zdravstvenimi organizacijami v Ljubljani. Ekstenzivnost v zaposlovanju je prenehala, vendar se ne zmanjšuje. Na področju investicij se je iz sredstev samoprispevka III pri-čela gradnja zdravstvene postaje Velike Lašče z lekarno, ki bo dana v uporabo pomladi tega leta. Potekale pa so tudi aktivnosti za odkup prostorov za lekarno v Poslovno trgovskem centru Rudnik. V osnovnem šolstvu smo prednostno zagotavljali izvajanje zagotovljenega programa, to je programa življenja in dela osnovne Sole, ki se postopno uvaja v prenovljeni obliki. V vseh razredih se bo novi program, ki uvaja nekatere elemente celo-dnevne šole, uveljavil v šol. letu 1986/87. K finančnemu prevre-dnotenju tega programa pa se bo delno pristopilo šele v tem letu, zato so se osnovne šole srečevale še z večjimi materialnimi stroški. Razširjeni program se je zagotavljal le v okviru razpolož-Ijivih sredstev. V skladu z zakonom o osnovni šoli je bil zagotov-Ijen prevoz vsem učencem, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km. Iz sredstev samoprispevka III sta bila jeseni 1984 dograjena prizi-dek k OŠ X. SNOUB Ljubljanske ter prizidek OŠ Franc Leskošek-Luka. Izvedeni sta bili tudi adaptaciji starega objekta OŠ Marjan Novak-Jovo ob Tržaški cesti in Podružnične šole Notranje Gorice, v kateri pa dejavnost še ne poteka, ker bodo sredstva za nabavo opreme zagotovljena letos. Tako se je šolsko ieto 1984/85 pričelo v ustreznejših pogojih. Na področju kulture je kulturna skupnost preko Zveze kultgr-nih organizacij kot povezovalca in neposrednega organizatorja kultume dejavnosti v občini pospeševala kulturno dejavnost v občini. Zaostrene gospodarske razmere so tudi v preteklem letu nare-kovale večkratne popravke dogovorjenih programskih vrednosti, ki so se odražali na realno manjiih sredstvih za izvedbo progra-mov. Prizadelo je predvsem investicijsko vzdrževanje objektov. V zvezi z reševanjem prostorske problematike matične knjižnice na lokaciji Tržaška-Jadranska so se aktivnosti nadaljevale. V izdelavi je lokacijska dokumentacija. Iz združenih sredstev za investicijsko vzdrževanje prostorov za kulturo v krajevnih skup-nostih sta v letu 1984 prejeli sredstva krajevni skupnosti Brezo-vica in Iška vas. V telesni kulturi se je v letu 1984 opazno dvignila kvaliteta dela v osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Povečalo se je število vključenih v program telesnokulturnih dejavnosti tako na pod-ročju vrhunskega kot množičnega športa. Nova kvaliteta delova-nja v letu 1984 je mladinski šport. Z izpopolnjevanjem strokovnih kadrov pa smo povečali tudi kvaliteto dela v posameznih pa-nogah. V letu 1984 smo pričeli z gradnjo 1. dela II faze teiovadnice Krim-Rudnik, ki obsega garderobe in sanitarije za nastopajoče in gledalce. Gradnja bo končana v maju 1985. Obnovili smo dno in stene bazena Kolezija. Sredstva so bila namenjena tudi za najnuj-nejša vzdrževalna dela pri telesnokulturnih objektih. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik je v letu 1984 uresničila svoj raziskovalni program v okviru skupnega programa vseh Ijubljanskih občin pri MRS Ljubljana. V skladu s svojimi programi je široko razvila dejavnost pospeševanja inova-cijske dejavnosti ter vzpodbujanja interesa za raziskovalno delo med mladimi. V. PROSTORSKI DEL 1. PROSTORSKO PLANIRANJE Leta 1984 je skupščina občine Ljubljana-Rudnik sprejela sklep o uskladitvi družbenega plana 1981 - 1985 z Zakonom o varova-nju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Prostor-ski del je bil obravnavan na republiški reviziji in nanj ni bilo pripomb. S sprejetjem nove zakonodaje o urejanju prostora v juniju 1984 9fl je upoštevano, da so prostorske usmeritve in rešitve v zvezi z nalogami pri urejanju prostora sestavine dolgoročnih in srednje-ročnih družbenih planov in potekajo sočasno in v soodvisnosti s planiranjem ekonomskih, socialnih in drugih sestavin družbe-nega razvoja. Korekcije GUP-a in UP-a niso več potrebne. saj jih bodo v celoti nadomestile prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana vključno s prikazi urbanisti-čnih zasnov naselij in krajinskih zasnov območij. Sprejeti so bili prostorski ureditveni pogoji za območje krajev-nih skupnosti Rob, Golo-Zapotok, Ig, Iška vas in Tomišelj. V zaključni fazi sprejemanja so prostorski ureditveni pogoji za krajevno skupnost Velike Lašče. Potrebe krajevnih skupnosti, samouprvnih interesmh skup-nosti ter organizacij združenega dela smo upožtevali pri izdeiavi in sprejemu naslednjih zazidalnih načrtov: - zazidalni načrt za VS 206 - Srednja vas pri Polhovem Gradcu, - zazidalni načrt za VS 202/2, VS 202/3b Selo pri Hruševu. - novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 5 Rožna dolina in del VS 6 Vič, - sprememba zazidainega načrta VS 6 Vič - odcep Nanoška ulica. - zazidalni načrt VP-4 Plutal, - zazidalni načrt VS 200/1 Radna vas, „ • - zazidalni načrt VS 103/IV. . - sprememba zazidalnega načrta za območje VS 102 Mivka (Trnovo), - zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka VS 236 Ig V prihodnje še nadalje sodelujemo pri pripravah dolgoročnih planskih dokumentov. . . ¦ ' .,. 2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO . / STANOVANJSKA GRADNJA . ¦,. \ Po rebalansu plana je bila v letu 1984 predvidena izgradnja 496 stanovanj skupaj v blokovni in individualni gradnji, ki se je odvi-jala v soseskah VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-6 Vič, RS 1-2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo in VS-236 Ig. blokov indivi- skupaj dualnih rebalans plana realizacija 400 350 96 125 496 475 individualna stanovanjska gradnja se realizira v večjem številu kot blokovna, tako da je kljub izpadu pri blokovni gradnji realiza-cija 95,77%. PRENOVA Dokončno je bilo prenovljena osnovna šola v Preserju, s čimer je bilo pridobljenih 8 stanovanj. Za prenovo Eipprove ulice je v izdelavi lokacijska dokumenta-cija in nadaljnje delo na tehnični dokumentaciji I. faze objekta Razpotna 1, Eipprova 3, 5,11,15 in 17 in U. faze Eipprova 1,7,9 in 13 ter izmer stavb llll. faze prenove. ODPRAVA STANOVANJ VI. in VII. kategorije V soseski VS-1 Trnovo smo odpravili dve stanovanji, v soseski VS-3 Žičnrca pa štiri nadomestna stanovanja. SOLIDARNOST - . ¦ _ Upravičencem stanovanj glede na listo solidamosti je bilo dodeljenih 32 stanovnj, udeležencem NOV 10 stanovanj, iz fonda SPL pa je bilo dodeljenih 27 stanovanj, izvedenih 27 prenosov stanovanjske pravice trer izdanih 6 soglasij za zamenjavo stano-vanj. SUBVENCIONIRANJE STANARIN Za subvencijo za stanarino je zaprosilo 31 družin, dd katerih je bilo 29 upravičenih. SKUPNOSTI STANOVALCEV - HIŠNA SAMOUPRAVA Ustanovtjenih je 262 skupnosti stanovalcev v 476 stanovanjskih hišah ali 83,62% glede na celotno število stanovanjskih hiš ozi-roma 94,32% glede na celotno število stanovanj (7233). Za 93 hiš kjer ni organizirana hišna samouprava, so izdani sklepi o začasni upravi, ki jo opravija po zakonu Stanovanjsko podjetje Ljubljana ViC. , STANARINA V letu 1984 smo planirali 56% povišanje stanarine, vendar se je stanarina povišala 1. 9. 1984 za 35%. Zaradi nižjega povišanja stanarin in počasnejše rasti cen gradbenega materiala v tekočem letu ni bilo mogoče opraviti večjih planiranih vzdrževalnih del. Za srednjeročno obdobje 1986-1990 nadaljujemo z dogovarja-njem o pednostnih območjih za stanovanjsko graditev. Z vključe-vanjem stanovanjskih potreb neposrednih nosilcev planiranja (OZD in drugih) v plane stanovanjske skupnosti si želimo doseči predvsem večjo realizacijo najemne blokovne gradnje. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO . ; V letu 1984 so bile izvršene vse priprave za reorganizacijo komunalnega gospodarstva in sklicana ustanovna skupščina Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. SaS o ustanovitvi KSLO je v občini podpiralo 69,7% upravičencev, poprečje za celotno območje Ijubljanskih občin je bilo okoli 63%. Komunalna skupnost, Zveza komunalnih skupnosti in komu-nalne OZD so v letu 1984 zagotovile potrebna sredstva za izgrad-njo infrastrukture za potrebe usmerjene stanovanjske graditve in objektov predvidenih v samoprispevku III, nadaljevale z etapnim programom sanacije vodonosnih območij in poravnale vse obveznosti iz preteklih let. 1/1-1984 je bila ustanovljena Ceslna skupnost Ljubljana, kar je povzročilo, da je Komunalna skupnost izgubila pomemben dotok sredstev pridobljen s prodajo bencina in olj ter z obračunavanjem taks za motorna vozila. V Komunalni skupnosti so morali zato precej skrčiti program rekonstrukcij in novogradenj objektov ter naprav kolektivne komunalne rabe -cestno gospodarstvo. Nadaljevali so s sanacijo centralne depo-nije smeti in pripravili dokumentacijo za novo deponijo južno od potoka Curnovec. Za gradnjo primarne kanalizacije v Rakovi jelši so pripravili dokutnentacijo, zgradili poskusno kanalizacijo na delu Rakove jelše ter utrdili teren za izgradnjo komunalnih naprav proti idnustrijski coni RP-2. Kako so bili plani, pomembni za posamezne krajevne skup-nosti, realizirani, je navedeno v poročilu samoupravne komu-nalne interesne skupnosti občine. 4. ENERGETIKA • - Na področju elektrogospodarstva so investitorji DO DES TOZD Elektro Ljubljana mesto, TOZD Elektro Ljubljana okolica in TOZD Elektro Kočevje nadaljevali z izgradnjo primarnih razdelilnih postaj z ustreznimi vodi in nadaljevali s postopnim saniranjem elektro-energetske in zlasti napetostne razmere. .,-¦¦/ ,. SIS za energetiko, DO Energetika TOZD Komunalna energetika in TOZD Plinarna so skladno z izgradnjo stanovanjskih in indu-strijskih objektov gradili v okviru finančnih možnosti primarno in sekundamo plinovodno omrežje. 5. PROMET IN ZVEZE V letu 1984 je zaključena rekonstrukcija Tržaške ceste od Dolgega mostu do Viške I (prva etapa) in pripravljena dokumenta-cija za drugo etapo do Glinščice. Dela na južni obvoznici od Oolgega mostu do Dolenjske ceste se nadaljujejo, hkrati pa se pripravlja dokumentacija za gradnjo južne vpadnice (podaljšek Kardeljeve ceste). Na področju mestnega potniškega prometa je poskusno uvedena proga 17 Barje-Trnovo. Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območa SIS za PTT promet Ljubljana sta v skladu s programom pričela z izgradnjo KKO na Viču, z deli za povečavo telefonskih kapacitet na Rudniku in naročniških priključkov RATC Vič. 6. VODNO GOSPODARSTVO V letu 1984 so bila v okviru rebalansa srednjeročnega plana opravljena predvsem dela pri rednem vzdrževanju vodotokov in vodnogospodarskih objektov na nižinskih in višinskih območjih. Sanacijska dela na zavarovanje varstvenih pasov vodnih virov in raziskave vodnih virov v povodju Želimeljščice so se nadalje-vala. Zaključena je bila študija o evidentiranju in zaščiti vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in obravnavan predlog odloka o varstvenih pasovih novougotovljenih vodnih virov. V okviru programa varstva vodnih količin je Vodna skupnost Ljubljanica - Sava sofinancirala gradnjo vodotoka v Želimljah, ki je v začetni fazi izgradnje, in raziskave podtalne vode na Barju. VI. NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH 1. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA Obrambne in varnostne priprave so v letu 1984 potekale v noveliranju obrambnega načrta Izvršnega sveta, upravnih orga-nov, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela s poudarkom na izdelavi novih varnostno-političnih načrtov. Na osnovi programov je bilo izvedeno predavanje za obrambno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov. Opravljeni so bili načrto-vani tečaji specializiranih enot združenega odreda civilne zaščite, praktično usposabljanje splošnih enot civilne zaščite v organiza-cijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter načrtovano materialno opremljanje teh enot. Po programu se je izvajaja tudi nabava orožja in usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe. V tem letu so bile opravljene množične aktivnosti v priprayah na jesensko vajo NNNP-RBK zaščita. V pripravo in izvajanje so bili vključeni delovni Ijudie in občani krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in družbenopolitične organizacije. Opravljeni so bili nadzorni pregledi pri nosilcih obrambnih načrtov ob istočasni strokovni pomoči upravnih organov občine. 2. POŽARNA VARNOST V skladu z akcijskim načtotn SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane je OGZ opravila preko 700 preventivnih pregle-dov v stanovanjskih in gospodarskih objektih, šolah in vrtcih. Pregledi v organizacijah in šolah so bili povezani s predavanji in praktičnim prikazom gašenja začetnih požarov. Opravljeno je bilo tudi pet tečajev za izprašene gasilce. SIS za požarno varnost in Mestna gospodarska zbornica sta izdelala brošurico o požarni zaščiti, ki jo je prejelo vsako gospodinjstvo. Število gasilskih društev v OGZ Vič-Rudnik se je povečalo za dve in šteje 57 društev (dve industrijski gasilski društvi) s 3.772 člani. SIS za požarno varnost je v okviru programa OGZ namenil 5.880.000 din za gradnjo in adaptacijo gasilskih domov Brezo-vica, Notranje Gorice, Šentjošt , Vrzdenec, Podolnica, Brezje, Velike Lašče, Iška Loka, Goričica, Jezero, Preserje, Podpeč, Rakitna, Barje, Orle, Rudnik, Škofljica, Vrh, Ig in Karlovica. Sred-stva je namenil tudi za gradnjo vodnih rezervoarjev (300.000 din), za vsa večja popravila gasilskih avtomobilov in opreme, ter za nabavo dveh cistern (689.118 din) in nove črpalke (676.500 din). V letu 1984 so bili dokončno zgrajeni gasilski domovi v Goričici, Kozarjah in Brestu. 