[osrednja KNJIŽNICA			
CE	JE	D Q	
	□ n j		DD
GORNJI GR/“
LETO XXVI, ŠTEVILKA 10, 20.MAJ 1994, CENA 110,00 SIT
RECICA
MOZIRJE
LJUBNO
Intervju: Jakob Presečnik, predsednik IS
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
Referendumi za nove občine
liHiiiniiiuinsiigsiiuiiiiiiiiiigiiiiiiiminmsuiiiniiiimiiiiiiHi
aiiiiiiiiiitiKiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiimitiiitiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiita
In naie poslovalnice
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
-	Kemozaščita Mozirje 831-871 • Železnina Ljubno 841-SOS
-	Železnina Luče 844*084
-	Železnina Gornji Grad 843*016
Vas vabijo k izjemno ugodnemu nakupu proizvajalca Sadolin iz Švedske!
premazov za les znanega
šadoliri
SADOM CLASSIC 1 I (ft 1-9)...	923 BT/I
SADOM EXTRA (z Um) 1 I ft (1-9) ..	790 SIT/I
SADOM CLASSIC 5/1 I (ft 4,9) _	594 SfT/l (2J70 STT/SQ
SADOM EXIRA (Z UM) 5/1 I (ft 1,4,9).. 749 SIT/I (3.740DSIT/50
CENE 80 ENAKE ZA VSE ŠTEVILKE!
In ie obilo drugega blaga ...
Možnost plačila na več obrokov brez obresti.
SE PRIPOROČAMO!

EPSI		
		L
Poročno		RE. PLOČEVINA I Kocenova 4, Celje .. Is le!. & fax ; 0Ć3 / 442-300 |
fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...)		NOVO ! NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveščamo, da ima odprli novo trgovino Z avto pločevino ZASTAVA, WV GÓLF, RENAULT, LADA, SAMARA, OPEL. : Možnost naročila pločevine za ostala vozila, é-Na zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozi/ot:
Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah!		PLOČEVINA se nahaja v KOCENOVI ul. 4, Je korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI 9, CELJE.
EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov		prava imovim val mo
		
iimimiHiiHiiiiniiHiHiimiiitiimHtiiiiiiitiiimiiiiituiiiiiini

MilipilSl
NASLOVNICA
Marija Tesovnik, najstarejša občanka občine Mozirje
Foto: Janez Plesnik
Še vedno nerešene
«
zamudne obresti
Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica zaradi nerešenih zamudnih obresti pripravlja okroglo mizo v Nazarjah
10
13
Probleme reševati s sodelovanjem
Predsednik IS SO Mozirje, Jakob Presečnik, o dosedanjem delu izvršnega sveta in aktualnih nalogah v drugem polletju
Referendumi za ustanovitev občin
V nedeljo, 29. maja, bodo v sedmih referendumskih območjih v Zgornji Savinjski dolini potekali referendumi za ustanovitev novih občin
Delavcem pravice, ki jim pripadajo
Pogovor s koordinatorjem dela sindikatov pri ZSSS, Andrejem Kranjcem, o težkem položaju delavcev v času krize v podjetjih
"Ja, za svoja leta sem še kar zdrava"
Na obisku pri Mariji Tesovnik, Fludrski mami z Ljubnega, ki slavi 100. rojstni dan.
Odbojkarice v Evropi
Odbojkarice OK Gornji Grad Brokat so navkljub 4. mestu v prvi ligi in uvrstitvi v evropsko tekmovanje zaskrbljene
Seiko pričakovani (ali pa tudi ne, pač kakor kje) referendumi za ustanovitev novih občin so pred \ vrati. Od prvih razprav in tez zakona o lokalni samoupravi je že več kot dve leti pa (se) "navadni" ljudje danes še vedno sprašujejo, zakaj je tovrstna reorganizacija potrebna, kaj bo na račun tega boljše, koliko bo to stalo ipd. Odgovori na našteta vprašanja so največkrat splošni, brez natančnih pojasnil s pogostimi izgovori, da je vse skupaj državni projekt, da še niso sprejeti ustrezni podzakonski akti, da bo čas pokazal svoje, skratka - da ne vemo natančno, kam gremo. To nekoliko spominja na štos o teoretiku Edvardu, ki je obžaloval smrt kmetove krave, za katere zdravljenje je imel še toliko nepreizkušenih idej...
A kakorkoli so po eni strani razumljivi pomisleki v takšno preoblikovanje občin, ravno tako so po drugi strani močno razvneti zagovorniki samostojnosti nekaterih (novih) občin. Pri vsem skupaj gre, čeprav ne bi smelo, tudi za vprašanje prestiža, velikosti, števila občanov itd. Nenazadnje bo občanom pred volitvami jeseni letos treba tudi nekaj ponuditi, celo obljubiti. Obljube pa je lažje izpolnjevati s polno kot s prazno mošnjo. Tudi od delitve občinskega premoženja si nekateri mnogo obetajo, posamezniki pa napovedujejo ostre konflikte pri usklajevanju delitvene bilance. Vsak dela račune v svojo korist, vsekakor pa se zna zgoditi, da bo dobiček imel nekdo tretji, v tem primeru država na sončni strani Alp, Slovenija. A ker je proces začet, bi bilo res nespametno pustiti, da v imenu nas odloča drugi (ki na to komaj čaka).
Življenje pa bo teklo naprej, ljudje se bodo še naprej borili za vsakdanji kruh in preživetje. Seveda ne vsi. Nekaterim je dano, da se s tako postranskimi zadevami ne ukvarjajo, pač pa raje razmišljajo, kako bi prišli do bolj v oči padajočega avtomobila in podobnih koristnih zadev. Zgodi se, da jih pri tem z zvonenjem pri vhodnih vratih zmotijo aktivisti Rdečega križa, a le-te kar na hitro odpravijo s kratkim izgovorom, da trenutno, žal, res ne premorejo ničesar. Bodo že drugi dali namesto njih pa saj, kdo sploh pravi, da je treba kaj dati. Mi smo si sami vse ustvarili, nam ni nihče ničesar podaril.
Pa so na srečo med nami tudi dobri ljudje. Bog jim daj zdravja, bi lahko rekli. In natančno to voščimo ob stotem rojstnem dnevu tudi najstarejši občanki občine Mozirje, Mariji Tesovnik, Fludrski mami Z Ljubnega!

tA.
Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek.
izdajatelj EP3I d,p*o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer-SO Mozirje Glavni m odgovorni .urednik-Frana Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk. IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSt 52810- 801-19030, Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje. RS (št. 23/13G-92 z dne 26.2.92) Šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki “’Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
#
8.	ORGANI BODOČIH OBČIN
Po zakonu o lokalni samoupravi so organi bodoče občine:
-	občinski svet,
-	župan občine,
-	odbori občinskega sveta,
-	nadzorni odbor.
a)	Občinski svet je najvišji organ občine. Občinski svet sprejme Statut, kot najvišji akt lokalne skupnosti. Sprejema pa tudi odloke in druge občinske akte ter občinski proračun kot tudi zaključni račun. Občinski svet opravlja poleg funkcije odločanja še nadzorno funkcijo, v okviru katere nadzoruje delo župana, podžupana, občinske uprave ter drugih organov, kijih imenuje sam svet.
Za sprejemanje Statuta in drugih pomembnejših aktov (Poslovnik...) so odločitve sveta sprejete z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. Ostale odločitve pa so sprejete z večino glasov, vendar mora biti na seji najmanj polovica članov sveta. Podrobnejša določila bodo seveda morala biti opredeljena v Statutu občine.
Iz povedanega sledi, da bodo izvoljeni občinski sveti dokaj samostojni organi in bodo zato temu primerno odgovorni svojim volilcem.
b)	Kot rečeno, bo občinski svet lahko imenoval enega ali več občinskih odborov, ki bo izvršilni organ v posamezni občini in direktno odgovoren občinskemu svetu. Ta organ zakonsko ni določen, zato odločitev o tem sprejme občinski svet. Še primernejše pa se mi zdi, da bi o formiranju tega organa dal odgovor Statut občine. V tem aktu bi se tudi konkrektizirale pristojnosti in odgovornosti tega organa. Vsekakor pa je smiselno ta organ oformiti v večjih občinah, v manjših pa naj bi to funkcijo prevzel tajnik občine, delno pa je za izvajanje sklepov občinskega sveta tako odgovoren tudi župan občine.
c)	Temeljne naloge in pristojnosti župana bodo opredeljene v Statutu posamezne občine. Vsekakor pa bodo njegove pristojnosti izkazane v:
-	predstavljanju in zastopanju občine
-	skrbi in odgovornosti za izvajanje sklepov občinskega sveta, občinskih odborov ter v
-	čuvanju zakonitosti delovanja občinskih organov ipd.
Ker bo župan voljen neposredno, ne bo neposredno odgovoren občinskemu svetu, temveč samim volilcem. To pa seveda pomeni, da v kolikor ne bo bolj ali manj enotne razvojne, lahko pa tudi politične usmeritve, lahko pride do nasprotovanja in napetosti med tema organoma bodoče občine. Neka manjša napetost je v nekem smislu vedno dobrodošla, saj to lahko pelje v večjo zavzetost, odgovornost. Sami volilci pa bodo končni razsodniki, kdaj bo napetost prerasla preko tolerančnih meja in bi s tem bilo ogroženo uspešno delovanje občinskih organov.
d)	Zakon o lokalni samoupravi uvaja še nadzorni odbor. Funkcije tega so opredeljene v:
-	nadzoru razpolaganja z občinskim premoženjem,
-	nadzoru nad finančnim poslovanjem,
-	nadzoru porabe financ pri porabnikih občinskih sredstev itd.
Tudi nadzorni odbori bodo voljeni organi vseh volilcev po večinskem ali proporcionalnem sistemu, zato člani teh odborov ne bodo mogli sočasno biti člani občinskega sveta, uradniki bodočih občin ter poslovodni delavci organizacij, ki so porabniki občinskih sredstev.
Vsekakor je nadzorna funkcija zelo pomembna in odgovorna, saj se bo v njej kristalizirala upravičenost racionalne rabe sredstev davkoplačevalcev. Upam si trditi, da je bila doslej ta funkcija dokaj nepomembna, zato se še vedno srečujemo s problemi neupravičenega pridobivanja sredstev, neupravičenega razpolaganja s sredstvi itd. Kar je pa še dodatni zaplet, da pa je vse to težko dokazljivo.
e)	Zakon o lokalni samoupravi vsebuje le temeljna načela glede organov bodoče pokrajine. To pa so: pokrajinski svet, predsednik in po potrebi pokrajinski odbori.
Pokrajinski svet je najvišji organ pokrajine. V njem ima vsaka občina enako število predstavnikov, ki sojih izvolili občinski sveti. Predsednik pokrajine ima podobne funkcije kot župan občine. Bistveno pa bo drugačen njegov položaj in odgovornost, saj ga bo izvolil pokrajinski svet izmed svojih članov, zato bo temu svetu tudi odgovoren.
9.	PRISTOJNOSTI NOVIH OBČIN
Področna zakonodaja o razmejitvi funkcij (pristojnosti) državne uprave in bodočih občin še vedno ni sprejeta. Iz tega nedefiniranega položaja je zato težko napovedovati katere funkcije bodočih občin bodo avtohtone, katere pa bodo prevzele od državnih organov. Nesporno pa bodo bodoče občine samostojno odločale o zadevah, ki se nanašajo le na prebivalce občine. Ker pa vemo, daje svet čedalje bolj odprt, daje zato vsestransko prometno in drugače povezan, lahko pride do kompetenčnih sporov med državo in občino. Temu smo priče tudi sedaj npr.: ljubljanska vzhodna obvozna avtocesta, kompetenčni spori so dvoje vrst:
-	določeno pristojnost si lastita oba subjekta, tako država kot občina,
-	oba subjekta pa lahko zavračata pristojnost.
Seveda se je mnogo laže odločati za pristojnost tam, kjer gre za pozitivne učinke (modernizacija neke ceste), težje pa je prevzeti pristojnosti, kadar pričakujemo negativne efekte (zagotavljanje finančnih sredstev za modernizacijo ceste, ker jih bo zato drugje manj na voljo).
Tudi zakon, ki bo razreševal to problematiko, ne bo mogel odgovoriti do potankosti na vsa vprašanja. V nekem delu bo moral iskati tudi odgovor v soglasnostrobeh subjektov, to je občine in države.
Nekatere pristojnosti bodočih občin pa so že sedaj dokaj jasne. Navedimo nekatère izmed njih:
-	varstvo okolja,
-	del pristojnosti iz naslova urejanja prostora,
-	na področju vzgoje in izobraževanja (osnovne šole, vrtci, izobraževanje odraslih...),
-	kultura in telesna kultura,
-	organizacija zdravstvene službe,
-	komunalna dejavnost (načrtovanje, izvajanje, nadzor),
-	razvoj obrtne dejavnosti, gostinstva, turizma,
-	del socialnega skrbstva (osebna pomoč, pomoč družini...),
-	požarna varnost.
To je le poskus prikaza, kako pomembne bodo funkcije bodočih občin. Detaljnejše razmejitve bo seveda prinesel nov zakon o upravi, ki ježe v postopkih obravnave v državnem zboru. Popolnoma jasno pa je, da bo država obdržala funkcije: kataster in geodetske izmere, inšpekcijske službe, teritorialna obramba, statistika, notranje zadeve, premoženjsko -pravne zadeve itd.
Počakati moramo na zakon!
Od obravnavane razmejitve pristojnosti se bo odražalo tudi bodoče financiranje. Popolnoma jasno mora biti, da tiste funkcije, kijih bo država tako ali drugače (zakon, pogodba) prenesla na občino bo morala tudi (so)financirati. V kolikor bo tudi tu spoštovan le kriterij števila prebivalcev občine, bodo občine z večjim številom zopet na boljšem. Sicer sem pa o problematiki financiranja že pisal.
S tem zaenkrat zaključujem s prispevki o bodoči lokalni samoupravi. Mogoče se bom k tematiki povrnil v jesenskem obdobju, ko bodo sprejeti, tudi v tem tekstu obravnavani novi zakoni, ki bodo dovolj nazorno prikazali funkcioniranje novih občin, mogoče tudi pokrajin.
V	tem obdobju se pripravljamo na izvedbo referendumov po posameznih referendumskih območjih. Glasovanje bo v nedeljo, 29. maja. V sedanjem občinskem prostoru so odločitve krajanov, izražene na zborih občanov, bolj ali manj jasne. Omeniti moram le naselji Prihova in Homec-Brdo. Krajani Prihove bodo imeli možnost odločati se za referendumsko območje Nazarje ali Rečica ob Savinji.
V	bolj ali manj deljenem naselju Homec-Brdo pa bodo krajani v Homcu lahko ločeno odločali o eventuelni priključitvi k referendumskemu območju Rečica ob Savinji, krajani Brda pa k referendumskemu območju Nazarje. Taka je bila tudi želja in pripadnost vseh krajanov.