3. PLANIRANJE Širša informacija o stanju na področju planiranja je objavljena v delegatskem gradivu 3. številke Naše komune z dne 12. 3.1985. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET LJUBLJANA VIČ RUDNIK POROČILO o aktivnostih v zvezi z obravnavo rezultatov gospodarjenja za leto 1984 Letošnje priprave na obravnavo rezultatov gospodarjenja v OZD za leto 1984 so bile zelo intenzivne, zato smo: 1. Oblikovali poseben političen aktiv (člani OS ZS - predsed-stvo in Svet za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za OD, člani OK ZKS, člani OK SZDL - Svet za druž-beno-ekonomske odnose, IS SOb Ljubljana Vič Rudnik - Komite za planiranje in gospodarstvo, SOb Ljubljana Vič Rudnik - pred-sednik in namestnik predsednika ZZD). 2. Pripravili Opomnik z vsebinsko opredetitvijo vprašanj, ki naj bi jih zajemalo poslovno poročilo ter ga posredovali v vseh 00 ZS. 3. Organizirali poseben posvet s predsedniki 10 00 ZS, jim posredovali vsebino Opomnika ter jih seznanili z nalogami 00 ZS kot nosilca razprave o rezultatih gospodarjenja. 4. Sklicali politični aktiv, članom razdelili Pripomoček za spremljanje razprav o ZR 84 ter vsakega izmed njih zadolžili za neposredno spremljanje v eni, dveh ali treh OZD. 5. Sklicali IPO in jih seznanili z obveznostmi, ki jih imajo po 150. členu ZZD v zvezi s pripravo poročila o poslovanju ter z njegovo vsebino. 6. Zagotovili neposredno udeležbo članov političnega aktiva v 79 OZD na zborih delavcev ob priliki obravnave ZR. 7. Zbrali in analizirali Pripomočke za spremljanje razprav ZR 84. 8. Sklicali politični aktiv ter se s člani aktiva pogovorili o značilnostih v vsaki posamezni OZD ob priliki razprave. 9. Oblikovali poročilo z analizo poteka in vsebino razprav o rezultatih gospodarjenja v OZD. Gospodarstvo občine Ljubljana Vič Rudnik je zaključilo poslovno leto 1984 relativno ugodno. Celotni prihodek se je v primerjavi z letom 1983 povečal za 58%, dohodek za 60%, čisti dohodek za 59%', akumulacija za 75%, čisti 00 za 54%, zaposlo-vanje za 1%. Kljub navedenemu so rezultati v primerjavi z mestom Ljubljana slabši. Z izgubo so zakljličile poslovanje štiri OZD in sicer: 1. SCT - TOZD Ljubljanske opekarne v višini 19 mio din Vzroki: - stroški energije (mazuta) večji kot cena opečnih izdelkov, - ustavitev proizvodnje (marca 1984), Perspektive: - slabe; vsi dosedanji sanacijski programi neu-strezni (namesto mazuta naj bi uporabljali plin, vendar zadnja podražitev kaže na ponovno izgubo, zato v realizacijo investicije zaenkrat ne nameravajo iti.). 2. Slovenijales Žičnica v višini 16 mio din. (V tej OZD je bil leta 1984 uveden ukrep družbenega varstva). Vzroki: - slaba poslovna politika v preteklosti, - neustrezno vodenje in organizacija dela, - slaba kadrovska politika. Perspektive: - dobre; po uvedbi ukrepa družbenega varstva so se z zamenjavo vodstva razmere bistveno spremenile, - navedena izguba ni \z tekočega poslovanja leta 1984, marveč zaradi poravnave nekaterih obveznost! do upnikov iz preteklih let, - 31. 3. 1985 je prenehal ukrep družbenega varstva, v letu 1985 predvidevamo pozitivno poslovanje. 3. Zagrad TOZD Pleskoobloga v višini 242.000 din. (v TOZD je bil septembra 1984 uveden ukrep družbenega varstva). Vzroki: - cilji zdmževanja v DO Zagrad se niso uresničili, - organizacijsko razsulo (slabo vodenje, nedisciplina, alkoho-lizem). Perspektiva: - izključno v združitvi z večjo OZD, saj pri 19 zaposlenih v sedanji enoviti DO ne morejo razviti nikakršnih strokovnih in poslovnih funkcij, - izguba se je sicer zmanjšala na eno tretjino, vendar glede razvoja OZD v sedanji obliki organiziranosti ni perspektiv. 4. Kovinska industrija Ig v višini 29 mio din. Vzroki: - slaba organiziranost, - OZD ni razvila nikakršnih dohodkovnih odnosov, - slabe poslovne odločitve in vodenje v preteklosti, - velik razkorak med rastjo cen reprodukcijskega materiala in finančnih proizvodov, Perspektiva: - ustrezna kadrovska politika, - boljše nagrajevanje, - boljša organizacija dela, - sprememba samoupravne organiziranosti. Izmed negospodarskih OZD je zaključil z izgubo Dom srednjih šol v višini 937.000 din, ki tudi v letu 1984 ni oblikoval SSP. Vse izgube v navedenih petih OZD so bile pokrite ter ne zapadejo pod zakonske sanacije glede rasti OD, kar seveda ne pomeni, da si ne bi vsi politični in upravni dejavniki prizadevali, da se v navedenih organizacijah stanje čimprej sanira in da se odpravijo vse subjektivne slabosti, ki so tako ali drugače vplivale na negativen rezultat. Blagovna menjava s tujino Cilji, ki so bili na tem področju načrtovani so bili v vseh ozirih preseženi: I. - skupni izvoz je napram letu 1983 porasel za 11,5% - konvertibilni izvoz za 37% - klirinški izvoz je za 12% manjši li. - skupni uvoz se je zmanjšal za 28% ¦ .. - konvertibilni uvoz*Be je zmanjšal za 26,5% - klirinški uvoz se je zmanjšal za 31% III. Pokritje uvoza z izvozom je 140,8%, pokritje konvertibil-nega uvoza z izvozom pa je 103,2%. Padanje konvertibilnega uvoza kljub navidezno ugodnim rezul-tatom lahko tudi negativno vpliva zlasti na zagotavljanje nemo-tene proizvodnje v letu 1985. Količinski obseg proizvodnje se je v letu 1984 povečal za 7,5%, kar je za 3,5% nad načrtovanim. V prvih mesecih leta 1985 opažamo, da se fizični obseg proiz-vodnje umirja, zaskrbljujoč pa je občuten padec izvoza. Ob oceni aktivnosti 00 ZS v OZD je ob priliki obravnav rezulta-tov poslovanja za leto 1984 politični aktiv ugotovil določen napre-dek, ki se kaže: 1. v zavzetejši in celovitejšl pripravi poslovnega poročila poslovodnih organov, 2. v spoštovanju rokov za pripravo poslovnega poročila ter njihovem posredovanju DPO v OZD, s čimer je bila omogočena dvofazna razprava, 3. DPO so bolj zavzeto obravnavale poslovna poročila ter v nekaj primerih terjale tudi njihovo dopolnitev, 4. v visokem odstotku pripravljenih ocen uspešnosti indivi-dualnega poslovodnega organa, 5. v nekoliko manjšem številu konfliktnih situacij med IPO in DPO v zvezi s pripravo uspešnosti dela IPO (letos beležimo le 1 1 primer), 6. pri obravnavi rezultatov gospodarjenja so se odgovorni delavci posluževali tudi nekaterih vizualnih pripomočkov (shema delitve CP, DOH in ČD). Vendar ugotavljamo, da tudi v letošnjem letu ne moremo biti zadovoljni z vsebino in obsegom razprave delavcev. Še vedno obstaja določeno število OZD, kjer se delavci po posredovanem poročilu oz. informaciji niso vključili v razpravo. V letošnjih razpravah, v primerjavi z lanskimi, opažimo tudi pozitiven premik pri obravnavi problematike delovanja delegat-skega sistema, saj je veliko število OZD tudi to področje oprede-lilo v svojih poročilih in v razpravi. PREDLOG SKLEPA SO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Skupščina občine Ljubljana Vit-Rudnik daje osnutek Dogpvora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 v javno razpravo do 31.5.1985 podpisnikom Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnlk za obdobje 1986-1990. Po končani razpravi bo Izvršntsvel določil besedilo predloga Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. osnutek Na podlagi 38., 137. in 138. členaZakonaosistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SB Slovenije (Ur. list SRS št. 1/ 80), ter Smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jih je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jela na 13. skupnem zasedanju dne 21. novembra 1984 sklenemp organizacije združenega dela, samoupravne interese skup-nosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, občinski svet zveze sindikatov, poslovne banke in gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja (v nadaljnjem besedilu udeleženci) DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem dogovorom opredeljujemo materialne in druge obvezno-sti ter prevzemamo odgovornost za uresničitev osnovnih raz-vojnih usmeritev, ki so temelj hitrejšega in skladnejšega razvoja občine, zlasti na področjih zagotavljanja gospodarske infrastruk-ture, ter Industrije, drobnega gospodarstva, kmetijstva, trgovine, raziskovalne in komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospo-darstva, urejanja prostora in varstvo okolja, družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti. i 2. člen Podpisnikj dogovora se zavezujemo, da bomo naloge, ki so opredeljene v dogovoru: - uskladili in jih vključili v svoje srednjeročne planske doku-mente - s sprejemanjem in izvajanjem letnih planov zagotavljali dosledno uresničevanje nalog in obveznosti iz dogovora. II. TEMELJNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 3. člen Osnovni cilj vseh delovnih Ijudi in občanov v naslednjem sred-njeročnem obdobju bosta nadaljnji razvoj in krepitevsocilističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije ter nadaljnja uveljavitev in razvoj delegat-skega sistema. Podpisniki dogovora se zavezujemo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju delovali predvsem za: - dosledno izvajanja nalog opredeljenih v dolgoročnem pro-gramu gospodarske stabilizacije in pregledu aktivnosti za nje-govo uresničitev v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - doseganje stabilne gospodarske rasti z boljšo izrabo vseh obstoječih zmogljivosti, tako proizvodnih kot kadrovskih, grad-njo novih in vključevanje in znanstveno-raziskovalnega poten-ciala, - krepitev vloge delavcev v združenem delu pri odločanju o ustvarjanju in razporejanju dohodka, - ohranitev in postopno rast življenjskega standarda delav-cev, delovnih Ijudi in občanov v doseženih realnih rezultatov dela in realne rasti dohodka, - trajno povečanje izvoza, razvijanje konkurenčnih izvoznih zmogljivosti ter pospeševanje višjih oblik mednarodne menjave - vključevanje čim večjega števila tistih OZD \ izvoz, ki se še niso vključile v mednarodno menjavo, - skladnejši razvoj občine in za izenačevanje razlik na področ-jih gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja v primer-javi-z ostalimi Ijubljanskimi občinami, - doseganje dinamičnejšega gospodarskega razvoja s povečanjem produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja, dono-snosti naložb in akumulativnosti gospodarstva, - nadaljnji razvoj in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih, - varovanje in izboljšanje zdravega življenjskega okolja, smo-trno urejanje in rabo prostora, pri terrvpa doseganje skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti, - nadaljnji razvoj in krepitev splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite. * , ¦ ' i -.*'¦» 4. člen Da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegli načrto-vane cilje in realizirali začrtano usmeritev hitrejšega in skladnej-šega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami, bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju morali doseči in preseči naslednje stopnje rasti: . povpr. letne realne stopnje rasti ¦¦?-¦. (v odstotkih) - število prebivalcev • . . . ¦ ^ . 1,2 - družbeni proizvod - ¦ '¦ >'. '"' - .••-. " 3,7 - industrijskaproizvodnja(realniobseg) , ¦ ¦ :'.,;- 5,0 - zaposlovanje 2,0 - produktivnost , . ...._;. ' Jf._. 1,7 - izvoz '"'" "'" ' :'~ 10-15 III. KRITERIJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 5. člen Razvojne prednosti ima ob obstoječi strukturi občine Ljubljana Vič-Rudnik v naslednjem - v razvoju industrije v tesni povezavi z znanstveno-raziskova-Inimi OZD in večjim poudarkom na inženiringu. Pri tem so nosilci razvoja lesna industrija, proizvodnja elektronsko vodenih strojev, kmetijske tehnologije, robotika in malotonažna kemija. - v razvoju drobnega gospodarstva z ustanavljanjem novih enot v zasebnem in družbenem sektorju zaradi podpore izvozni industriji, zagotavljanja potrebnih storitev občanom in dinami-čnega zaposlovanja * - v razvoju kmetijstva zaradi zagotavljanja zaposlovanja ter preskrbe občanov 6. člen Podpisniki se zavzemamo za načrtni tehnološki napredek na področju inovacij proizvodnih procesov, inovaci) proizvodnih prdgramov ob vse večji specializaciji ter domači in mednarodni kooperaciji ter racionalnejši uporabi ostalih faktorjev. 