Udeležimo se referendumskih odločitev, da ne bodo drugi odločali namesto nas!
PREDSEDNIK Skupščine občine Mozirje Franc MIKLAVC, ing. les. ind.
t»
El kroj Mozirje
Obisk ministrice Jožice Puhar
V podjetju Elkroj Mozirje seje v petek, 13. maja, mudila mistrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar s sodelavci. Njen obisk, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik SO Mozirje, Franc Miklavc, in vodja velenjskega zavoda za zaposlovanje, Štefka Kordež, je bil v neposredni zvezi z vlogo za sofinanciranje pričevanja in usposabljanja delavcev za nove programe, ki jo je to podjetje naslovilo na omenjeno ministrstvo.
Direktorica Elkroja, Marija Vrtačnik, je gostom na kratko predstavila podjetje. Kot je povedala, je v njem trenutno zaposlenih 910 delavcev (le 6,8% je moških), od teh jih je 208 v proizvodnem obratu v Šoštanju. Povprečna starost zaposlenih je 29 let. Letno izdelajo okrog 1.100.000 hlač, od tega 80% kot storitev, ostalo prodajo sami doma in v tujini. Storitve opravljajo za znane konfekcijske hiše, kot so Brax, Escada, Irskens, Delmod, itd. Izvažajo v Holandijo, Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, Ukrajino in Hrvaško. Okrog 15% proizvodov izdelajo kooperanti. Podjetje je organizirano kot delniška družba, kjer imajo delavci 3% lastnine, ostalo je družbena lastnina. S postopkom lastninjenja naj bi delavci z notranjim odkupom dobili približno 60%-ni delež lastništva. V zadnjih treh letih so v posodobitev proizvodnje vložili 3 in pol milijone DEM. Zelo intenzivno stopnjujejo razvoj blagovnih znamk Elkroj, Formula EL in Carier, saj se zavedajo, da so storitve zaradi vedno cenejše konukurence vse bolj rizične.
Elkroj je po letu in pol temeljitih priprav v mesecu aprilu uspešno (kot prvi med konfekcionarji v Sloveniji) opravil preizkus kakovosti poslovanja po standardih ISO 9001, kar pomeni še korak ‘naprej pri obvladovanju stroškov in nasploh kakovosti poslovanja. Podelitev certifikata pričakujejo konec maja ali v začetku junija.
Zaradi vedno novih zahtev v proizvodnji so v Elkroju primorani svoje delavce tekoče priučevati oziroma usposabljati. Ker pa so delovni postopki povezani z visoko normo in visoko kvaliteto, traja proces priučevan-ja oz. usposabljanja nekoliko dlje, včasih je potrebno usposabljanje v tujini. Iz tega razloga je podjetje Elkroj zaprosilo ministrstvo za delo za sofinanciranje teh programov v višini 50%, kar naj bi bilo po besedah ministrice Puharjeve sprejemljivo.
Marija Vrtačnik je opozorila tudi na negativne posledice, ki jih je prinesla nova lestvica dohodnine, saj se dogaja, da delavke, ki dobijo stimulacijo za dobro delo, padejo v višji rang dohodnine, rezultat pa je tak, da se stimulacija v končnem znesku sploh ne pozna več.
Franc Miklavc je ministrici na kratko orisal gospodarske razmere v naši občini, dotaknil pa se je tudi socialnih problemov.
Jožica Puhar si je pred odhodom iz Elkroja skupaj s sodelavci ogledala še njegovo proizvodnjo.
Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica
Še vedno nerešene zamudne obresti
Problematika zamudnih obresti, o kateri smo tudi v Savinjskih novicah lansko leto že obširneje poročali, še vedno ni rešena! Zato je Obrtna zbornica Slovenije v parlament znova poslala predlog zakona o odpisu in poravnavi zamudnih obresti, do katerih je pred časom prišlo zaradi napake Ministrstva za finance.
Omenjeno-ministrstvo je namreč (takrat pod vodstvom Dušana Šešoka) zamudne obresti izračunalo napačno. Predpis je bil sicer nato večkrat popravljen, vendar nikoli ustrezno, zato so posledice, ki jih nekateri obrtniki že čutijo, toliko ostrejše. V nekaterih občinah (med njimi je tudi mozirska) so začeli obrtnikom zaradi neporavnanih zamudnih obresti rubiti premoženje.
Obrtna zbornica je predlog omenjenega zakona, ki je opremljen s potrebnimi 6.500 podpisi državljanov Slovenije, poslala v parlament pred skoraj enim letom, sedaj pa ogorčeno ugotavlja, da se v tem času kljub večkratnim urgencam in poslanskim vprašanjem zadeva še vedno ni premaknila.
Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica zato na to temo pripravlja sestanek oziroma okroglo mizo, na kateri bodo poleg predstavnikov OZ Slovenije sodelovali tudi predstavniki območnih obrtnih zbornic Celje, Maribor in Pomurje, predstavniki Republiške uprave za javne prihodke, predstavniki občinske oblasti, obrtniki in seveda mediji. S te okrogle mize, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 16. uri v delavskem domu v Nazarjah naj bi bile posredovane določene zahteve Vladi RS in RUJP.
Kot je to sicer pogosto, pa v Zgornjesavinjski obrtno podjetniški zbornici ugotavljajo, da potrebnega odziva pri vseh obrtnikih kljub temu, da gre za njihovo lastno kožo, ni. Kako si sicer drugače razlagati podatek, da seje na poziv zbornice ob znesku preko 158 milijonovtolarjev obveznosti (od tega je obresti nekaj več kot 59 milijonov) javilo vsega 30 obrtnikov?
KF
A & Co - nova trgovina na Ljubnem
V soboto, 14. maja 1994, je Franc Atelšek skupaj z družabnikom Jakom Cerarjem odprl trgovino A & Co. Na Placu 12, v središču Ljubnega, bo zapolnila vrzel v ponudbi celotne ribiške opreme, šolsko-pisarniškega asortimana, daril ter dekorativne in negovalne kozmetike. Trgovina obratuje vse dni v tednu.
Karolina Grudnik
Ministrica Puharjeva med razgovorom v Elkroju
GOSPODARSTVO
Peclji e fraišJo. to fleet
Pred nami so zadnji dnevi za uskladitev enot malega gospodarstva z zakonom o gospodarskih družbah. Predpisani rok je 31.5. letos. Obstoječi obrtniki opravijo svojo obveznost z izpolnitvijo in predložitvijo obrazcev št. 0,60 in 0,61, ki jih dobijo v papirnicah in knjigarnah (že nekaj časa jih žal ni moč dobiti, ker so vtisku), izpostavi RUJP.
Družba, ki to želijo tudi ostati, hitijo v teh dneh z dokapitalizacijo, ki jo morajo opraviti na registrskem sodišču v Celju. Mnogi se zaradi nedorečenosti pravil igre in iz bojazni pred grozečim znatnim povečanjem sodnih taks, ki bodo -mimogrede - v drugi obravnavi v Državnem zboru na njegovi 20. seji, ki se predvidoma prične 24.5., odločajo za vložitev nepopolnih vlog, ostalo potrebno dokumentadoijo pa bodo predložili naknadno.
Po zadnjih.informacijah, pridobljenih na MGD, je Državni zbor na predlog Demokratov uvrstil na dnevni red preložitev roka za preoblikovanje enot malega gospodarstva z 31.5. na konec tega leta. Spet tik pred predpisanim zadnjim rokom za preoblikovanje. Kako bo z glasovanjem, pa lahko le ugibamo.
Prav v teh dneh so se začele aktivnosti za pripravo novega pravilnika za vodenje poslovnih knjig za s.p., ki naj bi bil pripravljen za obravnavo do konca junija letos, pričel pa bi veljati s 1.1.1995. Pričakujemo, da bo pravočasno sprejet in pred uporabo preizkušen v praksi.
V Uradnem listu št. 18, z dne 8. aprila letos, je objavljen zakon o povračilu prispevkov NA plače za delodajalce, ki zaposlijo osebo, ki je prijavljena vsaj 3 mesece na Zavodu za zaposlovanje in ki ima pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči. Povračilo lahko delodajalec uveljavlja za obdobje, ko ima oseba, ki jo zaposli, še pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči. Zaposlitev mora biti za nedoločen čas. Delodajalec sklene ustrezno pogodbo z Zavodom za zaposlovanje, ki pa vtem trenutku še nima podrobnih navodil za izvajanje tega ukrepa.
Zavod za zaposlovanje je v mesecu maju, po sprejetju proračuna, pričel z izvajanjem programa aktivne politike zaposlovanja. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bodo pravice oziroma možnosti iz naslova APZ v primerjavi z lanskim letom zmanjšane. Zavod za zaposlovanje je zato zaostril pogoje za koriščenje posameznih pravic, zlastipajeobčutljivna odzivnost brezposelnih na aktivnosti Zavoda. Ker se pridobitev sredstev iz posameznega naslova pogojuje z vključevanjem v ustrezne programe Zavoda, se le-teh udeležujte. Vsi, ki razmišljate o samozaposlitvi, čim prej sami izrazite željo in potrebo po vključitvi v programe za samozaposlitev. ,
V UL št. 23 je objavljen Dogovor o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994, ki predpisuje omejitve plač in izplačil nadomestil za leto 1994. Omejitve tokrat ne veljajo samo za družbena podjetja, kot smo bili doslej vajeni, temveč za vse organizacije in delodajalce, ne glede na lastništvo. Omejitve veljajo že za izplačila plač za mesec april. Izplačila višjih zneskov od predpisanih zahtevajo odvajanje dodatnih sredstev vproračun, za namene zaposlovanja.
V mesecu juniju bo v drugi obravnavi predlog spremembe zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Poleg predlaganega znižanja davčne stopnje s 30 na 25% davčne osnove,-o čemer smo že poročali, je bilo na prvi obravnavi v DZ med drugim predlagano tudi stališče, da bi se naj olajšave za zaposlovanje invalidnih oseb povečale in s tem izenačile s tistimi, ki veljajo za samostojne podjetnike po zakonu o dohodnini (s 30% na 50% oz. 70% izplačanih plač invalidom v celotnem obdobju zaposlitve invalidnih oseb), predlaga pa se zaostritev pri možnosti koriščenja sredstev za prehrano, ki naj bi se priznala le, če so bila dejansko porabljena za prehrano med delom. Predlaga se tudi sprememba olajšave za vlaganja v kulturo, znanost in šport, ki po dosedanjem zakonu nima učinka.
Klub novih podjetnikov NOVUS omogoča na sejmu PREZENTA, ki bo v Slovenj Gradcu v začetku meseca junija, promocijo svojim članom v obliki posredovanja propagandnega materiala obiskovalcem sejma. Interesenti pripravite in posredujte svoj propagandni material klubu NOVUS!
Vida Skok
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE,
OE VELENJE VISING d.o.o. Mozirje INVEL d.o.o. Velenje
organizirajo v okviru skupnega projekta pospeševanja drobnega gospodarstva konec meseca maja oz. v začetku junija v Mozirjubrezplačno tridnevno podjetniško delavnico
za obstoječe podjetnike in še zaposlene delavce, ki razmišljajo o odprtju lastne enote malega gospodarstva.
Iz programa:
-	pravni temelji podjetništva,
-	trg in strategija nastopa na trgu,
-	računovodstvo, finance, davki v malem podjetju in s.p.,
-	poslovni načrt podjetnika,
-	podjetništvo in osebnostne lastnosti podjetnika,
-	osnove komuniciranja,
-	swot analiza.
Prijave sprejemamo na naslov VISING Mozirje, Praprotnikova 12, 63330 MOZIRJE, telefax 832-543. Zainteresirani bodo o točnem datumu in kraju izvedbe obveščeni naknadno.
GOSPODARSTVO
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, p.p.45, 63320 VELENJE Telefon: 063/856-920, Tel & Fax: 063/ 855-645
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Obveščamo vas, da bo Srednja šola Slovenj Gradec v šolskem letu 1994/95 organizirala naslednje oblike izrednega šolanja:
-	VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ EKONOMIJE
-	PREKVALIFIKACIJO ZA POKLICA KUHAR IN NATAKAR
Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 0602/41-946, ga. Marjana Skralovnik.
2.	Po dolgoletnem zatišju se na Primorsko ponovno vrača sejem, PRIMORSKA RAZSTAVLJA.
Sejem bo splošnega značaja, tako da se lahko v vlogi razstavljalca pojavi vsakdo, ki mu podjetništvo v današnjem času ni tuj posel.
K sodelovanju so vabljeni poleg obrtnikov in podjetij iz R Slovenije tudi tuja podjetja, pretežno s področja Alpe- Adria (Italija, Avstrija, Hrvaška), kar bo sejmu pridalo mednarodni karakter.
3.	Trgovska in industrijska zbornica iz Eger-jana Madžarskem organizirata v okviru njihovega sejma AGRARIA 1994 od 30. avgusta do 4. septembra 1994 "SLOVENSKI DAN".
4.	Od 23. do 26. novembra 1994 bo v Budimpešti 2. mednarodni sejem živil, pijač, tobačnih izdelkov, opreme za živilsko industrijo in raznih dodatkov (steklovine, jedilnega pribora, dekoracij, kulinarične literature, itd.) Od 23.-25. novembra bo namenjen poslovnežem, 26. novembra bo odprt tudi za javnost.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TEL: 063/
856-920.
POLITIKA
RigoMrspiHfeediii«mJz*i5he^sre&
Probleme reševati s sodelovanjem
V začetku meseca maja je minilo prvih sto dni "nove" mozirske vlade. Ker je bila vlada oz. izvršni svet ob izvolitvi pospremljen z nekaterimi pomisleki, češ "kaj je pa sploh mogoče storiti v manj kot enem letu", smo za pregled in oceno dosedanje dejavnosti izvršne oblasti poprosili občinskega ministrskega predsednika, Jakoba Presečnika.
SN: V vaši privolitvi na kandidaturo za predsednika IS ste povsem precizno opredelili področja in projekte, ki naj bi nosili težo dela izvršnega sveta v letu 1994. Poleg lokalne samouprave ste v ospredje postavili infrastrukturo, zato naj bo prvo vprašanje namenjeno njej. Kaj se torej dogaja na tem področju?
PRESEČNIK: Odgovor na vaše vprašanje bi začel z dejavnostjo na področju cest. Prvi odsek ceste Ljubno-Luče se zaključuje v ovinku pri Savinskem mostu. Da dela ne potekajo z normalnim tempom, je krivo pomanjkanje sredstev za ureditev vodotoka Savinje, ki naj bi v tem delu znašala 50%. Ker ta dela morajo biti opravljena, so pa zelo zahtevna, se zna zgoditi, da bo del sredstev za drugi odsek ceste porabljen že tu. To seveda ni dobro, saj je projekt za drugi odsek dolžine 2.900 metrov, sega približno do meje med KS Ljubno in KS Luče, že končan in revidiran, pridobljena so vsa soglasja lastnikov zemljišč, nobenih upravnih ali drugih zadržkov ni za nadaljevanje. Projektira pa se tudi že tretji odsek. Prizadevali si bomo, da bi v letošnjem letu zgradili nekatere objekte, ki bodo omogočili varnejši promet. Tudi v Republiški upravi za ceste so temu naklonjeni.