7. člen ' % - Načrtno bomo motivirali kvalitativne razvojne procese, zlasti izvoza, tehnološki napredek, pridobivanje in uporabo znanja, inovacijski proces, izboljšanje kvalitete proizvodov in storitev, organizacije dela. Investicijska sredstva bomo selektivno usmer-jali v novo-proizvodnjo obstoječih zmogljivosti, razvoj tehnološko zahtevnejših programov in uvajanje kvalitetnih dejavnikov raz-voja. 8. člen Pri delitvi družbenega proizvoda bomo zagotovili povečanje deleža investicijske porabe. Z zagotavljanjem visoke rasti družbenega proizvoda bomo omogočili ohranitev in izboljšanje osebnega standarda. Pri tem bomo zagotavljali razlike v ravni in rasti osebnih dohodkov v poslovno uspešnih in neuspešnih OZD ter boljše nagrajevali strokovno in ustvarjalno proizvodno delo. 9. člen Na področju kadrovske politike in zaposlovanja bomo nadalje-vali z doslednejšim uresničevanjem družbenega dogovora o obli-kovanju in uresničevanju kadrovske politike na območju Ijubljan-skih občin s posebnim poudarkom na izvajanju ekonomsko upra-vičenega in produktivnega zaposlovanja. - zaposlovanje bodo povečale tiste OZD, ki bodo povečale fizični obseg proizvodnje ter zagotavljale visok dohodek na de-lavca, - OZD bodo z ustrezno štipendijsko politiko, izobraževanjem ob delu in iz dela izboljševale izobrazbeno raven delavcev in s tem povečevale delež strokovnih in visokoizobraženih delavcev, - mladim in strokovnim delavcem bomo omogočali prevzema-nje odgovornejših nalog, - v družbenih dejavnostih bomo dodatno zaposlovali le v pri-merih, ko bomo odprli nove zmogljivosti oziroma bolje izkoriščali obstoječe, - delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bodo vsako leto s samoupravnimi sporazumi konkre-tizirali skupne naloge in usmeritve za uresničevanje kadrovske politike in politike zaposlovanja, - z ustrezno kadrovsko politiko bomo ustvarili možnosti za izboljšanje izobrazbene strukture za eno stopnjo do leta 2000. 10. člen Na področju mednarodne menjave bomo: * - uveljavili spoznanje o izvozu na razvitejše trge kot dejavniku dinamične gospodarske rasti organizacij združenega dela. Zato bodo OZD načrtovale in uvajale izvozno usmerjeno proizvodnjo z večjim deležem zlasti znanja, - izvažali bomo izdelke višje stopnje predelave, zagotavljali medsebojno povezovanje proizvajalcev, - na tujih trgih bodo nastopale OZD, ki so za to strokovno usposobljene; z medsebojnim povezovanjem se bodo ostale OZD lažje in učinkoviteje vključevale v prodajo svojih izdelkov in storitev na tujem trgu, - zaradi omogočanja hitrejšega razvoja bomo vztrajali pri zago-tavljanju možnosti, predvsem izvoznikom, za uvoz potrebne opreme, ki je ne proizvajamo v Jugoslaviji, repromaterialov in strokovne literature, - v izvoz in nadomeščanje izvoza se bo v-ključilo tudi drobno gospodarstvo, zlasti v tesnejšem sodelonvaju z industrijo in trgo-vino. 11.člen Podpisniki dogovora bomo pri izvajanju investicijskih opredeli-tev upoštevali veljavne investicijske kriterije, od katerih bodo nekateri zaostreni in dopolnjeni glede na zvezni in republiški dogovor o skupnih kriterijih družbene in ekonomske upravičeno-sti nameravanih investicij. Pogoji katerim bodo morale zadostiti nove investicije: - pogoj izvozne usmerjenosti in tehnološke prodornosti, - doseganje visokega dohodka na zaposlenega, racionalno porabo surovin in energije. - varovanje okolja, - uveljavili bomo ekonomsko odgovornost za sprejete razvojne odločitve 12. člen Podpisniki se zavezujemo, da bomo v svojih planskih doku-mentih predvideli in v naslednjem srednjeročnem obdobju ure-sničili naslednje najnižje realne stopnje rasti dohodka na osnovi kvalitetnih dejavnikov: - OZD, ki bodo v posodabljanje opreme po investiciji 6% - OZD, ki bodo investirale investirale v opremo in povečanje prostorskih zmogljivosti (objekti) po investiciji 8% - OZD, kjer ni možno uvajali dodatne izmene 2%% - ostaleOZD 5% * IV. TEMELJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA 1. INDUSTRIJA 13. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo OZD z območja občirie Ljubljana Vič-Rudrvik za realizacijo v smernicah o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 opredeljenih ciljev dosegle 5-odstotno povprečno letno stopnjo rasti realnega obsega industrijske proizvodnje, upoštevaje količino izdelkov, njihovo strukturo in vrednost. Industrijske OZD bodo: - podvojile delež sredstev za raziskovalno delo ter število raziskovalnih delavcev in raziskovalnih enot. - uvajali nove izmene - zagotovili tesnejše povezovanje s proizvajalci surovin in pol-izdelkov ter trgovjno. V industriji bodo nadpovprečne stopnje rasti kvalitativnih dejavnikov razvoja dosegale naslednje QZD - nosilke razvoja: - predelava kovin: Plutal, Avtomontaža TOZD Utensilia in TGN, IPKO Podpeč, IGO - strojegradnja s poudarkom na elektronsko vodenih strojih: Slovenijales Žičnica - predelava kemičnih izdelkov: llirija Vedrog - Lesno-predelovaina industrija: Hoja - proizvodnja živilskih proizvodov: Kolinska Vinocet, Mercator Konditor - proizvodnja električnih strojev in aparatov: Iskra Elektronika Horjul. Za uresničitev teh ciljev morajo zlasti navedene OZD dati večjo vlogo trženju in inženiringu za svoje storitve sami ali v povezavi z obstoječimi ali novimi OZD s področja inženiringa. 14. člen ' ¦ V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo investirale v razšir-itev proizvodnih zmogljivosti: DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč - razširitev proizvodnje DO Hoja TOZD Pohištvo Polhov Gradec- razširitev proizvodnje DO KIG - proizvodno skladiščna hala z lakirnico DO IKO TOZD IPKO - proizvodna hala DO IGO - razširitev kapacitet na Viču in Velikih Laščah DO IEZE TOZD SEM - razširitev proizvodnih kapacitet Elektronika Horjul - razširitev proizvodhih kapacitet in izgrad- nja skladišča Avtomontaža TOZD TGN - izgradnja II. faze tovarne HP Kolinska TOZD Vinocet - razširitev kapacitet na obstoječi lokaCiji Surovina MariborTOZD Surovina Ljubljana-sanacija in razšir- itev proizvodne enote llirija Vedrog TOZD Maketing - izgradnja skladiščnih kapacitet. V posodobitev in modernizacijo obstoječih kapacitet bodo vlagale v vrednosti nad 100 milijonov dinarjev OZD: DO Hoja, Avtomontaža TOZD Utensilia, Slovenijales Žičnica, DO llirija Vedrog. 2. DROBNO GOSPODARSTVO 15. člen Vse pomernbnejši del v prestrukturiranju razvoja in racionaliza-cije gospodarstva v občini ima področje drobnega gospodarstva, ki mu bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju namenili posebno pozornost zlasti zaradi izboljšanja izvozne ponudbe, nadomeščanja uvoza, povečanje izbire dobrin in storitev na domačem trgu, možnosti zaposlovanja in še posebej kot nosilca razvoja lokalnih centrov. Nosilci razvoja so zasebna obrt ter v družbenem sektorju Elek-tromontaža, Tekstilka in Galvanotehnika ter pri prenosu tehnolo-gije znanstveno-raziskovalne OZD. 16. člen Industrijske in trgovske organizacije združenega dela bodo v svojih proizvodnih programih predvidele prenos tistih končnih izdelkov, polizdelkov in elementov, ki se izdelujejo v tehnološko enostavnejšem procesu ali manjših količinah, v enote drobnega gospodarstva. OZD bodo v sodelovanju z znanstveno-raziskovalnimi organi-zacijami oblikovale visokotehnološke enote drobnega gospodar-stva in jim zagotovile materialno, kadrovsko in drugo pomoč. - OZD drobnegagospodarstva bodo posodpbile proizvodnjo in se na čvrstejših dohodkovnih temeljih tesneje povezovale z OZD. 17. člen Z zagotavljanjem najemnih poslovnih prostorov, pridobljenih zlasti s prekvalifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije in z davčnimi olajšavami bomo povečali zanirnanje delovnih Ijudi in občanov za ustanavljanje enot drobnega gospodarstva s področja deficitar-nih storitvenih dejavnosti. 18. člen Z zagotavljanjem zemljišča za gradnjo, zlasti v conah RP-2 in VP-4 ter stimulativno davčno politiko, bomo omogočali delovnim Ijudem in občanom ustanavljanje novih proizvodnih in širitev obstoječih proizvodnih enot drobnega gospodarstva, vzpodbujali zaposlovanje v teh enotah, zlasti v izvenmestnem območju vseh oblik trajnejšega povezovanja z OZD in vključevanje v izvoz. V razširitev proizvodnih zmogljivosti bodo investirale naslednje organizacije združenega dela: DO Elektromontaža - dograditev objekta za ključavničarstvo DO Pohištvo Rožna dolina- izgradnja novega poslovno-proiz-vodnega objekta DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul - izgradnja proizvodne hale v Horjul.u DO Tekstilka - razširitev proizvodnih kapacitet v Vrbljenju IUV TOZD Galanterija - povečanje in dograditv proizvodnega objekta na obstoječi lokaciji Riko Ribnica - izgradnja proizvodnega objekta v Velikih Laščah DO Galvanotehnika - izgradnja novih proizvodnih kapacitet in čistilne naprave v Glineku. 3. KMETIJSTVO 19. člen - Na območju občine bomo dvignili skupno in tržno proizvod-njo s povprečno letno stopnjo 3%. Ta cilj bomo dosegli s čimbo-Ijšo organizacijo kmetijske proizvodnje na osnovi pogodb o skupnem proizvodnem sodelovanju, ki bodo osnova za uvajanje sodobne tehnologije v rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo ter izboljšanje kmetijskih zemljišč. Za realizacijo tega cilja bomo organizacije združenih kmetov pripravile in sklenile ustrezne pogodbe s kmeti do 31. 12. za naslednje koledarsko leto. Pospeševalni službi Kmetijske zadruge Velike Lašče in Kmetij- ske zadruge Ljubljana, TZO Vič se morata kadrovsko, organiza-cijsko in strokovno usposobiti in okrepiti tako, da bosta do leta 1990 lahko izdelali proizvodne programe za vsako kmetijo, ki bo vključena v proizvodno sodelovanje. 20. člen Za večjo kmetijsko proizvodnjo na Barju in v hribovitih obmo-čjih ter zaradi izboljšanje vodnogospodarskih razmer bosta Kme-tijska zadruga Ljubljana. TZO Vič v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo izvedli hidromelioracije na 1440 ha kmetijskih površin. Na hribovitih območjih bosta KZ Ljubljana, TZO Vič in KZ Velike Lašče izvedli agromelioracije in uredili pašnike na 420 ha kmetijskih površin. Na vseh melioriranih površinah bodo istočasno izvedene tudi komasacije. Za območje Barja bodo KZ Ljubljana, TZO Vič in Kmetijsko zemljiška skupnost občine Vič-Rudnik in Območna vodna skup-nost Ljubljanica - Sava zagotovile čiščenje primarnih in sekun-darnih odvodnih jarkov vsaka 4 leta in terciarnih odvodnih jarkov vsake tri leta 21. člen S ciljem vključevanja neobdelanih in slabo obdelanih kmetij-skih zemljišč bodo kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič in Kmetij-ska zadruga Velike Lašče tekoče spremljale stanje obdelanosti zemljišč in skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih predlagale ustrezne ukrepe. Zemljišča SLP bosta KZ Ljubljana, TZO Vič in KZ Velike Lašče dajali v najem zasebnim kmetom le, če na teh zemljiščih ni možno organizirati družbene proizvodnje in pod pogojem organizirane skupne tržne prozvodnje med OZK in združenimi kmeti. Prednost pri združevanju zemljišč v skupno prozvodnjo imajo skupnosti kmetov in čiste kmetije. Za preprečevanje širjenja gozdov na vseh tistih zemljiščih, ki so v prostorskem delu družbenega plana SOb Ljubljana Vič-Rudnik namenjena za kmetijsko proizvodnjo, bodo lastniki zemljišč s sečnjo in drugimi ureditvenimi deli preprečili njihovo zaraščanje - ter skladno s programi strokovnih služb kmetijskih organizacij zagotovili njihovo rabo za kmetijsko proizvodnjo. 22. člen V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo na osnovi kvalitetno doma pridelane krme dosegli povprečno mlečnost 3000-3500 litrov mleka po kravi in povprečno tržnost 1500 litrov mleka po kravi ob nespremenjenem staležu krav. Za realizacijo tega cilja morata pospeševalni službi obeh OZK pripraviti proizvodne programe za združene kmetije, ki morajo temeljiti na boljši agrotehniki in izrabi travinja ter širjenju pašno-kosnega sistema zlasti v hribovitih območjih. Večjo proizvodnjo mleka in mesa bomo dosegli z izboljšanjem genetskega potenciala goveda. Zato bodo Kmetijski zavod Ljub-Ijana v sodelovanju s KZ Ljubljana, TZO Vič in KZ Velike Lašče dosledno izvajali program osemenjevanja in kontrole krav s kate-rim bo možno dvigniti proizvodni potencial obstoječe črede. Število krav pod A kontrolo se bo na območju KZ Ljubljana, TZO Vič povečalo za 50% na območju KZ Velike Lašče pa za 20%. '¦¦.;¦¦ . .... 23. člen V poljedelski proizvodnji bomo intenzivirali pridelavo poljščin in sicer bomo, do konca srednjeročnega obdobja dosegli po ha 3,5 ton pšenice, 5 ton koruze za zrnje in 35 ton silažne koruze. Da bomo dosegli ta cilj bosta KZ Ljubljana, TZO Vič in KZ Velike Lašče skladno s proizvodnimi programi in potrebami zdru-ženih kmetov sklenile samoupravne sporazume z dobavitelji potrebnih reprodukcijskih materialov. 24. člen Z namenom optimalizacije kmetijske proizvodnje in čimvečje ekonomičnosti vlaganj sredstev za intervencije v proizvodnji hrane bomo ta sredstva usmejali predvsem v razširjeno reproduk-cijo pri čemer bodo imela prednost vlaganja v intenzifikacijo proizvodnje pri združenih kmetih ter vlaganja v kmetijsko proiz-vodnjo v hribovitih območjih. Investicije bodo v prvi vrsti namenjene za obnovo oziroma gradnjo hlevov in silosov, prevetrovalnih naprav ter za nabavo traktorskih priključnih strojev. 25. člen . • . -^ Z vključevanjem čebelarjev v družbenoorganizirano prqizvod-njo bomo pospeševali razvoj čebelarstva. Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje bo organiziral pospeše-vaino službo za čebelarstavo, ki bo morala zagotoviti predvsem večjo kvaliteto in obseg proizvodnje medu in drugih čebeljih proizvodov. 