Za cesto v Podvolovljek do plazu bo izvajalec izbran na podlagi javnega razpisa. Do konca maja naj bi bila sklenjena pogodba za ta dela, medtem ko dela na samem vodotoku prehajajo v zaključno fazo.
Za Pavličevo sedlo se izdeluje idejni projekt. Geodetska dela na terenu so zaključena, izbrana je sedanja trasa ceste do mejnega prehoda. Izdelani bosta dve verziji glede na'širino ceste, odločitev pristojnega ministrstva pa bo tesno povezana z odločitvijo na avstrijski strani. Možno je namreč, da bo Pavličevo sedlo mednarodni prehod, za kar si tudi mi prizadevamo, ali pa zgolj meddržavni prehod. Obe varianti sta trenutno v obdelavi na Dunaju, po napovedih pa naj bi Avstrijci pričeli z gradnjo leta 1996, čemur naj bi sledili tudi na naši strani. Poleg tega moramo pri nas definirati, katere funkcije poleg strogo državnih želimo imeti na mejnem prehodu in kaj odprtje mejnega prehoda posledično pomeni za naš širši prostor, predvsem za Solčavo in Logarsko dolino.
Jakob Presečnik
POLITIKA
Pripravlja se tudi lokacijska dokumentacija za rekonstrukcijo ceste skozi Gornji Grad. Šlo bo za sorazmerno veliko in zahtevno investicijo, ki bo zajemala tudi dva mosta preko reke Drete. Njena izvedba pa bo seveda pogojena z zagotovitvijo finančnih sredstev. SN: Verjetno lahko k cestnemu področju priključimo tudi problematiko Panoramske ceste, še posebej pa Macesnikov plaz, ki jo odnaša. Kakšna je situacija glede tega problema?
PRESEČNIK: Macesnikov plaz je izjemno težaven. V naslednjih dneh pričakujemo projektno rešitev za prvo fazo njegove sanacije. Že sedaj je povsem jasno, da morebitne razbremenitve, kot je bil to primer v Podvolovljeku, ne pridejo v poštev. Potreben je odvod vode s področja plazu, kar pa bo zelo zahtevno. Plaz je namreč dolg preko dva kilometra, klinaste oblike, masa, ki drsi, pa je globoka 8 do 10 metrov. Z odvodnjavanjem naj bi dosegli vsaj upočasnitev plazu. Projekt bo finančno ovrednoten, na osnovi česar bomo preko pristojnih ministrstev pristopili k zagotavljanju potrebnih sredstev. Za nameček, daje stanje še slabše, se na nasprotni strani od Sv. Duha proti Logarski dolini še vedno pojavljajo udori zemljišča. Enega od teh, ki je prizadel cesto, bodo začeli reševati v teh dneh.
SN: Stanje na vodotokih se tudi četrto leto po poplavah še ni uredilo. Kakšni so obeti za letos?
PRESEČNIK: Za samo vzdrževanje vodotokov je v letošnjem proračunu namenjeno zelo malo denarja. Naknadno se je vanj le uvrstila postavka za sanacijo vodotokov po poplavah 1990 v višini 246 milijonov tolarjev, od katerih naj bi za naše območje namenili okrog 100 milijonov. Upoštevajoč ta limit bi letos izvršili nekatera manjša dela na zgornjih pritokih Savinje, dokončali ureditev izliva Ljubnice v Savinjo, na Ljubnici izdelali nujno prodno pregrado in opravili še nekatera manjša dela nižje na Savinji. Vodarji letos ne predvidevajo sanacije jezu v Sp. Rečici, za dela na vodotoku reke Drete pa so sredstva minimalna.
SN: Kako poteka gradnja kanalizacijskih sistemov?
PRESEČNIK: V Gornjem Gradu gradnja kanalizacije normalno napreduje, prav tako na Ljubnem, kjer naj bi letos po spremenjeni varianti prišli do čistilne naprave pri Kovinarstvu. Na Rečici zadeve zaenkrat mirujejo, kajti ni še povsem jasno ali bo obveljala varianta samostojne čistilne naprave ali varianta priključitve na kolektor pri Elkroju. Finančno je zadeva v vsakem pogledu še povsem odprta.
SN: Kajjoa osnovna šola na Rečici ob Savinji?
PRESEČNIK: Za rečičko osnovno šolo bomo pripravili investicijski program, ki je potreben za dokončno verifikacijo projekta v Ministrstvu za šolstvo in šport. Trenutno potekajo razgovori z rečičko župnijo in mariborsko škofijo glede zemljišča in objekta, ki naj bi se odstranil. Določiti bo potrebno tudi bodočo namembnost sedanje šole, objekt bi v primeru nove šole namreč prodali. Na Rečici se tudi že pripravljajo na samofinanciranje tega projekta.
SN: Zelo pereča je tudi problematika javnega podjetja Komunala. Bistveni odloki, na podlagi katerih je bila mogoča reorganizacija v skladu z novo zakonodajo, so bili sprejeti. Kako naprej?
PRESEČNIK: Na osnovi sprejetih odlokov se pripravlja statut podjetja. V kratkem bomo dobili predloge za nov upravni odbor, ki ga bo imenovala skupščina. Ne glede na to pa ostajajo še naprej pereči vsi problemi, še posebej finančni. Izvršni svet je že sprejel povišanje cen kontejnerskega odvoza, pripravlja pa se tudi kompletna dokumentacija za vlogo na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki naj bi odobrilo povišanje cen kantnega odvoza odpadkov in upravljanja vodovodov, saj sedanje še zdaleč ne pokrivajo niti osnovnih stroškov. To naj bi se uredilo do konca polletja. Potrebno je spremeniti odlok o odvozu in deponiranju odpadkov in to v dveh segmentih. Najprej je treba v sistem odvoza vključiti območja, ki doslej vanj niso bila zajeta, po drugi strani pa je treba osnovo za obračunavanje s kvadrature prostora spremeniti v število prebivalcev v objektu. V podjetju skušajo spremljati stroške po posameznih obratih in izvajati dela z minimalnim številom zaposlenih. Začela se je tudi sanacija odlagališča odpadkov. Najprej je treba postaviti zapornico pred vhodom vanj in urediti potok v neposredni bližini.
Glede problemov iz preteklosti izstopa avtobusna postaja, ki še vedno ni pokrita. Vsi poslovni prostori še niso prodani, nerešena je zunanja ureditev. Problematični pa so tudi nekateri drugi objekti, kot, denimo, Šolska ulica v Mozirju. Izvršni svet je zahteval mnenje izvedenca, ki je potrdil ugotovitev, daje šlo za veliko prekoračitev stroškov. Enakega mnenja je bila očitno tudi KS Mozirje, ki je račun Komunale zavrnila z obrazložitvijo, da je račun nekajkrat večji od predračuna. Komunala je podizvajalcem vsa dela plačala v celoti. Glede tega bo Izvršni svet moral sprejeti ustrezne ukrepe.
SN: Če na področju gospodarstva preskočimo družbena podjetja, o katerih redno poročamo v našem časopisu, pridemo na področje drobnega podjetništva in obrtništva. Zanj je namenjenih tudi nekaj kreditnih sredstev, za katera je bil opravljen javni razpis. Kdaj jih boste dodeljevali?
PRESEČNIK: Razpis za omenjena sredstva je bil pravzaprav ponovljen. Rok se je iztekel 3. maja, poleg prejšnjih 40 vlog smo jih dodatno prejeli še 11. Komisija za dodelitev sredstev, ki pripravlja predlog za IS, že dela. Pripravljamo pa tudi predlog za dodatna sredstva, s katerimi bi v manjših zneskih pomagali tistim podjetnikom, ki z dejavnostjo šele začenjajo in nimajo možnosti dobiti sredstev kje drugje.
SN: V sredstvih javnega obveščanja je veliko polemik v zvezi z denacionalizacijo. Kako poteka v naši občini? So kakšne težave pri vračanju premoženja?
PRESEČNIK: V naši občini je bilo vloženih 222 zahtev za vračilo premoženja. Doslej je bilo izdanih 98 odločb, od preostalih jih približno 30 rešujejo pristojna ministrstva, ostale rešujejo naši upravni organi. Med njimi je tudi največji predmet - škofijsko premoženje. Le-ta se obdeluje pri nas in v GG Nazarje. Delo je obsežno, zanj pa nismo na novo zaposlovali. Večkrat slišimo tudi kritike, da so postopki prepočasni. Vendar je treba upoštevati, da so nekateri res težavni, zemljišča so pozidana, vmesne spremembe lastništva, tudi pripravljenost zavezanca je zelo pomembna.
SN: Obdobje štirih mesecev je hitro minilo. Ostaja še dobra polovica leta. Kako bi ocenili dosedanje delo in čemu boste do izteka mandata posvetili največ pozornosti?
PRESEČNIK: No, naše delo bodo verjetno ocenjevali drugi. Vsekakor je problemov zelo veliko. Sodelovanje s skupščino in krajevnimi skupnostmi je zaenkrat zelo konstruktivno, pričakujemo, da bo tudi v bodoče tako. V zadovoljstvo vseh občanov, seveda. Glede dela v drugem polletju bi še posebej poudaril, da pripravljamo popis občinskega premoženja, na podlagi katerega bo mogoče izdelati delitveno bilanco. Trenutno vsi dokumenti na državnem nivoju še niso sprejeti, zato točno neverno, katere naloge namerava država prenesti na občine. Vsekakor bo potrebno to področje do konca leta temeljito urediti.
POLITIKA	m	
		
OBVESTILO
Da bi uspeli končno zbrati imena in podatke vseh zamolčanih žrtev 2. svetovne vojne in vojnega nasilja v Zgornji Savinjski dolini - (enako delajo in sestavljajo sezname tudi v drugih občinah širom Slovenije) in da bi dobili preglednejšo sliko, kolikšen je v resnici bil naš krvni davek, se ponovno obračamo na občane, odnosno na svojce žrtev padlih, z vabilom in prošnjo, da na naš naslov sporočijo imena in roj. podatke mobilizirancev v nemško vojsko, ki so tam padli.
Ker so bili vsi ti, ki so umrli nasilne smrti, naši ljudje, naši občani, sestavni del naše skupnosti in našega občestva, opravimo to dejanje iz pietete in spoštovanja do naših pokojnih in poravnajmo dostojno ta naš moralni dolg do njih in naredimo to, kar smo kot civiliziran narod dolžni storiti, če se med take narode tudi prištevamo. Vsak pokojni ima namreč pravico tudi do spoštljivega spomina. Ne moremo jim vrniti življenja, ki jim ga je v cvetu mladosti vzela vojna vihra, moremo in moramo pa jim vrniti človeško dostojanstvo, čast in pa dobro ime.
Komisija za povojne poboje in pravno dvomljive procese pri Skupščini občine Mozirje, Predsednik: Ivan Glušič Loke 6, 63330 Mozirje tel. 831-878
	
	IZKRAJEVNIIISKUPN0511
Obisk Pro Vite Alpine na Solčavskem
14. in 15. maja je v organizaciji društva za ohranitev in razvoj življenja v alpskih dolinah Pro Vita Alpina iz Avstrije, Logarske doline d.o.o. in Epsi-ja prišla na obisk skupina Avstrijcev, Švicarjev in Nemcev na ogled Solčavskega in načina razvoja v prihodnosti.
V skupini so bili strokovnjaki za razvoj in ohranitev življenja v podobnih dolinah iz tujega alpskega prostora,kmetijski pospeševalci, članica iniciative za predelavo mleka v sire Emen-tal iz Švice, prometni strokovnjak, vodja nacionalnega parka iz Nemčije, kmetijski pospeševalci.
Predstavljen jim je bil pogled na razvoj Solčavskega v okviru programa CRPOV in na razvoj Logarske doline z ustanovitvijo d.o.o. ob sodelavi občine. Z vožnjo skozi Solčavo in po Panoramski cesti in ogledom Macesnikove in Ložekarjeve domačije ter vožnjo skozi Matkov kot in Logarsko dolino so gostje dobili malo predstave o solčavskem področju. Sledili so tudi konkretni predlogi in pripravljenost za sodelovanje z njihove strani.
Pro Vita Alpina je organizatorje tudi povabila na junijski seminar o novih gibanjih in alternativnem gospodarstvu v alpskem prostoru v dolini Schnalstal na južnem Tirolskem.
TURIZEM	^
Turistični katalog Zgornje Savinjske doline
V okviru programa izdelave promocijskega turističnega materiala za Zgornjo Savinjsko dolino je izšel Katalog - mapa Zgornje Savinjske doline.
Izdelek je narejen v luksuzni izvedbi formata A4 in namenjen krajši predstavitvi doline na sedmih straneh in manjši karti področja z vrisanimi turističnimi punkti. Bistvo je v zavihku na zadnji strani, saj je namenjen vlaganju ostalih starih in bodočih materialov iz vseh krajev doline. Kot vzorec so priloženi list s pregledom vse ponudbe kmečkih turizmov v dolini, list s pregledom nekaterih gostišč ter list s predstavitvijo kraja Nazarje.
Katalog-mapa je namenjen gostom, katerim želimo predstaviti vse možnosti preživetja svojega prostega časa in dopusta na področju Zgornje Savinjske doline.
Izdajatelj je EPSI, fotografija Matevž Lenarčič. Izid kataloga - mape so omogočili Ministrstvo za gospodarske dejavnosti-sekretariat za turizem, Skupščina občine Mozirje in Zgornjesavinjska turistična zveza, izid lista Nazarje pa Elkroj.
ML
Drugačen turizem...
Že od nekdaj velja rek, da se človek nikoli ne nauči vsega, ali da se vse življenje učimo! Torej ne bo odveč prebrati nekaj malega o vasici, ki se predstavlja kot "zeliščna vas", kar pomeni z drugimi besedami, da se tam ljudje na veliko ukvarjajo z nabiranjem in predelavo zdravilnih zelišč.
Kako jim to uspeva, priča podatek, da so ponudili leta 1955 obiskovalcem 190 postelj, danes pa jih imajo že 850 in kar preko
60.000	nočitev letno! Tavaš se imenuje Irschen in leži kakih 800 m visoko rn 37 km od mesta Spittal an Drau. Svojo turistično ponudbo predstavljajo v obsežnem prospektu, ki je vsebinsko zelo dobro zastavljen in predstavlja dejansko vas z vseh plati. Predel je izrazito kmetijski in zato so morali prebivalci najti svoj boljši kruh v turizmu, ki ga seveda izvajajo zelo načrtno in domiselno. Osnovna načela njihove ponudbe so:
-	naravni proizvodi na kmetijah, kjer so bivalne možnosti,
-	veliko planinskih koč v okolici, torej veliko pohodništva,
-	dopust na hribovskih kmetijah,
-	poudarjajo, da bo tudi v turizmu prevladovala ekološka zavest in zato se tfudijo ohraniti naravo in izvirne ljudske navade, pa seveda kulturo,
-	pozivajo dopustnike, da pošiljajo želje v njihov nabiralnik želja in navajajo naslov,
-	njihovo temeljno vodilo je, dopust v naročju neokrnjene narave,
-	trdijo, da kar ponudijo gostom, je tudi njim v veselje,
-	vabijo dopustnike, ker da je pri njih lepše, kot tam odkoder ti prihajajo,
-	nudijo programe za ljubitelje narave in zeliščarstva:
1)	sprehodi s podukom o spoznavanju zelišč,
2)	stalna omizja za zeliščarje in seminarji o uporabi zelišč,
3)	tečaj o pravilni rabi zdravilnih zelišč.
Seveda potekajo te interesne dejavnosti pod vodstvom strokovnjakov iz posameznih področij.
Poleg široke ponudbe za dopustnike, je zanimivo tudi, da ponujajo svoje zeliščne izdelke, domač ržen kruh in zeliščne kreme.
Ne gre za reklamo, gre bolj za opozorilo na možnosti, ki jih nedvomno imamo tudi pri nas, če sledimo klicu časa "nazaj k naravi".
IZ KRAJEVNIII SKUPNOSTI
Strokovna ekskurzija v Avstrijo
V	okviru sodelovanja z evropskim združenjem za pospeševanje kulturnega, družbenega, ekološkega in gospodarskega razvoja v prostoru Alp Pro Vita Alpina s sedežem v Innsbrucku in Triglavskim narodnim parkom ter v okviru projekta CRPOV sta podjetji EPSI in Logarska dolina d.o.o. organizirali strokovno ekskurzijo za kmete Solčavskega v dolino Lesachtal, Villgrater in Irschen.
To so doline oz. kraji, kjer so se domačini že pred leti odločili, da ne bodo gradili žičniških in hotelskih sistemov temveč, da bodo ohranili krajino, naravno življenje v njej ter pridelovali oz. izdelovali izdelke značilne za njihovo področje na višjem kvalitetnem in cenovnem nivoju.
V	krajih Birnbaum in Maria Lugau v dolini Lesachtal ali po slovensko v Ziljski dolini nam je bila predstavljena predelava jagnjetine v razne mesene nezmrznjene izdelke, ki se znajdejo na mizah samo kvalitetnih gostišč. Volna, ki ostane, pase predela v značilne in zanimive izdelke. Vse skupaj pod skupno blagovno znam-ko.Kmetje v teh krajih so pred leti sami ustanovili iniciativo za tak razvoj, država pa jim je z denarjem pri posameznih projektih pomagala tri leta.
V	dolini Villgrater nam je druga kmečka iniciativa v kraju Innervillgrater predstavila projekt predelave večjih količin ovčje volne po posebnem postopku, ki so ga sami razvili, v razne izdelke termo zaščite tertakoimenovano bio posteljo. V prijetni trgovinici sredi kraja se vsi ti izdelki iz vseh okoliških kmetij prodajajo. To so poleg volnenih izdelkov še značilni izdelki iz lesa, razne vrste zeliščnih čajev in krem. Vse te izdelke pa enotno tržijo in prodajajo po vsem avstrijskem tržišču.
V	kraju Irschen v dravski dolini blizu Lien-za so nam predstavili uspešen projekt pridelave, predelave in prodaje zelišč. Tako, da po par letih prihajajo po njihove naravne izdelke ljudje iz cele Evrope. Torej značilni, naravni in kvalitetni produkti gredo brez bojazni dobro v promet. Seveda z idejo, določeno mero poguma pri odločitvi in z načrtom prodaje se da uspeti tudi na zahtevnem tržišču.
ML
Referendumi za ustanovitev
občin
"Sedaj gre zares!" bi lahko rekli. V nedeljo, 29. maja, bodo po vsej Sloveniji v vseh referendumskih območjih potekali referendumi, s katerimi bo državni zbor ugotovit voljo prebivalcev za ustanovitev občin na teh območjih.
Pravico glasovanja na teh referendumih imajo po zakonu vse osebe s stalnim prebivališčem na referendumskem območju, ki imajo pravico voliti v državni zbor.
Glasovanje ne referendumih bo tajno z glasovnicami.
Glasovnica bo vsebovala:
-	območje, za katero je razpisan referendum;
-	vprašanje, o katerem so odloča na referendumu;
-	navodilo o načinu glasovanja.
Vprašanje, o katerem so odloča referendumu, se bo glasilo: "Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži "ZA" ali "PROTI".
Glasuje se osebno, vsak glasovalec ima en glas, kar pomeni, da glasovanje nekoga v imenu drugega ne pride v poštev.
Pri glasovanju morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja.
V	občini Mozirje bodo volišča predvidoma na mestih, kjer so bila pri prejšnjih volitvah (1992). Volilne komisije za vseh sedem referendumskih območij (Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče, Solčava, Gornji Grad) skupaj z volilnimi odbori pripravljajo vse potrebno za nemoten potek glasovanja.
KF
KONČANA
OBNOVITVENA DELA
Očitno je, da se krajani in farani Gornjega Gradu zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine in objektov, ki so jih podedovali v čuvanje od svojih predhodnikov. Komaj so si dobro oddahnili od naporov, ki so jih poleg širše skupnosti vložili v obnovo mogočne katedrale, že so spravili pod streho nov obnovitveni zalogaj.
V	izredno kratkem času jim je uspelo obnoviti in preprečiti nadaljno propadanje podružnične cerkve sv. Lenarta. Cerkvica, skrita v nederjih Rogatca in Lepenatke, je strnila moči in voljo prebivalcev zaselka Lenart, saj je prav na njihovih ramenih slonelo glavno breme obnove in s tem povezanih stroškov.
Ključar Franc Bezovšek, poleg župnika Korena nosilni steber organizacije in izvedbe del je v pozdravnem nagovoru ob blagoslovitvi, katero je ob somaševanju dekanijskih duhovnikov opravil mariborski škof dr. Kramberger, poudaril izredno pripravljenost večine krajanov tenaria in ostalih izvajalcev del, saj so bila vsa obrtniška dela izvršena v dveh mesecih.
"Da je bilo vloženega veliko dela in truda, pove podatek, da je bilo s strani samih Šentflorjančanov opravljenih preko 2100 prostovoljnih ur in preko 30 traktorskih in drugih prevozov. Zahvala velja tudi drugim faranom,ki so tudi opravili preko 140 prostovoljnih ur." Številke, s katerimi je Bezovšek ob koncu svojega pozdrava zbranemu občestvu osvetlil celovito podobo, in v katere je vtkana prenekatera znojna kaplja, so dovolj zgovorne same zase. Tudi zato ne preseneča kraljevska pogostitev zahvale in upravičenega ponosa, s katero so prebivalci Lenarta pričakali slehernega, ki ga je ta dan pot popeljala v skriti kotiček nad Gornjim Gradom.
Edi Mavrič
Dolg KS Mozirje je manjši
V	prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali o prvih rezultatih dela komisije, ki jo je za razčiščevanje stanja v javnem podjetju Komunala Mozirje imenoval občinski izvršni svet.
Med drugim je bilo navedeno, da krajevna skupnost Mozirje na račun investicij, ki so se izvajale v njej, dolguje Komunali okoli 20 milijonov tolarjev. Izkazalo seje, da ta podatek ni točen. Po besedah Jožeta Mutca, podpredsednika IS, ki vodi omenjeno komisijo, dejanski dolg KS Mozirje do Komunale znaša 13.032.321,00 SIT, za preostalih skoraj 7 milijonov tolarjev pa je Komunala predlagala, da jih mozirska krajevna skupnost prispeva v obliki sof inanaciranja zunanje ureditve avtobusne postaje. Odgovora na predlog Komunale v času, ko to poročamo, še ni. Komisija izvršnega sveta medtem dela naprej in bo o novih rezultatih poročala na naslednji seji IS.
~”T~” :
ŠOLSTVO
Glasbena šola Nazarje
Predstavitev oddelka za tolkala
V sklopu nazarske Glasbene šole poleg ostalih že sedmo leto deluje tudi oddelek za tolkala pod vodstvom učitelja Davorja Plambergerja.
Trenutno šteje oddelek sedem učencev, ki prihajajo iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline. Večina jih sodeluje tudi pri Delavski godbi na pihala občine Mozirje. V zadnjem času se pogosto vključujejo v razne komorne zasedbe. Da je delo v oddelku na kvalitetni ravni, dokazuje lanskoletni rezultat enega od učencev, Uroša Benetka iz Mozirja, kije na državnem tekmovanju v Velenju v svoji kategoriji dosegel tretjo nagrado.
Tolkal je veliko vrst. V osnovi se delijo na tolkala z membrano (različni bobni, bongosi, tomtoni) in uglašena tolkala (ksilofon, marimba, vibrafon, zvončki). V nazarski glasbeni šoli za zdaj premorejo samo en boben, ostale instrumente pa si morajo izposojati v Glasbeni šoli Velenje. Prav zato so sklenili, da skušajo zbrati nekaj sredstev za nakup osnovnih tolkal.
V ta namen bodo v petek, 27. maja, ob 19.30 uri v Delavskem domu v Nazarjah organizirali koncert, na katerem bodo občinstvu predstavili široko paleto tolkal. In ne samo to. Poleg tolkalcev bo nastopil tudi harmonikarski orkester glasbene šole Velenje.
Tolkalci Glasbene šole Nazarje vas torej vabijo, da jim prisluhnete in jim pomagate, da bodo lahko poslej svoje znanje še bolj izpopolnili.
Tekst: KF,foto: C.Sem
Kaj veš o prometu?
22. aprila je bilo v Mozirju tradicionalno tekmovanje učencev osnovnih šol "Kaj veš o prometu?" Udeležili so se ga učenci vseh štirih osnovnih šol mozirske občine.
Učenci se na tekmovanju preizkusijo v teoretičnem znanju iz prometnih predpisov, v spretnostni vožnji na prometnem poligonu in v vožnji po naselju.
Namen tekmovanja je predvsem usposobiti kolesarje in bodoče voznike za varnejšo vožnjo v prometu in širitev prometnega znanja. Statistike kažejo, da je tudi v naši občini vse preveč nezgod, ki jih lahko zmanjšamo s pravočasnim osveščanjem, predvsem šolske mladine in tako preventivno vzgojno delujemo na učence.
Ob podobnih tekmovanjih mentorji prometne vzgoje in člani sveta za preventivo in vzgojo, kakor tudi člani avto šole "Traffic", spregovorimo o nevarnih prometnih točkah, neurejenih avtobusnih postajališčih, skratka o vseh nevarnostih na cestah, ki so lahko pasti za pešce in šolske kolesarje.
V svetu za preventivo skušamo delovati preprečevalno in vzgojno.
Kolesarji - tekmovalci so pokazali primerno prometno znanje in spretnost. Poleg diplom in medalj so učenci nagrajeni tudi s praktičnimi nagradami, kijih prispeva SPV Mozirje. V nižji skupini (učenci 5., 6. razredov) je zmagal David Kaker iz Ljubnega, drugi je bil Sandi Kerznar in tretji Jure Sovinšek, oba iz Gornjega Grada. V višji skupini (učenci 7. in 8._razredov) je zmagal Miha Vršnak Gornji Grad, drugi je bil Matej Čopar Mozirje, tretji pa Aleš Urtelj iz Luč.
Državnega tekmovanja, ki bo letos v Murski Soboti, 14.05.1994, se bo udeležil Miha Vršnak iz Gornjega Grada.
Ob koncu velja zahvala in priznanje za odlično organizacijo tekmovanja in gostoljubje Osnovni šoli Mozirje, Svetu za preventivo in vzgojo Mozirje, članom komisije iz avto šole "Traffic" in policiji Mozirje.
Odelek tolkal GŠ Nazarje; prvi z leve mentor Davor Plamberger
ORGANIZACIJE
Veliki finale se začenja
Leto naokrog in želodci so že suhi. V Turističnem društvu Rečica ob Savinji so končali vse predpriprave za ocenjevanje zgornjesa-vinjskih želodcev, sedaj pa so na vrsti izdelovalci in lastniki te zgornjesavinjske specialitete.
Veliki finale lansko-letošnjih kolin se bo začel v petek, 3. maja. Takrat lahko svoj izdelek prinesete na naslednja zbirna mesta:
REČICA, gostilna čujež, od 14. do 20. ure LUČE, kmetijski obrat, od 8. do 12. ure LJUBNO, kmetijski obrat, od 8. do 12. ure GORNJI GRAD, kmetijski obrat, od 8. do 12. ure ŠMARTNO OB DRETI, kmetijski obrat, od 8. do 12. ure.
MOZIRJE, svetovalna služba ZKZ, od 8. do 12. ure.
Želodec bo že v soboto, 4. junija, ocenila strokovna komisija, sestavljena iz uglednih republiških strokovnjakov. Člani komisije za oceno in mikrobiološki pregled potrebujejo le približno 10 dag želodca, ostanek specialitete pa vam bodo še isto soboto popoldne vrnili v Gostilni čujež na Rečici.
Pri tem v Turističnem društvu Rečica poudarjajo, da si pridržujejo prednostno pravico do odkupa najboljših želodcev, seveda po veljavnih dnevnih cenah. Kot že lani, bo tudi letos vsak, ki je želodce oddal, po pošti prejel ocenjevalni zapisnik komisije. Uradna razglasitev rezultatov bo na tradicionalni rečički prireditvi Od lipe do prangerja, na Večeru pod trško lipo, ki bo letos 2. julija.
V Turističnem društvu Rečica ob Savinji vabijo vse, ki imajo doma naš zgornjesavinjski adut kakovosti, naj se pridružijo akciji za ocenjevanje najboljših zgornjesavinjskih želodcev.
JureREPENŠEK
ORGANIZACIJE
Območna organizacija rdečega križa Mozirje
vabi vse zdrave občane stare nad 18 let na redno
krvodajalsko akcijo,
ki bo 24. maja 1994 od 07. do 15. ure v ŠOLI NAZARJE in 25. maja 1994 od 07. do 14. ure v ŠOLI LJUBNO OB SAVINJI.
Zadnje čase je vedno več nesreč, težkih obolenj, ko je kri rešitelj življenja. S pomočjo darovalcev te dragocene tekočine se rešujejo ta življenja. Nikoli pa ne vemo kdaj bomo kri potrebovali tudi sami. Zato darujmo kri, ko smo še zdravi in sposobni. Vsem krvodajalcem pa se za to humano dejanje že v naprej zahvaljujemo.
ZAVOD ZA KULTURO
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA MOZIRJE
Vse ljubitelje lepe besede in vtisov s popotovanj po svetu vabimo, daprisluhnetejoMu KRIŽNARJU H bo naš gost v petek, 27.
maja ob 20. uri v Občinski
matični knjižnici Mozirje..
Z njim se bomo pogovarjali o njegovi predzadnji knjigi ŠAMBALA.