4. GOZDARSTVO 26. člen Gozdno gospodarske organizacije bodo obseg gozdnogospo-darskih dei in izkoriščanje gozdov uskladile s potrebami porabni-kov gozdnih proizvodov, predvsem lesno-predelovalne industrije za katero bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovile 79% pokrivanje potreb po surovinah iz domačih virov. s " V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bodo gozdnogospodar- ¦''' ske organizacije omejile direktni izvoz gozdnih proizvodov. ' Potrebno je zagotoviti višjo stopnjo predelave lesa ter na ta način realizirati načrtovani izvoz. Zato se bodo gozdnogospodarske organizacije dohodkovno povezale z lesno-predelovatnimi OZD ter si na ta način zagotovile potrebna devizna sredstva. Sredstva za razširjeno reprodukcijo si bodo gozdnogospodar-ske organizacije zagotovile s sklepanjem samoupravnih sporazu-mov s porabniki lesne surovine. Gozdno gospodarske organizacije bodo z gozdno gojitvenimi in ureditvenimi deli skrbele za gozdove, ki so se v preteklosti razrasli na kmetijskih površinah in so v prostorskem delu družbe-nega plana SOb Ljubljana Vič-Rudnik opredeljeni kot gozdovi. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik ter Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva, KZ Ljubljana, TZO Vič in KZ Velike Lašče morajo zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem skleniti samoupravni sporazum o ukrepih za zmanjševa-nje zaraščanja oziroma ukrepih za ohranitev prvotnih ali uvajanje novih, družbeno dogovorjenih funkcij takega zemljišča. 5. LOVSTVO , . ' ~ \:> . 27. člen '. ¦'¦•¦' Lovska društva bodo obseg gojitvenih divjadi načrtovala tako, da divjad ne bo povzročala škod na kmetijskih pridelkih. S krajevnimi skupnostmi, kmetijskimi organizacijami in kmeti . ' bodo iovska društva sklenila samoupravne sporazume o pre- prečevanju škod po divjadi in na divjadi. Lovska društva se morajo s Kmetijsko zemljiško skupnostjo, kmetijskimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in kmeti dogovoriti na katerih kmetijskih površinah bodo organizirale proizvodnjo za preskrbo divjadi (koruza ipd.) 6. TRGOVINA ; 28. člen . .. Razvoj trgovine bo temeljil na pospešenem samoupravnem in poslovnem povezovanju s proizvodnimi organizacijami, na krepi-tvi specializacije in sodobni organiziranosti, na kadrovski u§po-sobljenosti ter večji odgovomosti za preskrbo prebivalstva. ¦ - 29. člen Trgovina na drobno bo z racionalizacijo poslovanja ter delje-nim delovnim časom in uvajanjem specializacije zagotovila večjo zanesljivost in celovitost v ponudbi oziroma preskrbi. V omejenih možnostih bo nadaljevala z izgradnjo objektov osnovne preskrbe, zlasti v novih in obstoječih starih stanovanj-skih soseskah ter v izvenmestnih naseljih s podpovprečno neto prodajno površino na prebivalca. {,- Poleg novogradenj bo trgovina na drobno kvaliteten premik zagotovila z izboljšanjem oziroma z modernizacijo obstojeCih prodajnih prostorov, s pestrejšo ponudbo in prilagojenim delov-nim časom pa se bo vključevala tudi v turistično ponudbo občine. Glede na manjše investicijske možnosti trgovskih organizacij bomo zagotovili tam, kjer obstoje možnosti, pogoji in interes preskrbo prebivalstva z vključevanjem osebnega dela in sredstev. (zlasti Lavrica, Pijava gorica, Galjevica, Brezovica). Ob zagotavljanju osnovne preskrbe bomo zlasti v lokalnih centrih vzpodbujali širjenje specializirane trgovine s tehničnim blagom, železnino ter gradbenim in instalacijskim materialom. Trgovina na debelo bo v povezovanju s proizvodnjo dosegla večji količinski obseg poslovanja, konkurenčnost na tržišču ter intenzivnejšo izrabo skladiščnih in poslovnih prostorov, z vzpo-stavitvijo kooperantskih odnosov tako družbenih kot zasebnih pa bo uspešneje pokrivala domače tržišče po nekaterih proizvodih, nadomeščala in zagotavljala izvoz. 30. člen V razširitev zmogljivosti bodo investirale naslednje OZD: Mercator DO Rožnik - izgradnja trgovine osnovne preskrbe v Horjulu ' - izgradnja trgovine osnovne preskrbe v Kozarjah - izgradnja centra osnovne preskrbe Trnovo - izgradnja trgovine s tehničnim blagom, železnino, gradbenim in instalacijskim materialom Velike Lašče - oprema trgovine Golo ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje TOZD Maloprodaja - izgradnja trgovine osnovne preskrbe na Igu - izgradnje trgovine osnovne preskrbe na Škofljici KZ Velike Lašče - povečanje prodajnih in skladiščnih zmogljivosti na Turjaku Nama - blagovnica osnovne preskrbe Langusova Sefnenarski kombinat Semenarna - nadaljevanje izgradnje prodajno oskrbnega centra na Ru-dniku Agrotehnika Gruda TO2D Trgovina - servis kmetijske mehanizacije Vič ob obstoječem prodajno skladiščnem centru Merkur Kranj - izgradnja prodajnega centra Vič Avtocommerc TOZD Volan - posodobitev skladiščnih in maloprodajnih zmogljivosti DO PTD Center kemije - izgradnja distribucijskega centra kemije v coni RP-2 Na področju osnovne oskrbe bomo nove investicije pred-nostno usmerjali na območja Lavrice, Brezovice, Galjevice. 7. PROMET IN ZVEZE 31.člen Na področju prometa in zvez bodo investirale v razširjeno proizvodnjo in skladiščne kapacitete naslednje organizacije združertega dela: PTT Ljubljana - izgradnja stavbe za servisne in vzdrževalne dejavnosti Integral DO Tovorni promet Viator Ljubljana - nadaljevanje gradnje tovornega terminala , . PAP - podjetje za avtomatizacijo prometa - gradnja objekta s poslovno skladiščnimi servisnimi prostori 8. GRADBENIŠTVO 32. člen Organizacije združenega dela s področja gradbeništva bodo zagotavljale kvalitetno in pravočasno izvajanje gradbenih del ter nadaljevale z dohodkovnim povezovanjem z industrijo gradbe-nega materiala, z modernizacijo proizvodnih procesov in uvaja-njem novih tenologij, kar bo prispevalo k bolj ekonomični gradnji. V razširitev proizvodnih zmogljivosti na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik bodo investirale naslednje OZO: DO Mineral - vlaganje v obrat Škofljica - proizvodno halo in tehnološka oprema Ingrad Celje TOZD Prevozi - odpiranje peskokopa v območju Ravne-Požarniki-Bela Ingrad Celje - TOZD Gradbena operativa - izgradnja proizvodnih objektov za spremljajoče dejavnosti s preselitvijo sedeža TOZD 9. TURIZEM IN GOSTINSTVO 33. člen Hitrejši razvoj gostinstva in turizma bomo zagotavljali pred-vsem z boljšim izkoriščanjerti obstoječih zmogljivosti ter s čvrste-išim povezovanjem vseh faktorjev, ki vplivajo na celovitost turi-stične ponudbe, poleg gostinskih OZD, zasebnih gostincev in turističnih društev bodo sodelovale tudi ostale dejavnosti: kmetij-stvo, trgovina, drobno gospodarstvo, promet in komunala. 34. člen V občini bomo krepili zlasti izletniški turizem, za katerega imamo izredne pogoje in možnosti pri čemer bodo aktivno vlogo odigrala obstoječa in na novo ustanovljena turistična društva. V sodelovanju s kmetijskimi organizacijami bomo razvijali turizem na kmetijah in lovski turizem, izletniški, lovski turizem na kmeti-jah bomo razvijali zlasti v dolomitskem, velikolaškem in krimsko-rakovniškem predelu občine. Z usmerjanjem v obnovo in izgrad-njo objektov ob vpadnicah bomo vzpodbujali stacionarni turi-zem. Turistično ponudbo občine bomo povečali tudi z načrtno, za potrebe turistov prilagojeno prenovo Trnovega. Gostinske OZD ter zasebni gostinci bodo z modernizacijo obstoječih obratov povečali zmogljivosti, posebno skrb pa posve-tili zlasti kvaliteti gostinskih storitev in pestri ponudbi. V razširitev in obnovo bodo investirale naslednje OZD: Gostinsko podjetje Vič - preureditev objekta Eipprova 1 v gostinski lokal s pre-nočišči - povečanje gostinskih zmogljivosti v gostilni Pod-rožnik GEA projekt kot nosilec consultinga - adaptacija gradu Bokalce v hotel Petrol Ljubljana - gradnja motela ob južni obvoznici Mercator - izgradnja hotela A kategorije ob podaljšku Kardeljeve ceste. 10. RAZISKOVANJE 35. člen Organizacije združenega dela s področja znastveno-raziskova-Ine dejavnosti si bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju še nadalje razvijale ter se še tesneje povezovale s proizvodnjo, prometom, trgovino in dejavnostjo poslovno tehničnih storitev. Organizacije združenega dela bodo pri razvoju svojih novih proizvodnih programov maksimalno angažirale svoje razvojne službe ter tesneje sodelovale z znanstveno-raziskovalnimi OZD, kar bo omogočalo tudi večji prodor na mednarodno tržišče in s tem večji izvoz proizvodov ter posredno tudi znanja. OZD s podrčja raziskovanja, ki se ukvarjajo s poizkusno proiz-vodnjo (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inšti-tut za elektroniko in vakuumsko tehniko) bodo prenesle del poskusne pro.izvodnje v redno proizvodnjo obstoječih in novih OZD. Vzpodbujali bomo inovacije; ne samo kot uvajanje novih temeljnih tehničnih dosežkov, temveč predvsem kot izboljšanje obstoječih proizvodenj. Kot najbolfdinamično inovacijsko področje bomo vzpodbujali predvsem razvoj informacijske tehnologije. Z uporabo informa-cijske tehnologije v industriji in na področju storitev bodo OZD dosegle tudi večje prihranke materiala in energije. Nosilec nalog na tem področju je tudi Enota za robotizacijo. 11. POSLOVNE, TEHNIČNE IN FINANČNE STORITVE 36. člen OZD bodo pri uvajanju novih in posodabljanju obstoječih infor-macijskih sistemov zagotavljale njihovo kompatibilnost ter sode-lovanje strokovnjakov. S takim sodelovanjem bo zmanjšano pod-vajanje zmogljivosti in omogočeno racionalnejše, hitrejše in učinkovitejše izvajanje informacijskih storitev. V informacijske sisteme bodo vlagale zlasti Republiški računal- niški center, Mehanografski center, llirija Vedrog, Tobačna tovarna Ljubljana. 37. člen Z razvijanjem svojih programov in uvajanjem najsodobnejših tehnoloških rešitev ter tesnejšim povezovanjem bodo OZD s tega področja omogočale zlasti industrijskim OZO hitrejši tehnološki razvoj, preobrazbo in modernizacijo programa in s tem približe-vanje razvitemu svetu. Industrijske OZD se bodo zato v ekonom-ske odnose s tujino vključevale tudi z razvojem in prodajo svoje tehnologije v sodelovanju z OZO s področja inženiringa. Nosilci nalog so IBE, ki bo zato razširil svoje poslovne prostore ter OZD, ki imajo možnosti za prenos tehnologije v tujino: Plutal, .Tovil, Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav, IGO, IPKO. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA 38. člen Pri izgradnji družbenega sistema informiranja bodo dolgo-ročno zagotavljali uvajanje računalniške in programske opreme, ki bo omogočala medsebojno povezovanje v računalniško mrežo in s tem tudi izgradnjo medsebojno povezanega informacijskega sistema. 39. člen Z izgradnjo učinkovitejšega družbenega sistema informiranja bomo posebno skrb namenili selektivnemu sistemu tistih vrst informacij, ki so za celotni razvoj najbolj potrebne. Preobrazba informacijskih služb bo ob pravočasnem in usklajenem oblikova-nju potreb po informacijah omogočile zadovoljevanje potreb občine pri pooblaščenih informacijskih službah ter na ta način odpravljale podvajanje mnogih evidenc. Občina bo tako zbirala in obdelovala le tiste podatke, ki jih ni mogoče zadovoljiti v poo-blaščenih informacijskih službah. 40. člen Pri vseh aktih, ki jih bo sprejemala SO, bo izvršni svet ocenil vključevanje v DSI ter njihove vplive na povečanje administriranja in finančne stroške. B. SOCIALNI RAZVOJ ' [ Globalne usmeritve 41. člen Dostopnost dobrin in storitev družbenega standarda bomo izenačevali z ostalimi Ijubljanskimi občinami in s tem dosegli usklajen socialni razvoj občine v okviru enotnega Ijubljanskega prostora. Prednostno bomo razvijali vzgojo in varstvo predšolskih otrok, osnovno in usmerjeno izobraževanje, osnovno zdravstvo ter raz-iskovalno dejavnost. Pospeševali bomo uveljavljanje družbenih dejavnosti kot sestavni del združenega dela in s hitrejšo rastjo osebnih dohod-kov zlasti na začetku srednjeročnega obdobja izenačevali druž-benoekonomski poiožaj delavcev v družbenih dejavnostih s polo-žajem delavcev v drugih delih združenega dela ter dosledno uveljavljali delitev po delu in rezultatih dela. Pri nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti bomo dali poudarek na vsebino in kvaliteto dela ter ustrezno organiziranost tzvajalcev v družbenih dejavnosti, da bomo lahko omogočali tudi racionalnejše oblike zadovoljevanja potreb delavcev in občanov. Prednostno bomo izvajali investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov, nadaljevali investicije, ki so bile planirane, a ne izvršene v preteklem srednjeročnem obdobju in le v okviru materialnih možnosti zagotavljali odpiranje novih zmogljivosti na najbolj deficitarnih območjih. Krepili bomo delegatski sistem in se zavzemali, da se v čim večji meri omogoči enakopraven dialog med uporabniki in izva-jalci. Socialno varstvo . ¦ • ' 42. člen Občinska samoupravna interesne skupnost, bo še naprej obli-kovala, usklajevala in spremljala izvajanje dogovorjene politike in programov socialnega varstva ter podvzela ukrepe potrebne za učinkovito uresničevanje načrtovanega na vseh posameznih področjih socialnega varstva. 43. člen Zagotavljanje socialne varnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov, bo temeljilo na delu in rezultatih dela ter na uresničeva-nju vzajemnosti in solidarnosti v funkciji odpravljanja socialnih razlik. Otroško varstvo 44. člen Na področju otroškega varstva bomo usmerili razvoj v postopno večanje vključevanja otrok v vzgojnovarstveni program z izenačevanjem standarda z drugimi občinami v Ljubljani. Podaljšali bomo izvedbo programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo. Za otroke, ki so vključeni v dnevno varstvo in vzgojo v WO bo ta program obsegal 525 ur programa, za otroke, ki v WO niso vključeni pa bomo ta program postopoma izenače-vali tako, da bodo do konca srednjeročnega obdobja izenačeni z otroki, ki to varstvo uživajo. Postopoma bomo razšinli tudi izvaja-nje vzgojnega programa za otroke v starosti 3-5 let, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstveno organi-zacijo. Poleg obstoječih programov bomo uvajali nove vzgojne programe. Posebno pozornost bomo namenili dvigu kakovosti in vsebine predšolskih programov in odprtosti WO. 45. člen Družbene pomoči za otroke bomo dodeljevali na osnovi samo-upravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pra-vic, predvsem v funkcionatni obliki. 46. člen Za potrebe otroškega varstva bomo na področju občine izvajaii naslednje investicije: - Dokončanje gradnje objektov iz programa samoprispevka III: WO Brdo (80 mest), WO Lavrica (80 mest), WO ViSko polje (120 mest). Poleg tega bomo tudi zagotovili nove zmogljivosti na najbolj deficitarnih območjih, ki so glede na planirano stanovanjsko gradnjo KS Galjevica in glede na obstoječo deficitarnost KS Murgle. Zagotovili bomo 220 novih mest. Dokumentacijo pa bomo pripravili za gradnjo WO s kapaciteto 120 mest v soseski KS Barje in za gradnjo WO s kapaciteto 80 mest v KS Lavrica. Na območjih, kjer WO ne bo mogel zagotavljati potreb po dnevnern varstvu bomo tudi nadalje razvijali organizirano varstvo otrok v varstvenih družinah. 47. člen Za potrebe letovanja otrok bomo z zruženimi sredstvi (SIS, OZD, prispevki občanov) redno vzdrževali, obnavljali in razširjali Mladinsko letovišče Pacug. . " . Socialno skrbstvo . - 48. eien Na področju socialnega skrbstva bomo izvajali denarne pomoči in strokovno socialno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o socialnovarstvenih pravicah. Pri strokovnem socialnem delu bo večji poudarek na svetoval-nem ter terapevtskem delu. Z vključevanjem prostovoljnih sode-lavcev bo Center za socialno delo občine razširjal svojo preveiv tivno vlogo. 49. člen Investicijska naložba mestnega značaja bo izgradnja novih prostorov Mladinskega doma »Malči Belič« (kapaciteta 120 mest). 50. člen Na področju varstva starejših občanov bomo v dogovoru z zdravstveno skupnostjo zagotovili večnega na domu oziroma druge oblike skrbi za starejše občane. Visoke stroške osnovne oskrbe v domovih starejših občanov bomo razreševali z večjim deležem družbenega prispevka (za zdravstveno nego, amortiza-cijo) ter racionalizacijo organiziranosti in poslovanja domov. 51.člen Skupnost socialnega skrbstva bo sodelovala pri odpravljanju barakarskih naselij, čmih gradenj in stanovanj 6. in 7. kategorijez namenom preprečevanja nastajanja novih sociatnih problemov. Zaposlovanje 52. člen Na področju zaposlovanja bomo zagotavljali strokovno pomoč delavcem pri uresničevanju pravic do dela, pri zagotavljanju pravice do socialne varnosti v primeru brezposelnosti in nudilo strokovno pomoč pri zaposlovaju brezposelnih oseb ter skrbeli za usposabljanje in zaposlovanje invaiidnih oseb. Zdravstvo . 53. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo zagotavljali v prete-klem srednjeročnem obdobju doseženo raven zdravstvenega var-stva vsega prebivalstva. Povcčali bomo delež preventivnega zdravstvenega varstva; poseben poudarek bo na razvoju medicine dela, zaradi zmanjše-vanja odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov. Nadaljevali bomo proces delitve dela na področju zdravstvenih dejavnosti. Krepili bomo higiensko-epidemiološko varstvo za zaščito pred nalezljivimi boleznimi, delovali za povečanje samozaščitne dejav-nosti občanov. 54. člen Za potrebe zdravstva bomo na področju občine izvajali nasled-nje investicije: - dokončanje gradnje in oprema zdravstvene postaje Škofljica - iz sredstev samoprispevka III, - dokončanje prenove zdravstvene enote Rudnik (zobno-zdrav-stveno varstvo odraslih in otrok in fizioterapijo) - iz sredstev Zdravstvenega doma in zdravstvene skupnosti; - ureditev premoženjsko pravnega vprašanja z DO Hoja za objekt zdravstvene potaje v Podpeči ter prenova objekta; - oprema nove šolske zobne ambulante v osnovni šoli X. SNOUB Ljubljanske - dokončali bomo adaptacijo MKZ Rakftna - iz sredstev samo-prispevka III. Da bi omogočali nadoknaditi zamujejo pri obnavljanju medi-cinske opreme in da bi se vsaj postopno približali sodobni ravni opremljenosti z medicinsko opremo, bomo sklenili poseben dogovor za zagotavljanje za to potrebnih sredstev izven globalov skupne porabe. V občini moramo zagotoviti zamenjavo povsem dotrajanih rendgenskih aparatur. V obstoječih zdravstvenih zmogljivostih bomo glede na potrebe po zdravstvenih storitvah z novim zaposlovanjem in tudi izmenskim delom zagotavljali približanje zdravstvenih storitev kraju bivanja, zato bomo zagotovili tudi potrebno opremo. Osnovno šolstvo ¦ • . 55. člen V osnovnem šolstvu bomo najmanj ohranili doseženo izmen-skost pouka. Pri celodnevni šoli bomo v skladu s potrebami samo povečali število oddelkov v šolah, ki ta program izvajajo. S podaljšanim bivanjem bomo zagotovili varstvo za vse otroke, ki so tega po-trebni. 56. člen V mejah možnosti bomo zagotavljali pogoje za uresničevanje razširjenega dela predmetnika in s tem omogočali izvajanje pouka fakultativnih predmetov in interesnih dejavnosti. 57. člen Za doseganje navedenih ciljev bomo zagotovili iz sredstev samoprispevka gradnjo OŠ Kolezija s 16 oddelki. Iz drugih virov pa bomo financirali tudi izdelavo dokumentacije oziroma pridobitve novih zmogljivosti na najbolj deiicitarnih območjih, ki so KS Galjevica, KS Velike Lašče, KS Polhov Gradec, KS Horjul, KS Vič in KS Rožna dolina. 58. člen Nadaljevali bomo priprave za gradnjo Centralne tehniške knjiž-nice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani na lokaciji ob Tržaški cesti. Usmerjeno izobraževanje 59. člen Za izvedbo nalog na področju usmerjenega izobraževanja in dosego najmanj 1,5 izmenskega pouka bomo izvedli naslednje: - sanacija in dograditev kompleksa srednjih šol na Aškerčevi 7 - sanacija prostorskih razmer in prizidek srednje šole za raču-nalništvo. Sredstva bodo zagotovljena z neposredno svobodno menjavo z združenim delom. Kultura 60. člen Razvijali in krepili Ijubiteljsko kulturo ler ji zagotavtjali potrebno gmotno osnovo tudi s povečanjem neposredno menjavo dela. Večali bomo število članstva v obstoječih društvih ter podpirali razvoj novih dejavnosti. Skrbeli bomo za načrtno in organizirano predstavitev dosežkov Ijubiteljske kulture. Na področju knjižničarstva bomo usmerili razvoj v večanje knjig temeljne knjižne zaloge, širjenje mreže splošnoizobraževal-nih knjižnic. posodabljanje in racionalizacijo poslovanja ter v zagotavljanje prostorskega in kadrovskega razvoja. Odprli bomo nova izposojevališča v KS Trnovo-Kolezija, Stane Sever, Rožna dolina. 61. člen Posebno skrb bomo v tem obdobju namenili varstvu narave in kulturne dediščine. Prednostno bomo izvajali dela za zavarovanje kulturnih spomenikov I. kategorije, kamor sodijo grad Turjak, graščinski kompleks Polhov Gradec, grad Bokalci, paviljon ob Cesti dveh cesarjev. Poleg tega bomo uredili prostore v kom-pleksu Temkovega mlina na Rašici. 62. člen Iz posebnih sredstev za investicije pri Ijubljanski kulturni skup-nosti bomo zgradili nadomestne prostore matlčne knjižnice »Pre-žihov Voranc«. Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje združenih pri Ijubljan-ski kulturni skupnosti, bo občinska kulturna skupnost ob pogoju, da bodo krajevne skupnosti vložile svoj delež, zagotovila sredstva za nadaljevanje programa obnove in posodobitve prostorov za kulturo v krajevnih skupnostih. Nujno je potrebno sanirati pro-store za kulturo v KS Horjul, Polhov Gradec, Dobrova, KS Ig. KS Golo, KS Trnovo, KS Turjak, KS Matči Belič. 63. člen Nadaljevali bomo pripraveza gradnjo Muzeja Ijudske revolucije na območju občine. Telesna kultura 64. člen Na področju prloritetnega vrhunskega športa bomo zagotovili take in tudi tako široke programe kot so v drugih občinah. Predvsem bomo podpirali v kolektivnih panogah nogomet, košarko, odbojko ženske, rokomet moški ter v individualnih panogah namizni tenis, kajak kanu, gimnastiko moški in pla-vanje. Na področju množičnosti bomo še nadalje podpirali in razvijali širjenje organizirane rekreacijske dejavnosti predvsem s tem, da bomo ustanavljali nova društva. Tako bo leta 1990 vključenih v80 društev 36.000 prebivalcev. Preko akcij pa bomo vključili še 50.000 prebivalcev. V procesu vzgoje in izobraževanja bomo izboljšali programe v športni znački I. II in III. V programih tekmovanj bomo uveljavljali le tiste programe, ki so podlaga za razvijanje športov v občini. 65. člen Za dosego večje kvalitete množičnega športa bomo pridobili čim več amaterskih strokovnih kadrov. Cilj je, zagotoviti v vsaki sredini oziroma društvu vsaj enega strokovnega delavca Za potrebe vrhunskega športa bomo zagotovili izpopolnjevanje tako profesionalnih kot amaterskih kadrov. 66. člen Na področju telesnokulturnih objektov bomo zagotovili sred-stva za izgradnjo in dokončanje telesnokulturnih objektov: - ŠRC Svoboda: obnovitev igrišč in garderob, izgradnja atlet-ske steze in teniška igrišča ter večnamensko ploščad - ŠRC Mesarica: obnovitev garderob in skladišč, ureditev obrežja, izgradnjo večnamenskih ploščadi in teniško igrišče - Partizan Trnovo: obnovitev centralne kurjave, izgradnja pri-zidka - Partizan Vič: obnovitev strehe, večnamenska ploščad ter izgradnja prizidka. Za izvajanje programa telesne kulture v krajevnih skupnostih bomo v kolikor bodo krajevne skupnosli vložiie svoje deleže zagotovili gradnjo večnamenskih ploščadi. Posebno pozornost bomo namenili vzdrževanju že obstoječih objektov. VI. TEMEUI UREJANJA PROSTORA IN VAROVANJA OKOUA 67. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo usmerjali razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo prostorsko organizacijo ter namensko rabo prostora v skladu z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane z urbanistično zasnova in zagotovili, da se bodo vsi procesi v prostoru odvijali na podlagi samoupravno sprejetih odločitev v organizacijah združenega dela, smoupravnih intere-snih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnoslih občine in mesta Ljubljana. 68. člen Podpisniki bomo s programi in finančnimi sredstvi prispevali k pravočasni izdelavi strokovnih podlag in evidenc za pripravo prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik. 69. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s spre-jetim programom priprave prostorskih izvedbenih aktov zagoto-vili pravočasno izdelavo in sprejetje potrebnih prostorskih izved-benih aktov, ki bodo osnova za realizacijo predvidenih posegov v prostor v obdobju 1986-1990 ter pripravili potrebno izvedbeno urbanistično dokumentacijo za pravočasen pričetek nalog v sred-njeročnem obdobju 1991-1995. Pri tem bomo v cilju zagotovitve kvalitetnih urbanističnih, arhitektonskih, tehnoloških, tehničnih in ekoloških rešitev za zazidalne ureditvene načrte praviloma pripravili variantne strokovne rešitve, ki jih bomo za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi pridobili z javnim natečajem. 70. člen Za objekte in druge posege v prostor na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so skupnega mestnega pomena, bomo vskladili interese z udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana drugih Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. Taki posegi so: - Na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje: 1. Več-družinska gradnja VS-3 Žičnica 300 stanovanj VS-6 in 6/3 na Grbi (Viško polje) 285stanovanj RS-4llovica 590stanovanj RS-5 Lavrica ' 220 stanovanj 2. Enodružinska gradnja RS1,2 Jurčkova pot (Cesta XVIII divizije) 550 stanovanj - NA PODROČJU PROIZVODNIH, SERVISNIH IN SKLADIŠ-ČNIH DEJAVNSOTI: Industrijska cona RP 2 Rudnik Industrijska cona VP 6 Brdo Industrijska cona VP 4 .. Plutal Industrijska cona VP 245/1 Škofljica - NA PODROČJU POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI: Center Langusova - NA PODROCJU ZNANSTVENO RAZISKOVALNE IN PEDA-GOŠKE DEJAVNOSTI: Biološko središče in Živalski vrt - NA PODROČJU KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA - Izgradnja centralne sanitarne deponije - Sanacija vodonosnih območij - Peskokop Ravne-Požarniki-Bela (Hrastenice) - Kanalizacija Rakova jelša - NA PODROCJU ENERGETIKE: - Gradnja povezovalnega voda Kozarje-Vič-Rudnik z razdelil-nimi postajami - Gradnja razdelilna trafo postaje R. T. P. Trnovo - Deponijske površine za trda goriva (premog, drva) - NA PODROČJU PROMETA IN ZVEZ: CESTNI PROMET - Ookončanje južne obvoznice - Podaljšek Krdeljeve ceste do južne obvoznice - Rekonstrukcija Tržaške ceste od GlinšCice do Trga MOB - Gradnja Žirovnikovega podvoza (povezava Žirovnikove s cesto Dolomitskega odreda do Ceste na Brdo) - Peruzzijeva, Cesta XVIII divizije, podaljšek Ceste v Mestni log do z nadvozom preko južne obvoznice v VP 4 Plutal - NA PODROČJU ZRAČNEGA PROMETA Športno letališče na Barju - Parkirišče Oolgi most Lavrica - VODNO GOSPODARSTVO - Zdrževalnik Božna (Velika voda) in zadrževalnik Šujica na Gradaščici Raziskava podtalnice v Želimeljskem in Iškem vržaju. 71. člen V okviru sklada stavbnih zemljišč se bocno dogovorili za enotna merila, kriterije in prioritete za zagotavljanje sredstev za pridobi-vanje in urejanje stavbnih zemljišč ter pravočasno urejanje stavb-nih zemljišč. 