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Nazarje organizira posvetovanje na temo
"GOZDOVI IN JAVNOST",
ki bo v torek, 24. maja, v dvorani Delavskega doma v Nazarjah s pričetkom ob 9. uri.
Vljudno vabimo vse, ki ste zainteresirani za gozdove in njihov razvoj, ljubitelje in varstvenike narave, vse lastnike gozdov, da se udeležite posvetovanja. Posvečamo ga spominu 100-letnice rojstva gozdarja in univerzitetnega profesorja Jožeta ŠLANDRA, ki je bil rojen v Gornjem Gradu.
Izvršilni odbor SaGD : Predsednik Franc FIRŠT, dipl. ing.
Teden Rdečega križa
Kot vsako leto je tudi letos v mesecu maju (8. -15.5.) potekal Teden Rdečega križa. Njegov osnovni moto je bil: nenasilje, solidarnost in strpnost. Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca apelira na prebivalce celega sveta, naj ne obupajo v prizadevanjih za mir, saj lahko prav vsak pripomore k boljšemu svetu s spoštovanjem pravic, enakovrednosti in dostojanstva drugih ljudi.
"Prav vsaka družba bi morala svoje otroke naučiti načela "Drugačen, toda enakovreden". Znanje, razumevanje in sposobnost vživeti se v drugega, so nujno potrebni za razvijanje medsebojnega spoštovanja. V nasprotju z nazorom nekaterih nista preprečevanje nasilja in razvijanje tolerance le delo, ki izvira iz bojazljivosti, temveč sta prizadevanje, ki izvira iz velikega poguma in drznih dejanj. Takšno prizadevanje je odvisno od popolnega spoštovanja posameznika in od dejstva, da mir ne pomeni le odsotnost spopadov, temveč odločnost pri reševanju nesoglasij na miroljuben način," je še zapisano v skupnem sporočilu Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
V	mozirskem občinskem odboru RK so največ aktivnosti usmerili v akcijo zbiranja oblačil, hrane in zdravil za Gračanico. Odziv občanov je bil zelo dober, saj je zbranega materiala kar za dva kamiona. V akcijo se je uspešno vključila tudi Karitas ter Lekarna Mozirje, ki je že drugič prispevala večjo količino zdravil za nesrečno Bosno. Tokrat je solidarnost v Zgornji Savinjski dolini res uspešno opravila velik izpit.
Delegacija OO RK Mozirje se je udeležila tudi zaključka Tedna Rdečega križa, ki je bil v nedeljo, 15. maja, na Debelem rtiču, kjer je s propagandnim materialom predstavila našo dolino.
V	mesecu maju bodo v podmladek Rdečega križa na vseh štirih osnovnih šolah sprejeli 518 učencev, izvedena pa bo tudi krvodajalska akcija kot ena izmed osnovnih dejavnosti te organizacije. Kot vedno doslej računajo na dobro udeležbo krvodajalcev, ki s tem potrjujejo svojo pripravljenost pomagati reševati življenja. : "Kdor reši eno življenje, reši ves svet."
Tekst: KF,foto: C.Sem
Del zbrane pomoči v Mozirju
ORGANIZACIJE
Pogovor s koordinatorjem dela sindikatov pri ZSSS, Andrejem Kranjcem
DELAVCEM PRAVICE,KI JIM PRIPADAJO, IN ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE
Prvi maj in z njim mednarodni praznik dela je za nami. Sindikati so ob tej priložnosti pripravili več srečanj in zborovanj, na katerih so preko svojih predstavnikov opozarjali na vse težji položaj delavcev. Vse skupaj pa je našo občino obšlo skoraj neopazno, kot da se delavstvo zgornjesavinjskih podjetij ne bojuje s kruto stvarnostjo golega preživetja. Predvideni stečaji, trajni viški delavcev, revizijski prégledi privatizacijskih postopkov, vloga in vpliv sindikatov in še o čem smo se pogovarjali s koordinatorjem dela sindikatov za sindikalne dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, območni organizaciji Velenje, Andrejem Kranjcem.
SN: Odkar se praznik dela ne praznuje več na podlagi politične zahteve so tovrstna srečanja v naši dolini izostala, kljub kopici problemov, s katerimi se delavci vsakodnevno srečujejo. Sama praznovanja ne rešujejo ničesar, so pa lahko pozitivni psihološki faktor medsebojne povezanosti.
KRANJC: Prvi maj, mednarodni praznik dela, odraža pridobljene pravice delavcev, katere naj bi se odražale v treh osmicah. V pravici do osemurnega dela, osem ur počitka in osem ur kulture in zabave.
Drži, da je bil prvi maj v preteklosti predvsem politični in manj delavski praznik. Z uvajanjem tržnega gospodarstva in kapitalskih odnosov se pomen praznika povečuje. Na zahodu je prvi maj povsem običajen delavski praznik,žal se pri nas ponovno odraža v boju za delavske pravice. Položaj delavcev seje spremenil. Pokroviteljstva države ni več, zato je delavec postal odvisen od tržnega odnosa in razmer, ki so nastale na trgu. Kot najmočnejši sindikat se zavedamo, da je treba dati prazniku primerno obeležje, katerega praznujemo samo še delavci in sindikati. Občina Mozirje posebne tradicije praznovanja nima.
V osemdesetih letih se je v Nazarjah porodila pobuda, da bi praznik proslavili nekoliko drugače in sicer v obliki športnega srečanja (maratonska nogometna tekma, op.E.M.). Edina tradicija se odraža v vsakoletnem prvomajskem nastopu Delavske godbe po vseh večjih krajih občine. Levji delež tega igranja financira naš sindikat.
SN: Vas osebno smo srečali na Graški goriv družbi najvišjih sindikalnih predstavniko v, vključno s predsednikom ZSS Slovenije mag. Dušanom Semoličem.
KRANJC: Srečanje na Graški gori je praznik obeh občin, velenjske in mozirske. V preteklih letih smo ljudem organizirali prevoze, vendar je bil odziv skromen. Kljub temu ocenjujem, da se je nekaj občanov mozirske občine udeležilo srečanja predvsem zaradi ljudi, ki so v velenjski občini zaposleni. Na celjskem območju je tako samo mozirska občina ostala brez prireditve. V kolikor bi se pokazal širši interes, smo v sindikatih pripravljeni organizirati srečanje ob prvem maju tudi v Zgornji Savinjski dolini.
SN: Na teh srečanjih konkurenčnih sindikatov nismo zasledili. Mar to pomeni, da na velenjskem in mozirskem območju delujejo samo svobodni sindikati in kaj to pomeni v smislu sindikalnega pluralizma in zdrave konkurenčne soodvisnosti?
KRANJC: Na območju velenjske organizacije je prisotnih več sindikatov dejavnosti, nekoliko manj prisoten je sindikat Neodvisnost. Večjega interesa po drugih sindikatih, razen v vzgoji in izobraževanju, ni bilo zaslediti. Pošteno povedano so problemi veliki (plače, zaposlovanje). Glede na situacijo bi dejal, da se nezadovoljstvo delavcev ne odraža v iskanju novih sindikatov. Sindikalno delo je težavno in v kolikor se sindikati v podjetjih ne potrjujejo jih delavci kaj hitro lahko zamenjajo s konkurenčnim sindikatom, preko katerega bi reševali probleme ljudi. Resnica je, da z delom sindikata nismo zadovoljni v celoti. Članom smo sicer zagotovili učinkovito pravno pomoč, preko katere uveljavljajo pravice, ki jim pripadajo iz naslova kolektivne pogodbe, in preko katere smo za delavce rešili pozitivno preko 95% sporov. Na nek način se kaže negativna plat sindikatov v organizacijski strukturi, saj bi morali biti predvsem sindikalni zaupniki prvi naslov za razreševanje konfliktov.
SN: Kakšno je po oceni sindikata socialno stanje delavcev v mozirski občini?
KRANJC: Dejstvo je, da se položaj delavcev manifestira skozi višino plače. Predvsem pa je potrebno stanje primerjati z drugimi okolji. Povprečne plače v občini so izredno nizke. V poznih osemdesetih letih je bila občina Mozirje statistično po plačah nekje okoli 35 mesta v republiki. V zadnjih letih je ta ocena, bolj kruta, saj je povprečna plača v gospodarstvu zdrsnila med zadnjih deset v Sloveniji. Za primerjavo je po urnem zaslužku na zaposlenega v februaru z nadurami vred občina Mozirje na zelo nezavidljivem mestu. Konkretno to pomeni 431 SIT na uro.
SN: Kje so po vašem mnenju vzroki za tako nezavidljiv položaj delavcev?
KRANJC: Sindikati ocenjujemo, da prestrukturiranje gospodarstva ni potekalo v skladu s potrebami. Osebno ocenjujem, da je bil v preteklih letih večji poudarek na ustvarjanju nove politike in političnih odnosov, gospodarstvo pa se je utapljalo v lastnih težavah. Velik problem se kaže tudi v neizpolnjevanju kolektivne pogodbe, predvsem pri politiki plač. V občini je večina podjetij poslovala z izgubo, kar so vodstva izkoristila glede na določila prejšnje kolektivne pogodbe in že tako nizke plače zmanjšala še za dodatnih 20%. Sindikati se s tem določilom nismo nikoli strinjali, ker je po določenih sredinah postalo znižanje plač stalna praksa. Resnica je, da je možno rezultate poslovanja prikazovati na več načinov. Davek, ki so ga zaposleni plačali, se kaže v veliki stopnji nezaposlenosti, kar zopet konkretno pomeni 935 ljudi v februarju.
Žal se negativni trend nezaposlenosti ne umirja, vsled dejstvu, da se ponovno ugotavljajo presežki delavcev med zaposlenimi Gozdnega gospodarstva in po zaslugi zadnjih dogodkov v Glinu, kjer se po stečaju Glin-Stavbno pohištvo stopnja nezaposlenosti povečuje in znaša po naši oceni trenutno 1250 ljudi. To pa je na število zaposlenih izredno visoka številka tudi v državnem merilu.
SN: GUN, nekoč paradno podjetje mozirske občine, očitno tudi preko tako imenovanega Koržetovega sklada ne bo učakalo svetlejših in predvsem perspektivnejših časov. Kot da so se odgovorni že vdali v usodo, seveda zopet na škodo delavcev.
KRANJC: GLIN je v naši občini plačal najvišji davek za zapitek preteklih let. V izogib stečaju je za občino pomembno podjetje prevzel Koržetov sklad, kar se je takrat zdela edino možna rešitev. Sindikat podjetja je pričakoval, da se bodo razmere po stavki začele urejevati. To se na žalost ni zgodilo. Razen ugotavljanja presežnih delavcev ni Koržetov sklad storil ničesar v izogib najhujšemu. Po našem mnenju je v Glinu manjkalo strokovne pomoči. Odkrito povedano smo v sindikatu od Sklada pričakovali več. Žal proces, ki pa še ni končan, v Glinu ni obrodil sadov. To pa pomeni ukinitev blizu 250 delovnih mest in negotova usoda nadaljne proizvodnje. Poleg Glina Stavbno pohištvo, je precej negotova usoda tudi v nekaterih drugih firmah, predvsem v obratu Iskre na Ljubnem in skrajno zapletena situacija v turističnem centru Golte.
SN: Ste v postopkih privatizacije podjetij, v kolikor je le-ta že bila opravljena, naleteli na nepravilnosti oziroma konkretno, ali imamo v mozirski občini opraviti s tako imenovano divjo privatizacijo?
KRANJC: Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bila revizija postopka izvršena v Elkroju, predvideva se tudi v Kovinarstvu Ljubno. Nekateri so znali slabo zakonsko pokrito obdobje zelo s pridom izkoristiti za takšne in drugačne poskuse preoblikovanja podjetij, kar bi se z določeno analizo dalo določiti in ugotoviti morebitne nezakonite privatizacijske postopke. Kakorkoli že delavcem v prid se vse zadeve prav gotovo ne odvijajo.
Tekst: Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi
Seja upravnega odbora PZS na Loki
V Koči na Loki pod Raduho je bila v soboto, 14. maja, seja upravnega odbora Planinske zveze Slovenije.
Govora je bilo predvsem o novem statutu zveze, predlogu finančnega načrta za letošnje leto, imenovanju stalnih komisij, ki delujejo pri upravnem odboru, najvišjih cenah nočitev in hrane v planinskih postojankah, nejasnostih v zvezi s postopkom lastninjenja, najbolj pereča pa je ta trenutek problematika v zvezi z novim zakonom o društvih. Predlog omenjenega zakona namreč določa, da se društva ne smejo ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, kar naj bi veljalo tudi za planinske domove. PZS je mnenja, da ustanavljanje posebnih gospodarskih družb v ta namen zaradi njihove specifike ne pride v poštev.
Glede obnove Koče na Loke gospodarska komisija idejni projekt podprla, obnovo pa naj bi bilo možno realizirati v dveh ali treh letih.
KF
Ii	Oromem
m .gr Solčava
Med dobrotniki solčavske cerkve so bili gotovo na prvem mestu Celjski, vendar so njihovemu zgledu sledili še drugi imenitniki. Lahko je celo domnevati, da Orožen vseh sploh ni navedel, ker je imel le določene zgodovinske vire na voljo. Dobrotništvo cerkvam je bilo tiste čase zelo priljubljena oblika dobrodelnosti. Piše: Aleksander Videčnik Postavlja pa se vprašanje, zakaj so Celjski prav Solčavo izbrali že, ko so bili le svobodnjaki nažovneku. Nato ne daje odgovora dosedanja zgodovinska literatura. Krožijo sicer legende, ki povezujejo Celjske s Solčavo v bojih za oblast med njimi in Habsburžani, toda kakšnih zanesljivih podatkov o tem ni. Gornjegrajska gosposka je imela v Solčavi svoj "urad", to so bile neke vrste upravne izpostave. Posle je vodil v njihovem imenu duhovnik v Solčavi, vsaj v prvih desetletjih obstoja gornjegrajskega veleposestva je bilo tako.
Pa preidimo k dobrotnikom solčavske cerkve.
Že I. 1471 je bilo dano iz sredstev mozirskega urada 5 Mark- pfeningov. Leta 1518 so Celjani namenili letno dotacijo v višini 10 Pfundpfenigov. Valuta, v kateri so tiste čase izplačevali, se je pogosto menjavala, tako Orožen tudi ne opisuje podrobneje, za kakšno valuto je sploh šlo. Z ukazom z dne 16. novembra 1524, je nadvojvoda Ferdinand ukazal Ahacu pl. Linteeg, celjskemu glavarju, nakazati solčavski cerkvi znesek v višini 10 Pfundpfenigov, toliko pa je tega leta namenil, kot letno dotacijo, tudi cesar Maksimilijan. Orožen sklepa, da so Celjani redno dotirali delo solčavske cerkve že od leta 1341, ko je tu že deloval kaplan Friderik. Seveda pa so Celjski ob raznih prilikah še posebejdarovali. Že navedena podpora leta 1341 to potrjuje. Tedaj je bil Friderik, svobodnjak Zovneški, povzdignjen v grofovski stan. Zato Orožen tudi omenja to leto, kot nekak začetek rednih darov Celjskih.