72. člen Za stanovanjsko m drugo kompleksno graditev, predvideno z družbenim planom, bomo v skladu z zakonom o stavbnih zem-Ijiščih pridobili zemljišče v družbeno lastnino. 73. člen Obvezujemo se, da bomo v vseh fazah priprave, odločanja in realizacije posameznih posegov v prostor proučili in upoštevali njihov vpliv na okolje tako, da bo okolje v največji možni meri zaščiteno in varovano. Pri obstoječih posegih pa bomo poskrbeli, da bodo sprejeti programi in ukrepi za izboljšanje okolja povsod tam, kjer doslej to ni upoštevano v zadostni meri. 74. člen Skupaj z udeleženci dogovorov o temeljih plana ostalih Ijub-Ijanskih občin bomo poskrbeli, da bodo zaščiteni in izvedeni ukrepi za sanacijo varstvenih pasov virov pitne vode v Ljubljani. 75. člen Obvezujemo se, da bomo ohranili obstoječe urbane zelene površine in jih intenzivirali z dodatnimi ureditvami in zasaditvami. V novih stanovanjskih soseskah pa bomo načrtovali in uredili zadostne zelene površine za igro otrok, rekreacijo in počitek, to velja tudi za območja z večjo koncentracijo delovnih mest. ¦ 76. člen. 1. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Razen stanovanjske gradnje mestnega pomena bomo stano-vanjsko gradnjo usmerjali še: MESTNO OBMOČJE - VEČDRUŽINSKA GRADNJA - VS 2, VS 6, VS 106, VS 104/1 dopolnilne lokacije 300 stano-vanj | : MESTNO OBMOČJE - ENODRUŽINSKA GRAONJA - VS 109 Dolgi most 70 - VS202/2,3Selo . 55 - VS103Murgle 85 - VS 102/2 Rakovajelša 150 - VS7Brdo 10 - VS 103/2 Vinterca 75 - VS102Trnovo 30 - VS1 Trnovo 30 - VS6/3Grba(Viškopolje) , 10 - RS 245/7 Škofljica . 55 - VS 202/2 Radnavas ¦ 50 - RSSLavrica • 90 - VS Zeleni log (Sibirija) neorganizirana gradnja cca 100 IZVENMESTNO OBMOČJE - VEČDRUŽINSKA GRADNJA VS236, S5/1IG . ' : 45stanovanj VelikeLašče " . - , ' 40stanovanj Preserje 35stanovanj Horjul - ' 30stanovanj PolhovGradec 30stanovanj IZVENMESTNO OBMOČJE - ENODRUŽINSKA GRADNJA VS 225/1 Kamnik pod Krimom 40 VS 206 Srednja vas 85 VS 250 Velike Lašče * 65 VS251Želimlje . - " ' . , , 65 neorganizirana gradnja . 185 PROIZVODNE, SERVISNE IN SKLADIŠČNE DEJAVNOSTI Razvo) proizvodnih, servisnih in skladiščnih dejavnosti bomo nadaljevali v okviru območij, ki so opredeljena s planskimi doku-menti v VP 236/1 Ig - Kovinska industrija VP 201 Polhov Gradec - Hoja ' VP 202 Podpeč - Hoja VP 201/1 IPKO Podpeč - Preserje VP3IGO IGO Velike Lašče - obstoječa cona RIKO Ribnica obrat vVelikih Laščah - nova I.C. VP 6 Tovarna grelnih naprav VP 213/1 Horjul - Elektronika VP 213 Horjul - Rašica HP Kolinska TOZD Vinocet - obstoječi obrat na Viški 60, V 3 O.O. Pohištvo Rožna dolina (na zemljišču Hoje) VP 3 Podjetje za PTT promet VP 3 Mercator - Spektrum VP 3 Ingrad Celje VP 3 Slikoplesk - Termoplast RM 1 PAP, Semenarna VM 1 IUV - TOZD Galanterija VM 1 Elektromontaža VM 1 Mercur Kranj Zastava avto Razvoj drobnega gospodarstva bomo usmerjali v cone VP 4 Plutal, VP 6, VP 3, VM 1, RM 1, RP 2, v lokalne centre - možne doponilne lokacije. TRGOVSKO IN POSLOVNO DEJAVNOST BOMO USMERJALIV: VS 1 Trnovo Mercator D.O. Roznik TO2D Dolomiti VM 4 Kosovo polje Mercator D.O. Rožnik TOZD Dolomiti VS 213/1 Horjul Mercator D.O. Rožnik TOZD Dolomiti (nova cona) Velike Lašče Mercator D.O. Rožnik TOZD Dolomiti VS 236 Ig ABC Pomurka D.O. Tabor Grosuplje TOZO Maloprodaja VS 6 Vič ABC 0.0. Delikatesa RS 245/7 Škofljica ABC Pomurka D.O. Tabor Grosuplje TOZD Maloprodaja VM 1 Agrotehnika Gruda TOZD Agrotehnika trgovina VS - 3 IMP D.O. IZIP TOZD Zastopstvo vp - BRDO AUTOCOMMERC TOZD Volan Turjak K.Z. Velike LašCe ZNANSTVENO RAZISKOVALNE IN PEDAGOŠKE DEJAVNOSTI VS 104 Langusova FNT VTOZD Montanistika, Inštitut Jožef Ste-fan (širitev na zemljišču Biotehniške fakultete - VTOZO Veterina) IEVT na obstoječi lokaciji 77. člen 2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Z ustanovitvijo enotnega sklada stavbnih zemljišč bomo prene-sli sredstva nadomestila za uporabo zemljišča v ta sklad in jih bomo namenjali za financiranje izgradnje komunalne infrastruk-ture. Ob ragotavljanju sredstev za odpravo komunalnega deficita bomo upoštevali tudi sredstva iz samoprispevkov občanov. 78. člen Z izgradnjo komunalnih objektov irt naprav bomo zagotavljali pogoje za skladnejši razvoj občine, postopoma sanirali neu-strezno opremljenost v obstoječih naseljih, omogočali realizacijo načrtovane stanovanjske izgradnje, objektov družbenega stan-darda ter gospodarskih objektov. Kot prednostna naloga na področju komunalnega gospodar-stva bo zagotavljanje vodnooskrbe v primestnih in izvenmestnih krajevnih skupnostih. Predvidene so naslednje naloge: a) Urejanje vodovodov in priključevanje na Ijubljanski osrednji vodovodni sistem: - Lanišče - Dole - Podped-Preserje, Notranje gorice - Vnanje gorice - Brezo-vica - Dolgi most - Kozarje - Podsmreka - Komanija b) Urejanje vodovodov v sistemu Želimeljščica - Pijava gorica - Smrjene - Pijava gorica - Oraga - Ig c) Urejanje vodovodnega sistema Dobec Polje - Turjak d) Sanacija obstoječih vodovodnih sistemov: Želimlje, Dobrova, Sela, Orle, Horjul, Polhov gradec, Črni vrh, Ig - Iška vas, Preserje - Podped e) Sanacija varstvenih pasov vodnih virov. 79. Clen Mestni vodovod, bo postopoma prevzemal v upravljanje posa-mezne vodovodne sisteme s področja občine. 80. člen Postopoma bomo pričeli z gradnjo kanalizacije v obstoječih naseljih. 3. ENERGETIKA 81. člen Zadostna in zanesljiva oskrba porabnikov vseh vrst energije bo tudi v naslednjem obdobju ena od osnovnih nalog. Vsi porabniki energije bodo zagotovili njeno racionalnejšo uporabo: - pri transportnih stroških - z večjimi vlaganji v izolacijo objektov - z varčevanjem pri ogrevanju Dopolnilni virenergije bomo ustvarili z gradnjo malih elektrarn. Oblikovali bomo trajen način financiranja razširjene reproduk-cije za vsa področja energetskega izvora odnosno oskrbe. 82.č!en Na področju energetskega gopodarstva bomo izboljšali oskrbo z izgradnjo srednje napetostne in nizko napetostne meje s sred-stvi OZD in drugih odjemalcev. Elektro Ljubljana TOZO Ljubljana mesto bo do leta 1990 zaradi sanacije napetostnih razmer zgradilo skupno 37 transformator-skih postaj (TP) ter skupno ocenil 55* km nizkonapetostnega omrežja. Elektro Ljubljana TOZD Ljubljana okolica bo do leta 1990 zgradila 20 TP s pripadajočimi dalnovodi ter nizkonapetostnimi omrežji, ter obnovilo 20 KV dalnovodov in nizkonapetostnih omrežij. Elektro Ljubljana TOZD Kočevje bo do leta 1990 zgradilo 15 TP pri čemer bo zgradilo 15 km visokonapetostnega omrežja (VNO) ter obnovilo odnosno na novo zgradilo 30 km nizkonapetostnega omrežja (NNO). 83. člen Zaradi varovanja naravnega okolja bomo nove stanovanjske soseske in industrijske cone opremljali s plinovodnim in toplovo-dnim plinskim ogrevanjem. Hkrati bomo nadaljevali s sanacijo plinskega omrežja ter v sodelovanju s Stranovanjsko skupnostjo in njenim programom preusmerjali obstoječe kotlovnice na plinsko oskrbo. 4. PROMET IN ZVEZE CESTNO GOSPODARSTVO ' ' • 84. člen Na področju cestnega gospodarstva bomo nadaljevali z ure-sničitvijo 10 letnega programa gradnje cest v Ljubljani. Moderni-zirali bomo Ižansko cesto, cesto Podpeč - Črna vas s povezavo do Dolenjske ceste in Dolenjsko cesto. 85. člen Na področju primestnih in vaških krajevnih skupnosti bomo postopno obnavljali in posodabljali ceste, ki so pomembne za javni in turistično rekreacijski promet, prednost imajo ceste na katerih potekajo proge mestnega in obmestnega potniškega pro-meta. 86. člen Pri obnavljanju in rekonstruiranju krajevnih cest bomo uveljav-Ijali sistem sofinanciranja Komunalne skupnosti Ijubfjanskih občin in krajanov. 87. člen Na področju potniškega prometa bomo zagotovili primeren in pravočasen prevoz na deto in iz dela delovnim Ijudem in obča-nom na območju celotne občine, prednostno na relaciji Barje--Galjevica, Lavrica-Rudnik, Vrhovci-Kozarje, Dolgi most-Plutal, ter Ljubljana-Brezovica pri obmestnem prometu. Zaradi racionalizacije bodo prevozne organizacije uvedle enotno vozovnico za mestni, obmestni ter železniški promet. 86. člen Prednostna naloga na področju železniškega prometa je zago-tavljanje prometne varnosti. Obnovljeni bosta železniški postaji Brezovica ter Rakovnik. Zaradi uresničitve nalog železnice pri prevozu na delo in iz dela povečano število postajališč. 5. PTT PROMET 89. člen V T. P. C. Rakovnik bomo uredili avtomatsko telefonsko cen-tralo, gradili krajevno kabelsko omrežje Rakovnik-območje, ki ga omejujejo Karlovški most, Grubarjev prekop, Ljubljanica do ¦ Malega grabna, Mali graben; naselji Sibirija in Rakova jelša; območje Ižanske ceste do Črne vasi, otoka RS 106, območje Dolenjske ceste, otokov RS 3, RP 1, RS 102, RS 103, do avtobu-sne postaje na Dolenjski cesti, Vič; območja soseske VS 3, VS-6, VS-7 ter območje, ki ga omejujejo Groharjeva ulica, Gradaščica, Hajdrihova ulica in Tržaška cesta ter območje, ki ga omejujejo ceste (Rožna dolina), Večna pot, Petrčeva cesta, Cesta na Brdo, Sattnerjeva ulica in železniška proga; Brezovica - območje Bre-zovice, Kozarške hoste, okolice železniške postaje, Kopalnika, Brega, Vnanjih goric, Lukovice; Horjul - območje Horjula, Ljub-gojna, Vzdenca, Žažarja, Lesno brdo, Šentjošt, Butajnova, Pla-nina; Škofljica - območje Lavrice, Pleše, Tlake, Srednja vas, Babna gorica, Orle, Sela, Klanec; Staro Trnovo; Polhov Gradec, Dobrova, Škrilje. 90. člen Pri igradnji PTT zmogljivosti bomo upoštevati sovlaganje dela, materiala in sredstev krajanov. 91.člen Na področju PTT servisov bo Podjetje za PTT promet Ljubljana zgradilo stavbo za notranji PTT servis v VS 3/3. 6. VODNO GOSPODARSTVO 92. člen V vodnem gospodarstvu bomo poleg rednega vzdrževanja vodotokov in objektov na njih nadaljevali z urejanjem hudourniš-kih področij ter z ukrepi za zavarovanje naselij in kmetijskih zemljišč pred poplavami. 93. člen Glede na to, da se je v preteklih obdobjih znaten dei sredstev zbranih na območju Ijubljanskih občin odvajal za skupne pro-grame izven O. V. S., si bomo prizadevali, da se v bodoče več sredstev namenja za intenzivno reševanje vodnogospdoarske problematike na območju Ijubljanskih občin. 94. člen Območna vodna skupnost Ljubljana - Sava bo iz združenih sredstev financirala - radnjo zadrževalnikov, Velika voda in Šujica - drževanje osnovne odvodne mreže na Barju, Horjulski dolini ter na drugih melioracijskih območjih in sofinancirala posa-mezne vodovodne sisteme v primestnih in vaških skupnostih. - urejali bomo Ljubljanico, Mali graben, Iška in Iščico - reševaii problematiko na hudourniških območjih 7. JAVNA RAZSVETLJAVA 95. člen V sklopu novih stanovanjskih sosesk, industrijskih con, obrtnfh con, družbeno pomembnih objektih bomo gradili javno razsvet-Ijavo. Dopolnjevali bomo javno razsvetljavo v obstoječih naseljih. Skladno z rastjo novih prometnih površin in izgradnjo centra za avtomatsko vodenje podatkov bomo širili dejavnost semaforiza-cije (nova semaforska križišča). Zaradi dotrajanosti bomo obnav-Ijali obstoječi semaforni sistem in ga vklapljali v A. V. P 8. ZELENE POVRŠINE . ' - 96. člen Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast bo 14,6 ha zelenih površin v naseljih in 197 ha parkovnih gozdov, ki jih ureja in vzdržuje, dodalo še zelene površine za skupno rabo v KS Kolezija, Krim, Preserje, Rakova jelša in Rožna dolina. Redno bodo vzdrževali novourejene zelene površine ob sose-skah in parke 88 dreves. Obnovili in uredili bodo tudi naslednje objekte: park Arturo Toscanini in park na Čadovih travnikih, okolico Rimskega zidu, preuredlli bregove Gradaščice, Trnovski pristan in urejali par-kovne gozdove na območju Rožnika. VII. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 97. člen Z opredelitvijo za daljni policentrični in enakomernejši razvoj občine in mesta bomo vzpodbujali hitrejši razvoj v manj razvitih primestnih in vaških krajevnih skupnostih. 98. člen Vzpodbujali bomo prizadevanja, da se s krajevnimi samopri-spevki še naprej razrešujejo skupni interesi in potrebe krajanov, ter da se v financiranje najbolj perečih potreb vključujejo tudi samoupravne interesne skupnosti. : ' 99. člen Proračunska sredstva bomo na podlagi enotno dogovorjenih meril, ki Ijbdo zagotavljala enak držbeno ekonomski položaj vseh krajevnirt skupnosti v Ljubljani, namenili za delovanje delegat-skega skupščinskega sistema. 100. člen Uresničevali bocno sodeiovanje temeljnih organizacij združe-nega dela in samoupravnih interesnih skupnosti s krajevnimi skupnostmi pri združevanju sredstev za dela in naloge krajevnih skupnosti, ki se ne krijejo iz sredstev občinskega proračuna. 101. člen Zagotovili bomo vključevanje krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti preko delegacij v delegatski sistem v občini, samoupravnih interesnih skupnosti in v širšt družbeno političnih skupnoetih pri opravljanju skupnih družbenih zadev in odtočanju o vprašanjih skupnega pomena. 102. Clen Zagotovili bomo čim smotrnejšo organiziranost delavcev v krajevnih skupnostih, ki bo zaposlenim zagotavljala uresničeva-nje vseh samoupravnih pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz dela. VIII. TEMEUI RAZVOJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE TER POŽARNA VARNOST ,. ..,.,- 103. Clen Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gospodar-skega, socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Z izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini bomo prispevali k skupnim prizadevanjem celotne jugoslovanske druž-bene skupnosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče polittke organizacij združenega dela ter drugih sarno-upravnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. , 104. čten Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah, zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za nemoteno lunkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva), - usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdrževa-nje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošnega Ijudskega odpora. Obrambne priprave organov daižbeno politične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodo zajemale organiza-cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodob-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. ¦ . 105. člen ,. Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih 18% prebivalcev, - ustanavljali in opremljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organizirali splošne enote v stanovanj-Skih objektih, - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki, - razSirili graditev javnih zaklonišč ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novogradnjah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. Nadaljevali bomo z usposabljanjem načelnikov, namestnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Dopolnjevali bomo izdelavo varnostnih načrtov v občinskih organih, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. 106. člen Na področju požarne varnosti bo občinska SIS za požarno varnost v sodelovanju z OGZ Ljubljana Vič-Rudnik v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajala naslednje naloge. a) izvajala strokovno vzgojo članov gastlcev, enot DZ v KS in TOZD-ih, b) posebno skrb bo posvetila preventivni dejavnosti na pod-ročjih: - pregledu hidrantov na območju KS - pregledu vzgojnih zavodov po požarni zaščiti ter praktičnih vaj v družbenih ustanovah - preventivnih pregledov malih delavnic in drobnega gospo-darstva ter kmetijsko gozdarskih in gospodarskih objektov - praktičnih vaj upravljanja z ročnimi gasilskimi aparati Poleg tega bo v ovkiru dotoka finančnih sredstev sofinancirala: - gradnjo in večjo adaptacijo 20 gasilskih domov in potrebne opreme. IX. SPLOŠNA PORABA 107. člen Zagotovili bomo zaostajanje rasti splošne porabe za rastjo družbenega proizvoda in se zavzemali za tak način plačevanja davkov in prispevkov, ki bo materiaino motivirai OZD k uspešne-jšemu poslovanju. Na znižanje rasti sredstev za splošno porabo bomo vplivali tudi z izlotanjem tistih postavk iz občinskega proračuna, ki ne sodijo v splošno porabo, rast sredstev proračuna pa ne bomo vezali zgolj na stopnjo inflacije ampak predvsem na uresničevanje programa in kakovost dela. Število zaposlenih v občinski upravi bomo do leta 1990 zmanj-šali za 10% spremenili pa bomo izbrazbeno strukturo tako, da bo zagotovljeno kvalitetno in pravočasno opravljanje nalog. Za ustrezno kadrovsko zasedbo v občinski upravi bomo zagotovili tudi primerna nagrajevanja v odvisnosti od zahtevnosti in kako-vosti dela, skladno s sorodnimi deli in nalogami v gospodarstvu. X. KONČNE DOLOČBE 108. člen Podpisniki tega dogovora imenujejo odbor podpisnikov druž-benega dogovora s 27. člant. V odbor podpisnikov imenujejo svoje predstavnike: OZD s področja industrije 4 člane OZD s področja trgovine 2 člana OZO s področja drobnega gospodarstva 2 člana OZD s področja gostinstva 1 člana OZD s področja kmetijstva 3 člane OZD s področja gozdarstva 1 člana OZD s področja raiskovalne dejavnosti 2 člana SIS materialne proizvodnje 3 člane SIS družbenih dejavnosti 1 člana Krajevne skupnosti 5 članov Medobčinska gospodarska zbornica 1 člana občinski svet ZS 1 člana izvršni svet SO 1 člana 109. člen Podpisniki pooblaščamo odbor podpisnikov in izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da: - spremljata in anatizirata uresničevanje natog in obveznosti iz tega dogovora - obravnavata in dajeta pobude udetežencem za skupne in posamične ukrepe za zagotovitev izvajanja dogovora - obveščata podpisnike o uresničevanju skupno dogovorjenih nalog - predlagata ukrepe zoper podpisnike, ki svojih obvez neupra-vičeno ne izpolnjujejo - predlagata, zbirata in oblikujeta spremembe in dopolnitve dogovora. 110. člen Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 začne veljati takrat, ko ga sprejme večina udeležencev. Udeleženci so navedeni v posebni prilogi. Spremembe in dopolnitve tega dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot sam dogovor. obrazložitev Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 je bil pripravljen na podlagi Odloka o pripravi Družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in delovnega programa izvrš-nega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za pripravo družbenega plana skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Izvršni svet je za pripravo dogovora o temeljih družbenega plana določil sestavo iniciativnega odbora. V iniciativni odbor so svoje predstavnike imenovale naslednje OZD in druge organiza-cije in skupnosti: Tobačna tovarna Ljubljana, llirija Vedrog, GG Ljubljana, KIG, DO Hoja, Elektromontaža, Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina, Mercator Konditor, Mercator DO Rožnik, Gostin-sko podjetje Vič, LM TOZD Posestva, KZ Velike Lašče, Elektroinš-titut Milan Vidmar, Kemijski inštitut Boris Kidrič, SIS, za 10 letni program izgradnje cest, Skupnost socialnega varstva, Območna vodna skupnost, Komunalna skupnost Ljubljana, KS Brezovica, KS Kolezija, KS Peruzzi, KS Velike Lašče, KS Polhov Gradec, IS ZSSS Občinski svet in Občinska gospodarska zbornica. Izvršni svet in upravni organi so v času zbiranja podatkov in priprave osnutka dogovora organizirali vrsto posvetov (s krajev-nimi skjpnostmi in individualnimi poslovodnimi organi OZD) ter razgovorov v manjših skupinah. Tako so bili planiranju neme-njeni sestanki s predstavniki gospodarskih organizacij v januarju in s predstavniki krajevnih skupnosti v marcu. Na osnovi analiz razvojnih možnosti, ki so jih krajevne skupnosti posredovale do konca leta 1984 in potreb združenega dela, so bili v januarju in februarju opravljeni razgovori s strokovnimi službami SIS druž-benih in materialnih dejavnosti in s predstavniki OZD posebnega pomena v Ljubljani. Na teh razgovorih so bile opredeljene potrebe po posameznih področjih in možnosti (zlasti materialne) za njihovo uresničitev. Nekateri nosilci nalog niso pravočasno posredovali svojih opredelitev zlasti glede zahtev krajevnita skup-nosti, tako da bodo v besedilo dogovora vnešene ob pripravi predloga. V času priprav osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine se je dvakrat sestal tudi iniciativni odbor za pripravo dogovora, najprej določil koncept, nato pa besedilo osnutka in seznam podpisnikov ter ga posredovai v obravnavo še izvršnemu svetu. Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine, da osnu-tek dogovora obravnavajo in ga posredujejo v javno razpravo do 31. maja 1985. Na osnovi pripomb in možnosti za njihovo ure-sničitev, bosta iniciativni odbor za pripravo dogovora in izvrši svet v septembru pripravila besedilo predloga dogovora o teme-Ijih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. IZVRŠNI SVET PREDLOG PREOLAGATELJA Izvrini svet skupščine občine Ljubljana Vlč-Rudnik je predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo izpostave Gasilske brigade Ljubljana obravna-val na svoji 130. seji dne 6/3-1985 in sklenil, da /o posreduje zboru združenega dela In zboru skupnostl Skupščine občine Ljubljana Vii-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na predlog razlasti-tvenega upravičenca občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo zastopa Javo pravobranilstvo mesta Ljubljane, v upravni zadevi ugotovi-tve splošnega interesa za gradnjo izpostave Gasilske brigade Ljubljana, na podlagi 17. člena zakona o razslastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/ 80) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne..................sprejela ODLOČBA Ugotovj se, da je v splošnem interesu gradnja izpostave Gasil-ske brigade Ljubljana na zemljišču: - delu parc. št. 2024/2 - travnik v izmeri 30007 m2, vl. št. 992 k. o. Dobrova, to je po parcelacijskem načrtu novonastala parc. št. 2024/25 v izmeri 3663 m2, ter delu parc. št. 2024/10 - njiva v izmeri 2606 m2, vl. št. 992 k. o. Dobrova, to je novonastala parc. št. 2024/27 v izmeri 2518 m2, obe v lasti ROTAR Marije iz Ljubljane, Tržaška c. 200, in - delu parc. št. 2024/6 - zgradba 78 mJ, travnik 5728 m2, vl. št. 994 k. o. Dobrova, to je po parcelacijskem načrtu novonastala parc. št. 2024/26 - travnik v izmeri 2033 m2, v lasti TROBEC Ivane iz Ljubljane, Dolgi most 114. obrazložitev Razlastitveni upravičenec občine Ljubljana Vič-Rudnik je po zakonitem zastopniku Javnem pravobranilstvu mesta Ljubljane s predlogom op. št. I. R.-ll-815/84-Kz dne 10/12-1984, predlagal, da skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotovi s svojo odločbo, da je v splošnem interesu gradnja izpostave Gasilske brigade Ljubljana na zemljiščih v k. o. Dobrova, ki so v lasti strank, navedenih v izreku te odločbe. V vlogi je navedeno, da je predvidena gradnja v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana občine ter da je po lokacij-ski dokumentaciji z dne 19/4-1984, ki jo je izdelal ZIL - TOZD urbanizem - LUZ po parcelacijskem načrtu Mestne geodetske uprave št. 3/25-84 z dne 15/1-1984, objekt izpostave Gasilske brigade Ljubljana, lociran za zemljiščih parc. št. 2024/25, 2024/26 in 2024/27 k. o. Dobrova. Razlastitveni upravičenec je k vlogi predložil zemljiškoknjižne Izpiske za prizadeta zemljišča, lokacijsko dokumentacijo LD št. 30390 z dne 19/4-1984, potrjeni parcelijski načrt Mestne geodet-ske uprave št. 3/25-84 z dne 25/1-1985 z naznanilnimi listi, uradno overjeni izris iz dokumentacije o spremembi in dopolnitvi pro-storskega dela dmžbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik, resolucijp o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje'1981-1985 za leto 1984, mnenje kmetijske zemljiške občine Ljubljana Vič-Rudnik št. I ZS-43/85 z dne 15/2-1985. Družbenoekonomska in pravna podlaga za uvedbo razlastitve-nega postopka oz. postopka o prisilnern prenosu je, da je ugotov-Ijen splošni interes po določbah zakona o razlastitvi in o prisil-nem prenosu nepremičnin v družbenj lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, v nadalnjem besedilu: 2R). Po določilu navedenega zakona je splošni interes ugotovljen v vseh tistih primerih, ko je s prostorskim izvedbenim aktom na določenem zemljišču predvidena graditev po namenu določe-nega objekta ali izvedba drugih del (16. člen ZR). Če splošni jnteres ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim aktom, oziroma če ta akt ne določa lokacije konkretnega objekta, ga v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana ugotavlja skupščina občine na seji z odločbo. Predmetna zemljišča so po zemljiškoknjižnih izpiskih v zasebni lasti, stranke pa imajo na njih lastninsko pravico, dokler ne bodo izdane pravnomočne odločbe o razlastitvi. Lokacija objekta je po veljavni urbanistični dokumentaciji (Generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane -Glasnik 6/66), spremembe in dopojnitve (Uradni list SRS, št. 7/80) opredeljene v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal ZIL - TOZD za urbanizem - LUZ, St. 30390 z dne 19/4-1984. Predmetna zemljišča ležijo pretežno (parc, št. 2024/26 in del parc. št. 2024/ 27) v zazidalnem otoku VM-2, katerega površine so namenjene za mestne javne službe in naprave. Zazidalni otok VM-2 se po določilu 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah General-nega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 7/80) ureja z lokacijsko dokumentacijo in je s tem izvzet \z površin, za katere je zahtevana izdelava zazidalnega načrta. Ker predvideni objekt po navedeni lokacijski dokumentaciji nekoliko (parc. št. 2024/25 in preostali del parc. št. 2024/27 k. o. Dobrova), poseže izven meja zazidalnega sistema, je Združeno cestno podjetje iz Ljubljane podalo k tej lokacijski dokumentaciji pozitivno soglasje št. 351/A-10/84 z dne 20/1-1984 v skladu z določilom 4. odstavka 102. člena in 1. odstavka 104. člena zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/8. Po določilu 4. odstavka 102. člena zakona o cestah se lahko izjemoma v neseljenih krajih v hribotivih predelih dovoli gradnja objektov v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. V danem primeru poteka avtocestni sistem po naseljenem območju. Objetk izpostava gasilske brigade pa glede na svojo funkcijo ni v nasprotju s koristmi cest in prometa, saj so interven-cije gasilcev potrebne tako pri gašenju gorečih vozil, kot pri odstranjevanju poškodovanih - nevoznih vozil s ceste in tako služi tudi v določeni meri nemotenemu obratovanju prometa. V spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 (sprejete na 6. skupni seji zborov skupščine občine dne 23/2-1983) je v poglavju o požarni varnosti predvideno, da bodo v tem obodbju potekale ustrezne aktivnosti za gradnjo dislocirane enote Gasilske brigade Ljubljana. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijarte Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, ki jo je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela dne 21/12-1983 na strani 24, načrtuje izboljšanje požarno varstvenih razmer ter izvajanje investicij zaradi zagovitve tega varstva. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejela sklep o uskladitvi družbenega plana občine LjuBljana ViC-Rudnik v obdobju 1981-1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 12/84). Sestavni del tega sklepa je dokumentacija o spremembi in dopolnitvi prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, \z katere je razvidno, da so predmetna zemljišča razvrščena z vidika kmetijskih površin. - parc. št. 2024/26 ter del parc. št. 2024/27 k. o. Dobrova v zazidljive površine, - parc. št. 2024/25 ter preostali del parc. št. 2024/27 k. o. Dobrova pod B (drugo območje kmetijskih zemljišč), ki po pred-pisih o kmetijskih zemljiščih niso trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Ker je v danem primeru graditev objekta, za katerega razlasti-tveni upravičenec predlaga razlastitev, predvidena tudi na kmetij-skem zemljišču, ki mu je možno spremeniti namembnost, je v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZR Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, podala pozitivno pismeno mnenje o lokaciji predvidenega objekta. Strankam - lastnikom prizadetih zemljišč je bila v postopku, v skladu z 8. členom zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) dana možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za to odločbo in je bilo s tem varovano načelo zaslišanja stranke. Ustne obravnave dne 29. 1. 1985 so se stranke udeležile po svojih pooblaščenih in sicer Trobec Ivanka po svojem sinu Tro-bec Albinu (na podlagi 3. odstavka 59. člena zakona o splošnem upravnem postopku), Rotar Marija pa po svoji hčerki Trobec Mariji. Oba pooblaščenca sta na zapisnik izjavila, da se z ugotovitvijo splošnega interesa za gradnjo predvidenega objekta na njihovem zemljišču načeloma ne strinjata, v primeru razlastitve pa zahte-vata drugo ustrezno nadomestno zemljišče enake kvalitete in izmere v istem območju. Zahteva strank glede odškodnine je v tem postopku ugotovitve splošnega interesa še preuranjena, saj se po določilu 49. člena ZR o odškodnini odloča šele po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. Glede na vprašanje pooblaščenke Rotar Marije, ki se nanaša na pravno podlago za izdajo soglasja cestnega podjetja in družbeni plan občine, so odgovori nanj že podani v zgoraj navedenem, glede vprašanja, ki se nanaša na akt za izvedbo lokacije predmet-nega objekta, pa je potrebno pripomniti, da je lokacijsko doku-mentacijo LD št. 30390 izdelala strokovna za to pooblaščena organizacija, k lokaciji objekta pa so bila podana soglasja pristoj-nih organov. Sam izbor lokacije in izdelava lokacijske dokumen-tacije pa je povsem ločen postopek, ki s tem postopkom nima zveze. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZR ima občina Ljubljana Vič-Rudnik status razlastitvenega upravičenca, ker je gradnja izpostave Gasilske brigade Ljubljana predvidena z družbenim planom občine. Predlog za ugotovitev splošnega interesa je torej vložila po zakonu upravičena družbeno pravna oseba, to je občina, ki jo po 2. členu zakona o Javnem pravobranilstvu obvezno zastopa Javno pravobranilstvo. Glede na to, da splošni interes za gradnjo izpostave Gasilske brigade Ljubljana ni ugotovljen v skladu s 16. ^tenom ZR, ker po prostorskem izvedbenem načrtu na določenem zemljišču ni predvidena gradnja po namenu določenega objekta, se splošni interes ugotavlja po prvem odstavku 17. člena ZR z odločbo, ki jo sprejme občinska skupščina na seji v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana. Po 175. členu statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 35/ 81), je za odločanje o tej zadevi podana pristojnost zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti. Glede na navedeno oba zbora smatrata, da so podani zakoniti pogoji za ugotovitev, da je gradnja izpostave Gasilske brigade Ljubljana na predmetnih zemljiščih v splošnem interesu ter sta zato odločila tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Tožba, s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev. Odločbe o razlastitvi, ki je bila izdana pred koncem upravnega spora, ni mogoče izvršiti, dokler ni upravni spor končan (4. odstavek 97. člena ZR). Na podlagi te odločbe lahko razlastitveni upravičenec predlaga razlastitev najkasneje v dveh letih od dneva, ko je bila sprejeta ta odločba (20. člen ZR)., • - . S tem je odločba utemeljena. Odločba je takse oproščena po 27. členu zakona o upravnih taksah. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopustna pa je tožba v upravnem sporu' ki se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani v 30 dneh od vročitve te odločbe. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščlne občlne Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja NOB in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike obravnaval na 127. seji dne 13. 2. 1985, imel nekaj pripomb, ki so v gradivo vključene in ga zborom skupščine občine L|ubljana Vič-Rudnlk posreduje v obravnavo in sprejem. - - IZVRŠNISVET predlog ODLOK o razglasitvi spomenikov delav-skega gibanja NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spome-nike Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve je bil objav-Ijen v delegatskem gradivu Naše komune št. 1 z dne 8.1.1985 za sejo zborov skupščine dne 23. 1. 1985. Na podlagi sklepa pred-sedstva skupščin^občine Ljubljana Vič-Rudnik posredujemo delegatom v fazi PkEDLOGA le spremembe in dopolnitve odloka, ki so nastale v razpravi od osnutka do predloga: 1. člen odloka se dopolni z novim besedilom in vnese pod točko 8 in 9 in sicer Z. KS Opis Vloišt. Parc.št. Kul- Imet.oz. Varst. Usmeritev 5- spom. k. o. tura imet. p. rež. uprav. stop. 8. IŠKA Grobišče 667 994/3 k. njiva DLSO l.stop. ohranitev VAS padlih o.lška Lj.V. R. lokacijein borcev vas , naravnega XIV tn ..¦.'.' okolja ler XVIII . ., , ¦.., ' • redno divizije ' ... ¦ ,>., ¦ . vzdrže- vanje 9. IŠKA Spome- 24 850/3 k. gozd Platnar l.stop. ohranitev VAS nik54 o.lška Mazi lokacijein zrtvam vas Marija, . naravnega fašizma, Iškavas okoljater pobitihv ' i. . - 19 redno . ' Lapušni -.,.¦_ . ' vzdrže- doliniv - ~ . - vanje letu 1942 ' ' Točkevosnutkuodloka8, 9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19 postanejo točke 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. obrazložitev Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju razglasi dele kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanštveno-raz-iskovalno, zgodovinsko in estetsko vrednost za kultume oz. zgo-dovinske spomenike. Pri izboru delov zgodovinske in kulturne dediščine, ki so zajeti v tem odloku, so bili upošatevani kriteriji: - avtentičnost dogodka, ki ga obeležuje, - zgodovinska pomembnost dogodka, - likovnoestetska vrednost pri figuralnih spomenikih. Splošna obrazložitev je bila podana z osnutkom odloka, ki pa jo dopolnjujemo z naslednjim: Za Pot spominov in tovarištva bo z zemljiškoknjižnimi podatki odlok dopolnjen naknadno, ker postopki, ki jih vodijo upravni organi občine, ZIL TOZD za urejanje stavbnih zemljišč - enota Vič in Inženirski biro Elektroprojekt, za vpis v zemljiško knjigo niso v celoti izvedeni. Za sprovedbo 9. člena odloka je po odloku o upravnih organih občine pristojen občinski komite za urejanje prostora in varstVo okolja. Vplivna območja posameznih spome-nikov določi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, na tej osnovi se izdelajo parcelacijski načrti po predhodni izmeri na terenu, kar je osnova za vpis v zemljiško Knjigo. Vir financiranja teh nalog je proračun občine. V proračunu so zagotovljena tudi sredstva za varstvo in redno vzdrževanje ter obnavljanje spomenikov NOB, revolucionarnega gibanja in socialistične izgradnje, vendar je predvideno, da bo komite za družbene dejavnosti v sodelovanju z občinsko Zvezo prijateljev mladine izvedel akcijo priprave samoupravnih sporazumov o prevzemu skrbi za varstvo ter redno vzdrževanje in obnavljanje spomenikov na podlagi določb družbenega dogovora, ki ureja to področje ter določb zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Podpisniki sporazumov bodo posamezne organizacije in skupnosti, ki naj bi prevzele tudi delno zagotavljanje potrebnih sredstev za ta namen. Pri pripravi odloka je sodelovala tudi pravna služba pri sekreta-riatu izvršnega sveta. Osnutek odloka so obravnavali vsi trije zbori občinske sku-pščine v mesecu januarju. Na seji družbenopolitičnega zbora je delegat OO ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik predlagal, naj se v izbor ža razglasitev spomenikov uvrstila tudi skupna grobnica na Gornjem Igu in spomenik v Lapušni dolini (KS Iška vas). Na zboru krajevnih skupnosti je delegat KS Milan Česnik predlagal, naj odlok zajame tudi ostale spomenike, tako razširjen odlok pa naj bi omogočil odvijanje različnih oblik aktivnosti in slovesnosti v krajevnih skupnostih. Delegat KS Rožna dolina je predlagal vključitev spomenika pri Čadu, pri vrtnarijj Rast ter na Gregori-novi ulici. Na zboru združenega dela je delegat KD št. 49 - DS upravnih organov občine postavil vprašanje, zakaj niuvrščena med spomenike za razglasitev tudi Dolničarjeva hiša na Šujici (rojstna hiša narodnega heroja heroja Vladimirja Dolničarja). Vse pripombe je najprej obdelala ožja delovna skupina pred-stavnikov OK SZDL, 00 ZZB NOV, Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturnne dediščine, odbora podpi-snikov družbenega dogovora o spomenikih revolucionamega gibanja, NOB in socialistične izgradnje ter komiteja za družbene dejavnosti. Pridobljeno je bilo pismeno mnenje OK SZDL in 00 ZZB NOV o ustreznem upoštevanju kriterijev pri izboru spomeni-kov za razglasitev. Dokončen predlog pa je pripravil odbor podpisnikov družbe-nega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja, NOV in socialistične izgradnje. V skladu z 18. členom Zakona o varstvu naravne in kultume dediščine, ki pravi, da občinska skupšCina razglasi nepremične dele naravne in kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kultumo, znanstveno-zgodovinsko in estetsko vrednost ter 16. členom istega zakona, ki določa, da so za zgodovinske spomenike razglašeni lahko le tisti spomeniki, ki so posebnega r pomena za zgodovino delavskega gibanja, NOB in socialistične graditve fef v skladu s kriteriji (avtentičnost dogodka, zgodovin-ska pomfembnost dogodka, likovno-estetska vrednost) je bila upoštevana le pripomba delegata 00 ZZB NOV, dana na družbe-nopolitičnem zboru, naj se v odlok uvrstita tudi skupna grobnica na Gornjem Igu ter spomenik v Lapušni dolini (KS Iška vas), medtem ko ostale pripombe iz navedenih razlogov niso upošte-vane. Spomenika pri vrtnariji Rast pa ni mogoče uvrstiti v izbor tudi zaradi dejstva, da teritorialno sodi v občino Ljubljana Center. PREDLOG IZVRŠNEGA 6VETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnostl Ljubljana-Sava obravnaval na svoji 130. seji dne 6/3-1985 in predlaga Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, da na spremembe in dopolnitve samouprav-nega sporazuma da soglasje. Izvršni svet skupščine občine Ljbljana Vič-Rudnik pred-laga, da se v delegatskem gradivu objavi samo obrazloži-tev k samoupravnu sporazumu. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljana Sava je na vpogled v »ekretariatu SO Ljubljana Vič-Rudnlk. IZVRŠNI SVET Na po.dlagi 12. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) predlagamo Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, da poda soglasje k Samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopol-nitvah Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. obrazložitev Na podlagi novelacija Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/ 81) so območne vodne skupnosti dolžne prilagoditi svojo samo-upravno organiziranost do konca leta 1983 novelaciji Zakona o vodah. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skup-nosti Ljubljanica-Sava vsebuje naslednje novosti, ki jih je prinesla »" novelacija Zakona o vodah: , Izvajalci ' : ¦ . Izvajalci v vodnem gospodarstvu So temeljne organizacije zdru-ženega dela za urejanje voda, oz. urejanje hudournikov, ki oprav-Ijajo storitve posebnega družbenega pomena. So soustanovitelji območne vodne skupnosti. Uporabnlki Uporabniki so vsi delavci temeljne ali druge organizacije združe-nega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z okvirnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v KS ter občani organiziranl v rlblšklh organlzacijah. Skupščina Skupščina po novem odloča o posameznih zadevah na nasled-nje načine: - na skupni seji obeh zborov • - oba zbora enakopravno - posamezni zbor samostojno - po predhodnem izjavljanju delavcev, dmgih delovnih Ijudt in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah \n skup-nostih Skupščina ima namesto izvršilnega odbora odbore, ki so pre-vzeli to funkcijo, njihovo delo pa koordinira Predsedstvo Sku-pščine. . , ..¦•¦ ._ ... ¦