Ob vsakokratni smrti katerega iz grofovske družine, so prav tako sledili darovi. Že leta 1385 je grof Herman I. Celjski povišal dotacijo od 5 na 10 Pfundov. V vizitacijskem zapisniku z dne 27. novembra 1631 razberemo, daje cesar Friderik lil. namenil solčavski cerkvi redno letno dotacijo v višini 10 zlatnikov. Kako je bilo po izumrtju družine Celjskih, Orožen ne navaja več.
Duhovniki v Solčavi
Kot prvi je z listinami izpričan že omenjeni kaplan Friderik in to leta 1365.
Leta 1471 se navaja Miklavž Stipi, vikar.
Benedikt Sipko je bil vikar med leti 1533 in 1544.
Leta 1545 se omenja vikar Leopold.
Sebastijan Neustätter je bil vikar v letih 1550 do 1552. Med leti 1556 in 1557 je bil solčavski vikar Albert. Albreht Polinger se navaja kot vikar v času od 1558 do 1570. Blaž Finsterle je bil vikar v času od 1586 do 1587. Ob tem je Orožen zapisal pripombo, ki opozori na dogodek, ko je Avgust Knez užalil duhovnika, saj je nanj vrgel kamen, bil pa je za ta prekršek kaznovan z globo 1 zlatnika... To se je zgodilo 12.12.1587. Datum daje sklepati, da je vikar zaradi tega tudi odšel iz Solčave.
V	letu 1597 se navaja kot vikar Jakob.
Odveč bi bilo zapisati vse duhovnike, kot jih navaja Orožen v svoji knjigi. Opaziti je, da so v podatkih vrzeli in da za nekatera obdobja manjkajo podatki o duhovnikih.
Omeniti velja še vikarja Jožeta Šuteja, ki je bil domačin in je bil v Solčavi od 1724 do 1736, umrl pa je kot ljubenski župnik leta 1739.
Kot prvi župnik se v seznamu Orožna navaja Matija Kajfež, rojen v Kranju, prišel je v Solčavo leta 1803 in je tu tudi leta 1823 umrl, star 78 let.
Še nekai o gradnji župnišča
V	letu 1610 je vikar obljubil gradnjo novega župnišča. Staro je namreč bilo spodaj v Solčavi, kar precej oddaljeno od cerkve. Podatki ne pričajo o tem, kdaj se je z gradnjo pričelo. Zapisano pa je, da so staro župnišč v Solčavi odprodali leta 1844, ko je bilo novo, v cerkvenem sadovnjaku sezidano in pripravljeno za vselitev. Tako vemo, da je bilo sedanje župnišče vseljeno tega leta.
Župnija Solčave je imela mrliško knjigo od leta 1706, krstno od leta 1716 in poročno od leta 1706 dalje.

f»
NARODOPISJE
Plemenitaši iz Šmartnega ob Dreti
Ignac Orožen je imel navado opisovati tudi kakšne dogodke, ki niso imeli neposrednega stika z osnovno vsebino. Tako je najti v njegovi knjigi Das Bistum und die Diözese Lavant, II. del, v poglavju, v katerem opisuje župnijo Šmartno ob Dreti, tudi zanimive navedbe o dveh bratih Žehelj, ki sta si zaradi vojaških zaslug pridobila plemiški naslov.
24.	aprila 1609 je bila na Dunaju narejena oporoka Tomasa Sechei von Oberburg, ki je zasedal visoko vojaško funkcijo v deželi Štajerski in bil svetnik štajerskega nadvojvode.
Da bi se po njegovi smrti ne sprli dediči, je želel za časa življenja zapisati trdno oporoko, predvsem pa se je bal protivljenja svojega brata Michaela, vsaj tako navaja Orožen, ki je izvirne listine videl deloma v gornjegrajskem graščinskem arhivu. V raznih vojaških službah in na pohodih in zaradi hrabrosti si je Tomaž pridobil naravnost ogromno premoženje, navajajo kot primer gotovino, ki da jo je bilo kar 40.000 zlatnikov! Lahko torej domnevamo, da je šlo za zelo zanimivo in slavno osebnost.
Želel je ker pač ni imel lastnega naraščaja, za univerzalna dediča postaviti sinova svojih sester Helene in Marine. To sta bila Jurij in Blaž. Sam je poskrbel, da sta lahko šla v šole in se šolala na njegove stroške. Cerkvi sv. Martina v Šmartnem je volil 15 zlatnikov, ustrezne deleže pa je namenil bližnjim sorodnikom.
Oba fanta, Jurija in Blaža, je posinovil in tako upal, da bo nadvojvoda dovolil posinovljencema vse pravice, ki bi šle iz krvnega sorodstva, se pravi, da bi smela biti plemenitaša, da bi lahko uporabljala njegov grb in ostale privilegije iz plemenitega stanu.
Tomaž je imel poleg denarja še posestva in to v okolici Gradca in na Koroškem.
Očitno je nadvojvoda dovolil obema dedičema naslov plemenitaša, saj je navedeno, da je Blaž Sichl imel leta 1625 v lasti grad Moosbrunn pri Gradcu. Valvazor pa navaja, tako Orožen, da je v bitki pri obleganju Petrinje bil težko ranjen neki plemenitaš z imenom "von Oberburg", ki seje boril v sestavu čet Jurija Lenkoviča in ki je potem v Sisku umrl. Za katerega Sichla gre, je težko reči, lahko pa bi sklepali, da je imel Tomaž sina, ki se je tedaj boril proti Turkom in padel, potem pa ni imel več naslednikov. Viri pač ne povedo vsega, seveda bi se tudi to dalo natančno ugotoviti na ustreznih ustanovah na Dunaju.
Vsekakor je dejstvo, da so nekateri iz šmarske družine Žehelj bili uspešni vojaki in na najvišjih položajih tedanje oblasti. Orožen sam omenja pri imenu Sichel, v opombi Žehelj.
I	LJUDJE IN DOGODKI
	
UMETNOST JE PREDAJA
ČUSTEV
Med nami živi znamenita Slovenka. Umetnica gospa Liza Lik, ki živi na videz tiho. Zgovornejše
so njene slike; Dovolj so pomenljive, da v knjigi "Kdo je kdo za Slovence" najdemo med redkimi izbranimi tudi ime ljubenske slikarke.
Njena zanimiva življenjska pot, ki ji je namenila poklic učiteljice, novinarke in nazadnje svobodne umetnice, je vsa prežeta z risanjem. Pa čeprav med ustvarjanjem podob gospa Likova najde dovolj časa, da si širi obzorje. Na primer tako, da bere vsak dan štiri ure. Nobelovce že drugič, nam je zaupala. Ali pa s potovanji po svetu. Evropa, Azija in Afrika... nič ji ni tuje in le Amerika je še neobiskana. Pa se bo odpravila tudi tjakaj. Spoznavanje tujih kultur je namreč odličen način za lastno izpopolnjevanje. Gospa Liza Lik že ve, saj se je prav v Egiptu spoznala s posebno slikarsko tehniko, imenovano enkavstika. Zaradi njene zahtevnosti je doslej edina na slovenskih tleh, ki se ukvarja z upodabljanjem s pomočjo deviškega voska.
Pa to niti ni čudno. Umetnica Likova se namreč na vsakokratno delo temeljito pripravi. Tako je v zadnjih desetih letih, odkar so ji nazadnje omogočili samostojno razstavo v galeriji Mozirje, risala "le" motiv matere, žensko figuro, motiv mačke in sedaj konje. Za nepoznavalca morda malo, a samo za risanje konj je Liza Lik več dni prebila v Lipici, prebrala devet knjig o konjih in pripravila okrog trideset skic v oglju. Do jeseni, ko bo ta tehnika izčrpana, pa bo problem svetlobe in sence ter jasnih linij, kar jo pri upodabljanju konj najbolj zanima, izrazila še v pastelih. In tako naprej, dokler ne bo po dveh ali treh letih ta tema tako obdelana, da bo dovolj kakovostnega gradiva za samostojno razstavo. Morebiti jo bo lahko predstavila tudi nam, ne le tujini, kamor jo vztrajno vabijo v goste. Prva priložnost za to bo že letos julija na Rečici, kjer si bo mogoče ogledati dosežke gospe Likove. Mogoče jih bo tudi odkupiti ali pa se dogovoriti za kakšno drugo risbo. Do julija je še dovolj časa, da bo v čudovitem, s starinami opremljenem stanovanju, nastala še kakšna umetnina, ki poleg podobe prinaša tudi globoko sporočilo.
Karolina Grudnik
Kresovanja na ljudsko pobudo
" Na planincah luštno je..."
Na petnajstem tradicionalnem pohodu na Travnik se je v nedeljo, 15. maja, znova srečalo mnogo ljubiteljev planin.
V lepem in sončnem vremenu se je že zgodaj zjutraj zbrala kar velika skupina pohodnikov pred ljubensko šolo, še več pa jih je bilo mogoče srečati med potjo iz Rastk oziroma iz Primoža proti Travniku.
Kljub temu, da si jih je kar nekaj pomagalo proti vrhu z jeklenimi konjički (Cilj posvečuje sredstvo, mar ne?), je večina zmogla pot v celoti peš. Njihov trud je bil delno poplačan že med potjo, saj seje narava pokazala v vsej svoji pomladni lepoti. Na nekaj mestih so namreč izpod snega pokukali zvončki, na katere smo v dolini že pozabili.
Ob prihodu na Travnik pa so pohodnike razveselili tudi domači planinci, ne le naravne lepote. Brezplačen čaj in za več kot 1600 metrov visoko postavljen bivak presenetljivo pestra ponudba po zmernih cenah sta marsikoga prepričala, da se je ustavil za dlje časa in "si privezal dušo". Hiteči v dolino pa so se lahko okrepčali ob naslednji postaji - na Robnikovi planini, od koder je zapeljiv vonj vabil na pozno kosilo.
Kljub številnim možnostim pa je vendarle največ popotnikov prineslo dobrote s seboj. In bili so enotnega mnenja, da visoko nad vsakdanjimi skrbmi vse bolj tekne. Še posebej ob ugotovitvi, da prijeten pohodniški dan stane le nekaj časa in dobre volje, vse ostalo pa nudijo nahrbtniki in torbe.
Karolina Grudnik
100 let Fhidrske mame z Ljubnega
"Ja, za svoja leta sem še kar zdrava "
Kot smo pravilno ugotovili že v prejšnji številki, kakšne organizirane oblike praznovanja minulih prvomajskih praznikov ni bilo. Zakaj, kdo in na kakšen način naj bi obeležil vsaj delavski praznik (!), ni poante zapisanega, dejstvo pa je, da bi ostala z kolegom fotoreporterjem praznih rok, v kolikor ( kolikokrat že in kolikokrat še ) ne bi bilo spontanega ljudskega zanosa in želje po ohranitvi pozitivnih navad in nekakšnih izpušnih ventilov vedno bolj obremenjenih, v smislu negotovosti delavcev.
Številni kresovi po obronkih hribov so vendarle dokaz, da se delavski praznik ponovno vrača v zavest ljudi. Brez prisile ali kakršnega koli
iSPfK;
BbsI

političnega predznaka. Razbremenitve vsakdana pač ni nikoli odveč, so verjetno razmišljali v bifeju Kmetič v Kokarjah in gostom poleg kresovanja ponudili tudi glasbo v živo. Nekaj podobnega so se trudili tudi člani društva Podeželske mladine iz Gornjega Gradu. Ognjeni rezultat njihovega truda je kljub začetnim težavam oznanjal Zadrečki dolini predvečer praznika. Florjan nad Gornjim Gradom je za tovrstne priložnosti skoraj idealen kraj.
Največje in najbolje organizirano kresovanje pa so nedvomno pripravili krajani Dola pri Novi Štifti. Veselo razpoloženje malodane vseh živečih v tem kraju je bilo nalezljivo in sproščeno razigrano. Pa brez kakšne posebne predhodne organizacije. Pač dogovorili so se, vsak bo nekaj prispeval in ljudsko rajanje je bilo prava podoba sloge in medsebojnega sodelovanja ljudi, ki jih druži vezanost na skupni življenski prostor. Kakšnih sto se jih je zbralo, prišli pa so tudi od drugod.In še bodo prišli, takšnih srečanj si ljudje želijo in potrebujejo.Brez soljnja pameti s te ali one strani. Tega so ljudje siti. Škoda je samo, ker ni bil sit tudi kolega fotoreporter, kljub dejstvu, da so mu prijazni domačini odstopili skoraj celo pečeno kokoš. Edina slabost torej, ki pa se bo ob letu odpravila, v to sem prepričan. Kot smo naknadno izvedeli, bo na pomoč priskočil bližnji sosed, ki ima kokošjo farmo. Upajmo, da bo potem Sašo sit in vsaj kakšna kokoš cela. Kakorkoli že, ljudje bodo tudi v bodoče ohranjali vrednote,ki jim pomenijo užitek in sprostitev. V samoorganizaciji in spontano pa zato tem bolj veselo in družabno.
Tekst: Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi
"Malo me bolijo roke in še kaj, bolj slabo vidim, slišim tudi ne preveč dobro, sicer pa tudi staro drevo shira, kaj ne bi jaz. Ni dobro, da preveč poležavam in počivam, me potem še bolj boli, bolje je, da hodim in se razmigam," je na vprašanje o zdravju odgovorila Marija Tesovnik, Fludrska mama z lepe kmetije nad Ljubnim ob Savinji. Nič nenavadnega, če Fludrska mama to soboto ne bi slavila svoje 100-letnice. "V soboto bom praznovala 101 .rojstni dan," pravi. In moramo ji verjeti. "Moj prvi rojstni dan je bilo moje rojstvo, lani sem slavila stotega, letos pa bom stoprvega, ko bom dopolnila 100 let," se ne da zmesti. Domači pravijo, da srčno rada pogleda video posnetke z lanskega slavja z mašo ob domači kapelici. V soboto bodo na Fludru tudi srečni in veseli, z mamo bodo "domači" sin Tina z ženo Antonijo, vnukinjama in pravnukinjo, sin in hčerka Jože in Marija s svojimi in še kdo z dobrimi, najlepšimi željami.
Le kako Fludrski mami ne bi zaželeli vsega najlepšega! Njeno dobro srce, veder značaj, dobrote polno in bogato življenje; je tega več kot vredno. Za debelo knjigo bi bilo spominov na minulih sto let. Spominov? "Bolj malo se še spomnim," pravi, a je to čista laž. Ko se razgovori o trpkih in srečnih dogodkih svojega življenja, lahko srečneži, ki ji imajo priliko prisluhniti, samo strmijo. Strmijo in so ji hvaležni za bogastvo njenih domislic in življenskih modrosti.
"Recept za visoko starost naj povem? Ne bom, ker ga ne poznam!" Kratko in jasno. A vseeno doda: "Jezus, ko bi le znali pametno in skromno živeti, a se bojim, da se ne da kaj dosti spremeniti." In nič dodati, lahko brez omahovanja pripišemo.
Njen prvi rojstni dan torej sega v maj 94.leta prejšnjega stoletja. Pri Frančišku v Radmirju je bilo to, pri tridesetih seje preselila na Fludr, moža je izgubila pred dobrimi 20 leti. Živi so spomini na obnovo kmetije, na ročno delo in trpljenje, na trdo delo mož pri spravilu lesa, na marsikaj. Pomanjkanja niso trpeli, bili navajeni skromnosti v vsemu, pa zato toliko bolj zadovoljni in zdravi. "Delati je bilo treba, pa se je živelo; kdor ni delal, sije sposojal in grunti so šli na kant. Bojim se, da bo spet tako. Vsega je bilo, le denarja malo. Ce si ga le nekaj imel, si bil bogat, danes je denarja veliko, a ni veliko vreden, le za vojsko ga je vedno dovolj. Eni bodo spet bogati, drugi revni, kot vedno," razmišlja Marija Tesovnik, kije med drugim doživela tri svetovne vojne, kot sama pravi, po njenem mnenju pa je najhuje zadnje čase, ko zaradi politike in politikov trpijo nedolžni ljudje, starejši, otroci...
In smo tam, pri nečem najlepšem, pri najmlajših. Nekje pri 80 letih je Fludrska mama dobila vnukinji. Domači danes po tiho priznavajo, kako jih je skrbelo, da deklici ne bi poznali stare mame. Pa jo poznata, že več kot dvajset let. A kaj bi to, devet mesečna pravnukinja tudi že pozna mamo, prababico in majhna punčka je njeno največje veselje, največja sreča, srčna ljubezen.
"Kako je danes pusto pri naši hiši," pravi mama, če njene ljubezni ni doma le kakšen poldan. Kako rada jo ujčka, se igra z njo in medvedkom, pogovarjata se tudi že, mama ji ob posteljici zapoje, skupaj zadremata...Domači se ob vsej tej sreči pogosto srečni nasmejijo, ne skrivajo, da se jim tudi oči orosijo. A mama za to ne ve, nič kaj rada se ne slika, pa bliskavice v vsej sreči skoraj ni opazila. Sreča, z veliko začetnico in v najbolj plemenitem pomenu besede.
Ni dolgo tega, ko je Marija Tesovnik dejala: "Devetdeset let sem res želela učakati, zdaj pa res ne vem, kaj naj si še želim." Danes zagotovo ve, vemo pa tudi mi - z najlepšimi in najbolj iskrenimi željami ZDRAVJA!
Največje veselje Ftudrske mame je njena pravnukinja
Ml IMAMO SVOJ NAJ
V začetku aprila smo se osnovnošolski podmladkarji turističnega društva iz Gornjega Grada udeležili območnega festivala v Rogaški Slatini. Simon, Klavdija, Maja, Simona, Nika, Mojca in Sara ter učiteljici, ga. Bojana Zupanc in ga. Lilijana Bele smo s skupnimi močmi pripravili predstavitev naše baročne katedrale sv. Mohorja in Fortuna ter kratko igro iz Kacijanarjevega življenja.
Že zjutraj ob sedmih smo se zbrali v šoli in tam opravili zadnje priprave za nastop.
Po dveurni vožnji smo prispeli v Rogaško Slatino. Mislili smo, da bomo hitro pripravili vse potrebno za nastop in si nato ogledali kraj. A nam slednje zaradi dolgotrajnega iskanja kristalne dvorane žal ni uspelo.
Prtljago smo znosili v dvorano in na že postavljenih panojih naredili razstavo novih in starih fotografij našega kraja.
Nastopili smo člani turističnih krožkov iz devetih krajev. Tudi drugi so na podoben način kot mi predstavili svoj naj v domačem kraju. Gornjegrajci smo pristali na petem mestu. Domov smo se vračali zadovoljni, vendar nam je bilo žal, da smo bili edini iz Zgornjesavinjske doline, ki smo se predstavili na tem zanimivem turističnem festivalu, katerega finalni del se je odvijal v Postojni.
Sara Basti
7.b-razred OŠ Fran Kocbek Gornji Grad
POVZETEK PREDAVANJA O SUHOMESNATIH IZDELKIH
Naše kmetije so bogata zakladnica izvirnih tehnologij pri pripravi prekajenega in sušenega mesa. Suhe mesnine so naše narodne posebnosti, sem sodi tudi bogata izbira kruhov in mlečnih izdelkov. Izkušnje o sušenju mesa domačih živali se prenašajo iz roda v rod. Sodobno življenje marsikaj spreminja pa tudi ohranja. Veliko stvari tone v pozabo. V želji po ohranitvi in prenosu znanja smo v mesecu januarju povabili dr. Stanka Renčlja na Solčavsko, ki je opozoril na nekatere bistvene značilnosti, na katere moramo paziti pri suhomesnatih izdelkih. Na kaj moramo posebej paziti, bomo na kratko opisali.
OSKRBA PRAŠIČEV PRED ZAKOLOM
Pri tem je najpomembnejše preprečevanje stresa, ki povzroča različno škodo pri prašiču in mesu. Za dobro kakovost suhih mesnin je pomembna tudi prehrana, zlasti v zadnjem obdobju pitanja. Vsaj mesec dni pred zakolom prenehamo s sirotko in pomijami. Ta krma vpliva, da je slanina mehka in mazava, njena aroma in tudi aroma mesa je slabša. Zato zadnje tedne pred zakolom krmimo s krmo, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, to je z žiti (predvsem ječmen), ta pa ugodno vpliva na čvrstost slanine in tudi njeno aromo in aromo mesa. Dan pred zakolom prašičem ne damo večernega obroka. Kadar so meso ali izdelki namenjeni porabi v gospodinjstvu, kmečkem turizmu, obvezno pokličemo veterinarja, da pregleda živali pred zakolom. Po njem pa mora pregledati meso, notranje organe in opraviti pregled na trihinelozo.
ZAKOL PRAŠIČEV
Najpomembnejši vodili, ki jih moramo upoštevati pri zakolu prašičev, sta pravilna in čim popolnejša izkrvavitev in brezhibna čistoča pri delu. Poglavitni klavni posegi so tile: omamljanje, izkrvavitev, odstranjevanje ščetin z ožiganjem oziroma garbanjem ali odiranjem, odstranitev notranjih organov, razpolavljanje, veterinarski pregled in končna obdelava polovic.
HLAJENJE ZAKLANIH PRAŠIČEV
Takoj po zakolu je temperatura mesa 39 do 40 stopinj Celzija. Taka temperatura in vlažna površina sta zelo primerni za razvoj mikroorganizmov. Zato je po zakolu zelo pomembno hitro znižanje temperature mesa. Na splošno želimo, da so prašičje polovice ohlajene 24 ur po zakolu na temperaturo od 0 do 6 stopinj Celzija. Takšna temperatura mesa je najprimernejša za razsekovanje in oblikovanje kosov za suhe mesnine.
	’ :		NASVETI			11111	ŠPORT
					
SOLJENJE
Je postopek, kadar meso prepojimo s kuhinjsko soljo, znana sta dva načina:
-	suho soljenje, pri katerem meso natremo,
-	mokro soljenje, ko kose mesa potapljamo v raztopino kuhinjske soli ali slanice.
Kuhinjska sol zavira rast in razmnoževanje vseh vrst bakterij v mesu. Druga funkcija soli v mesu je, da sodeluje oziroma povzroči nabrekanje mesnih beljakovin. Tretja funkcija soli je nastanek za mesne izdelke značilnega slanega okusa oziroma slane komponente v aromi suhe mesnine. Pri zmernem soljenju uporabljamo 2,5 do 3,5 % soli, za manjše kose pa uporabljamo nekoliko manj. Od pravilnega soljenja je tudi odvisna kasnejša kakovost mesnin.
DIMLJENJE
Pri dimljenju se meso prepoji s sestavinami dima in tako se oblikujeta značilna aroma in barva. Suho meso dimimo pri temperaturi 22 stopinj Celzija in pri relativni vlagi 65 do 75 stopinj Celzija. Dimimo 3 do 7 dni, le v neugodnem vremenu 14 do 30 dni. Pri tem uporabljamo trd les, zlasti bukev.
SUŠENJE
Sušenje na zraku je metoda konzerviranja mesa, ki temelji na izhlapevanju vode iz mesa. Ta mora biti postopna in enakomerna, sicer se lahko površina izdelka zasuši in tako se bistveno zmanjša proces sušenja. Zadrževanje visoke aktivnosti vode v izdelkih pa lahko negativno vpliva na potek zorenja. V začetku voda intenzivneje izhlapeva. Jakost sušenja se postopoma zmanjšuje ob postopnem naraščanju temperature sušenja.	(se nadaljuje)
________________________ŠPORT__________________________
Uspešen start tenisačev Rečice
V soboto, 14. maja, so z nastopanjem v 3. slovenski ligi začeli tenisači TK Rečica ob Savinji. V prvem kolu so 4:1 premagali lanskoletnega prvoligaša Partizana iz Medvod, dan kasneje pa v drugem kolu na gostovanju v Hrastniku tamkajšnjo ekipo z enakim rezultatom. V 3. kolu, 21. maja, igrajo na domačem igrišču z Litijo, dan kasneje pa jih čaka po mnenju strokovnjakov odločilna tekma za prvo mesto v skupini v Trbovljah. V 5. kolu, 4. junija, bodo doma gostili Radovljico.
Bolj obširno bomo o rezultatih in sami ekipi TK Rečica spregovorili v prihodnji številki Savinjskih novic.
KF
Začetek lokostrelske tekmovalne sezone
Lokostrelski klub iz Gornjega Gradu je s svojimi rezultati velikokrat dokazal, da je najuspešnejši športni kolektiv v dolini. Tudi v prihajajoči tekmovalni sezoni pričakujejo dobre rezultate, tako posamezno kot ekipno. Prvo priložnost za dokazovanje bodo imeli že jutri na republiški tekmi na nogometnem igrišču v Gornjem Gradu. Poleg najboljših državnih lokostrelcev pričakujejo tudi udeležbo avstrijske reprezentance. V tekmovalnem koledarju slovenske lokostrelske zveze so gornjegrajski lokostrelci predvidoma gostitelji še dveh tekem enakega ranga. Tekma se bo pričela ob pol desetih dopoldan. O rezultatih tekme bomo poročali v prihodnji številki.
EDI MAVRIČ
Kolesarska dirka Po Sloveniji tudi pri nas
Letos smo si imeli možnost delček zanimive mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji ogledati tudi pri nas. V ponedeljek, 9. maja, je namreč kolona kolesarjev po trasi 1. etape od Otočca do Kamnika zavila tudi k nam.
Iz Soteske, kjer so vstopili v našo občino, so kolesarji nadaljevali vožnjo skozi Nazarje po zadrečki cesti do Gornjega Grada in naprej preko Črnivca. Zahteven vzpon je dodobra izmučil slovenskega tekmovalca Marka Baloha, ki ga je glavnina 100 metrov pred vrhom Črnivca kljub njegovi poprejšnji prednosti treh kilometrov še ujela. Pobeg pa je navkljub 902 m visokemu prelazu uspel Kazahstancu Sedunu in Rusu Bočarovu.
Kot ste verjetno seznanjeni, se je kolesarska dirka Po Sloveniji minulo nedeljo končala z zmago Nemca Tobiasa Steinhauserja.
PODPEČNIKOV
MEMORIAL
Da je mali nogomet najbolj priljubljen šport v naši dolini, je pokazal tudi že 4. tradicionalni memorialni malonogometni turnir v izvedbi Športnega društva Nova Štifta. Letošnjega turnirja, ki je potekal 16. in 17. aprila, so se udeležile ekipe iz naše in kamniške občine.
Gledalci, ki jih tudi letošnje leto ni manjkalo, so kljub slabemu vremenu videli 20 tekem ter 147 golov.
Ob koncu turnirja je organizator podelil najboljšim zaslužene nagrade:
1.	MESTO: SENTIMENTY - TUHINJ
2.	MESTO: DAVIDOV HRAM - BOČNA
3.	MESTO: AP KOTNIK - ŠMARCA
4.	MESTO: MZ-SLS - TUHINJ
Prve štiri ekipe so dobile pokale, prvouvrščena ekipa pa še denarno nagrado ter priznanja, organizator pa je na koncu podelil še pokale in priznanja najboljšemu igralcu, strelcu in vratarju. NAJBOLJŠI IGRALEC:	ROBERT
HRIBAR (SENTIMENTY)
NAJBOLJŠI STRELEC:	MARKO
ŠAREC (AP KOTNIK)
NAJBOLJŠI VRATAR: TONI ČEPLAK (DAVIDOV HRAM)
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo tega turnirja, ekipam pa hvala za sodelovanje ter na svidenje prihodnje leto.
Silvo Resnik
Pokal za 3. mesto )e /z rok organizatorja prejel Stane
Kotnik
KF
	ŠPORT
	
ODBOJKARICE V EVROPI
Za nami je naporna tekmovalna sezona, ki se je pričela v avgustu lani in končala v mesecu aprilu z nastopi v končnici prvenstva, v kateri so se za prva štiri mesta v 1. državni ligi potegovale štiri prvouvrščene ekipe po običajnem ligaškem dvokrožnem sistemu tekmovanja.
Med temi štirimi ekipami je bila tudi ekipa OK Gornji Grad Brokat, ki se je po majhni krizi v pomladanskem delu tekmovanja po rednem delu uvrstila na četrto mesto. V končnici tekmovanja so se domače igralke z OK LIK Tilia iz Kočevja, ki je redni del tekmovanja zaključil na 3. mestu, potegovale za dokončno 3. mesto v prvi državni ligi.
Prvo tekmo, ki se je odigrala na igrišču višje uvrščene ekipe, torej na gostovanju, so odbojkarice G. Grada prepričljivo dobile, drugo "doma" izgubile, v tretjem krogu, na gostovanju v Kočevju pa ekipo Kočevja znova visoko premagale in si s tem priborile končno tretje mesto v ligi.
V nadaljevanje tekmovanja, za naslov državnega prvaka in s tem za vstop v evropska tekmovanja, sta se tako uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi, to sta ekipi Cimos Koper in Avtohit Bled, njima pa sta se pridružili ekipi, ki sta nastopali v evropski ligi, to sta Paloma Branik in ABES TRADE iz Celja.
Zanimivo pustolovščino v končnici prvenstva si je privoščil Cimos, ki je samo za ta del tekmovanja v svoje vrste vključil igralko iz Ukrajine, ki je z ekipo Slovjetske zveze nastopila na Ol v Seulu, ki pa ni bila pravilno registrirana. Tako je po gladki zmagi Kopra v Celju izbruhnila afera, ki je imela za posledico razveljavitev tekem končnice prvenstva in izključitev ekipe Kopra iz nadaljnjega tekmovanja v 1. DOL. Po zmagi Palome nad Bledom sta se tako za končno zmago in naslov državnega prvaka pomerili ekipi Celja in Palome Branika. Po treh medsebojnih tekmah je naslov zasluženo osvojila ekipa Celja.
Končni vrstni red najboljših petih ekip v Sloveniji je tako naslednji: 1.0K ABES TRADE Celje
2.	OK Paloma Branik
3.	OK Avtohit Bled
4.	OK Gornji Grad Brokat
5.	OK LIK Tilia Kočevje
Z zmago Celja nad Palomo Branikom je bila ekipa Cimosa dokončno izločena tudi iz evropskega pokala, v krog evropskih tekmovanj pa je tako uvrščena ekipa OK Gornji Grad.
Dosežek, ki bi ga bilo veselo vsako okolje. Velika možnost promocije občine in doline, če... če bi vse to znali s pridom izkoristiti...
tivnosti, pa čeprav na najvišjem nivoju. Ali pa nismo imeli sreče s pridobivanjem partnerjev? Veseli bi bili, če bi bilo res to drugo, zato pozivamo vse, ki so zainteresirani za poslovno sodelovanje, da se nam pridružijo.
Še v tem mesecu se bo potrebno na najvišjem nivoju v občini dogovoriti o nadaljnjem delovanju kluba, saj smatramo, da problemi, s katerimi se srečujemo, niso samo naši, temveč precej širši. Pod pogoji, kakršnimi smo delali zadnja leta, tekmovanja vsekakor ne moremo nadaljevati. Zato trkamo na vest vseh tistih, ki so ponudili sodelovanje, pa jih vse leto ni in ni blizu pa tudi na vrata vseh tistih, ki v tekmovanju na najvišjem nivoju vidijo izziv za vključitev in sodelovanje.
O razpletu pomembnih odločitev, ki so pred nami, bomo poročali v eni izmed naslednjih številk.
VS
HIMALAJSKI DNEVNIK
Avgust Robnik - Rubi je doma iz Krnice pri Lučah. Z alpinizmom se ukvarja enajst let. Opravil je preko 500 plezalnih vzponov v domačih in tujih gorah. Obiskal je francoske Alpe, trikrat znameniti Verdon v Provanci, bil je član odprav v ameriški park Yosemite (88’ in 90’), kjer je kot prvi Slovenec, v navezi z Dušanom Debelakom, preplezal smer z najvišjo tehnično oceno A5. Lansko leto pa se je udeležil slovenske himalajske odprave Kumbakarna 93’. Tričlanska odprava (v njej sta bila še Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik) je poskušala splezati na še neosvojeni vrh Kumbakarna East (7468 m).
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Kjer je mir, tam je Bog (nepalski pregovor)
Kljub dežju s Premom vztrajava na strehi. Stejeva po nepalsko egg, doi, tin..., se pogovarjava in pojeva. Zdaj mi je njegova družba všeč. Pristen je in preprost.
Ob štirih ponoči se ustavimo v obcestni okrepčevalnici. Mlada, tiha žena kuha čaj. Medle lučke osvetljujejo barake, ki služijo popotnikom za kratek oddih. Ljudje se tiho pogovarjajo. Nekako svečano vzdušje vlada. Nihče ni zaspan.
V sveže, umito jutro se pripeljemo med prostrana riževa polja. Potujemo skozi pokrajino Terari, nižinski, najrodovitnejši del Nepala. Vidni so še sledovi monsuna, prazna rečna korita, kamor so reke izlile odvečno energijo in jih nato zapustile.
Piše: Avgust Robnik
SPO RT
Kdor ne more hoditi, poskuša teči (nepalski pregovor), 9. sept. Birtamod
Kamion seje pokvaril. Prem je vseeno dobil težko pričakovani ameriški dolar, pot pa smo nadaljevali z avtobusom.
Izkaže se, da smo presedlali z osla na konja, vožnja s kamionom je postajala po luknjasti cesti prava muka.
Začenjamo se vzpenjati po neskončnih klancih. Globoke kolotečine v blatu nagibajo avtobus zdaj levo, zdaj desno, da nas je pošteno strah. Srečamo popolnoma natrpan avtobus, kakšnih deset ljudi pa celo sedi na strehi. Smejijo se in prepevajo, zdi se, da jim je popolnoma vseeno, ko gledajo polkilometerski prepad pod cesto. Kar malo sem šokiran. Prespimo v Hamu, znanem po nasadih čaja, čeprav po krivici manj znanem od sosednjega Darjeelinga, ki je čez mejo, v Indiji.
11. sept.
Prispeli smo v Gopetar, 2200 m visoko. Tu se cesta končuje, edino prometno sredstvo od tod naprej so noge, hrbet pa je prostor za tovor.
V tišini ob Kabeli river, 12. sept.
Sedim ob reki Kabeli, neznosno vroče je, komarji in mušice plešejo nad vodo. Nad mano je most. Star mož je pravkar prišel do njega. Položi nanj cvetje in sklene dlani za srečno prečkanje reke. Tomaž sedi na skali, nedaleč stran. Delimo bolečino ob spominih. Smo pri tolmunu, kjer je lani utonil Damč Vidmar, prijatelj iz Škofje Loke. Dušan in Tomaž sta takrat nemočna gledala, kako ga divja reka nese v nek drug svet...
Pijavke, sol pa še šentjanževo olje, 14. sept.
Štiri dni smo na poti proti goram. S travnatega sedelca sredi džungle zagledamo Yamphudin, zadnjo stalno naselbino pod gorami na vzhodu Nepala. Že dva dni nas nadlegujejo pijavke. Kar mrgoli jih vsepovsod, dež, ki pada vsak dan, jim neznansko prija, naša kri pa tudi. Pred njimi se branimo tako, da zapremo "dohode" pod hlače in jih skupaj z obuvali natremo s soljo. Vendar se pri tako številčni armadi najde kakšna, ki odkrije šibko točko v našem obrambnem sistemu in že se naslaja ob sveži evropski krvi.
Pri begu pred to nepremagljivo vojsko Duš v nekem trenutku ne doseže soglasja s svojim nahrbtnikom, ki hoče levo, on pa desno. Oba pristaneta v potoku, ob tem pa se Duš prav grdo rani po glavi. Pri brskanju po opremi ugotovimo, da nimamo povojev, skratka nobene prve pomoči, razen nekih tablet in šentjanževega olja. Z njim namažemo rano in jo povijemo s svežo majico. Šentjanževo olje pa postane naše univerzalno zdravilo.
(se nadaljuje)
PIS M A B R ALCE V
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 30 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
PREJELI SMO
Spominska obeležja v krajevni skupnosti Rečica
Spomeniki NOB niso last organizacije Z.B. Rečica, ampak so last vseh krajanov.
So pomniki na boj proti okupatorju in spomin na vse, ki so dali svoja življenja za svobodo Slovenije.
Leta 1990 je dobilo Turistično društvo Rečica prvo mesto med najlepšimi manjšimi turističnimi kraji v Sloveniji. Mislimo, da je temu visokemu priznanju pripomogel tudi spomenik NOB, ki s svojo lepo ureditvijo dopolnjuje urbano ureditev trga.
Na spomeniku je vklesanih 64 imen. Talci, padli v boju in umrli v taboriščih. Za sam spomenik, za ureditev cvetličnih nasadov in šopek ob Dnevu mrtvih skrbi organizacija Elkroj, za kar se ji to pot javno zahvaljujemo. Za spomenika na Stonu in Medvedjaku skrbijo člani lovske družine Rečica. Spomenik padlim kurirjem v Dol-Suhi in spominsko obeležje na pokopališču pa urejajo člani Z.B. Rečica.
Z dogovorom med KS in organizacijo'Z.B. je bilo domenjeno, da se čisti prostor 20 kvadratnih metrov, na katerem stoji spomenik. Na tem prostoru sta postavljena tudi panoja in klopi T.D.
Ne želimo, da postane spomenik NOB enklava v trgu Rečica. O tem pa naj premislijo tudi krajani.
Obenem je to tudi konkreten odgovor gospodu Zamerniku na njegovo 4. in 5. vprašanje o skrbi za spomenike NOB na Rečici.
Organizacija Z.B. Rečica ob Savinji Predsednik: Tiršek Tone
PISMA BRALCEV
Za marke (DEM) v štirinajstih dneh na socialno v nedoločenem času
Izgleda, da v naši demokratični družbi še vedno obstaja pravilo, če nekomu vtakneš v žep denar, dobiš takoj (ali v najkrajšem času). V mojem primeru zobno protezo.
V	naši Zgornji Savinjski dolini imamo zobozdravnika dr. Hrvoja Kovačiča, ki dela v zobni ambulanti Gornji Grad. Dr. Hrvoje Kovačič je redno zaposlen preko socialne službe, zato dobiva osebni dohodek preko te organizacije. Dr. Hrvoje Kovačič pa dela po svoje, nekaj za socialo, ki jo že tako vsi plačujemo, seveda še z dodatnim socialnim zavarovanjem, (nekaj pa za v svoj žep). Tako oškoduje državo, ki ji ne plačuje davka. S tem da material, ki ga plačujemo mi vsi davkoplačevalci, porabi tudi v svoje namene. Seveda, to je zahvala, ker mu je država Slovenija dala državljanstvo, da jo sedaj izkorišča.
Da pridem k dejstvu:
V	mojem primeru se je pač dogajalo tako kot že nekaterim pred mano. V ordinaciji zobne ambulante Gornji Grad mi je spulil 4 zobe. Da pa bi dobil zobno protezo, je pa dr. Hrvoje Kovačič skušal iztržiti čim več, za v svoj žep.
Prišel me je iskat v službo in mi dejal takole. Za 550 DEM dobiš protezo v štirinajstih dneh. Ker pa nisem pristal na to, me je, ko sem prihodnjič prišel k njemu, odslovil z besedami naj pridem čez en mesec, če bo kaj prostora zame.
To se ni dogajalo samo meni, to se je dogodilo že mnogim pred mano. Večina mu je seveda plačala. Nekateri pa seveda ne in so še sedaj brez zob.
Imam vsaj tri priče, ki bodo potrdile, kar sem napisal. Želel bi pa, da se mi oglasijo vsi tisti, ki so bili oškodovani tako ali drugače v zobni ambulanti Gornji Grad.
Franc Brezovnik
KRONIKA
3.5.94	je ob 19.25 uri za zdaj neznani storilec vlomil v skladišče materiala podjetja Glin Stavbno pohištvo, razmetal papirje in nekaj inventarja, odnesel pa ni nič.
5.5.94	je ob 5.55 uri Alojz M. (43) iz Žlabra vozil osebni avto po Obrtniški ul. v Nazarjah. V križišču z regionalno cesto pri vključevanju v promet ni pustil prednosti osebnemu avtomobilu, ki ga je proti Mozirju vozil Karel č. (46) iz Mozirja. Vozili sta trčili, nastala je materialna škoda.
KRONIKA

6.5.94	se je ob 12.20 uri na policijski postaji zglasil Ivan H. (41) iz Bočne in povedal, da je neznanec njegovi hčerki Sonji v času od 12. do 15.2. letos iz predala omare v stanovanjski hiši odtujil večjo vsoto denarja.
9.5.94	je ob 13.40 uri Roman V. (24) z Rečice ob Savinji vozil osebni avto v Rečici. Ker hitrosti vožnje ni prilagodil stanju cestišča, je trčil v osebni avto, ki ga je vozil Ladislav F. (69) s Prihove. Nastala je materialna škoda.
9.5.94	je ob 15.15 uri na parkirnem prostoru v Nazarjah otrok zaradi neizkušenosti s kolesom trčil v parkiran osebni avto, last Janeza N. (29) iz Podkraja, in na njem povzročil materialno škodo.
11.5.94	je bil ob 7.40 uri med kontrolo potnikov na avtobusu v Varpolju legitimiran Miro P. (53) iz Zidanega mosta. Policisti so ugotovili, da gre za večkratnega storilca kaznivih dejanj, za katerega je bilo razpisano iskanje. Miro P. je posedoval pištolo z naboji, za katero ni imel potrebnih listin. Orožje so mu zato odvzeli in napisali ustrezno prijavo.
12.5.94	je ob 17.10 uri Štefan P. (52) iz Lepe njive vozil kolo z motorjem v Ljubiji. Iz neznanega vzroka je trčil v ustavljeno kombinirano vozilo Bojana K. (20) iz Prebolda in se pri tem hudo telesno poškodoval, nastala pa je tudi materialna škoda.
14.5.94	je ob 6.05 uri Janko B. (38) iz Lepe njive v Ljubiji v križišču s cesto proti Šoštanju z osebnim avtomobilom vzvratno trčil v osebni avto, ki ga je vozil Franc B. (24) iz Homec-Brda. Nastala je materialna škoda.
I Ljubno ob Savinji
I vas v maju vabita k nakupu:
I * enoročnih baterij iz uvoza,
! * tuš kabin,
i* premazov za les in kovino po izjemno ugodnih cenah, I * vrtnih stolov in miz,
I * svetil in plafonjer,
I* bele tehnike in gospodinjskih aparatov,
I* in še veliko ostalih stvari za gradnjo in topel dom.
I Vljudno vabljeni!
Tel. & fax: 832-011 in 841-267
Hss
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Velenje
Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita.
UGODNA PONUDBA:
-	nagrobnih spomenikov -okenskih potic -stopnic
-tlakov
-	šankov in kuhinjskih pultov
Valentin Podpečan Šale k 20, VELENJE tet, 003/657-558 Uradne ureza stranke: vsako sredo in soboto od 7.00 do 17.00
Preživite nekaj dni brezskrbnega dopusta z nami!
-SLOVENSKO PRIMORJE
-	ISTRA
-	KVARNER -HRIBI
-ZDRAVILIŠČA
Namestitev v hotelih, apartmanih, zasebnih sobah.
Plačilo na več obrokov.
Popusti za otroke.
Izkoristite ugodne cene.
Organiziramo izlete doma in v tujini. Informacije in prijave: IZLETNIK MOZIRJE Tel., fax: 831-019
Trgovina GAMS
Na trgu 3, Mozirje
AKCIJSKA
POMLADNA PRODAJA
do sobote, 28.5.1994
-	majice kratek rokav
-	kratke hlače od -tenis copati
-	pižame od
-	nogavice 5 parov
-	trenerke otroške od
-	posteljnina od
-	in še in še
290.00	SIT
700.00	SIT dalje
850.00	SIT
1.750.00	SIT dalje
490.00	SIT
1.300,00 SIT do 1.600,00 SIT
1.500.00	SIT dalje
Po ugodni reklamni ceni tudi program oblačil v modnih peščenih barvah.
Prodaja na več čekov!
Za izžrebance večerja v restavraciji!
Del. čas: od 10. do 17. ure.
SE PRIPOROČAMO!
	Z A 11 V A L E
	
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
iz Juvanja 19
se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom ter podjetjem Mercator ZKZ Mozirje, Komunala Mozirje in Gorenje Maloprodaja Nazarje za pomoč, darovane vence, cvetje, sveče in sv. maše ter izraze sožalja. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo g. Vratanarju, Lovski družini Ljubno ob Savinji ter pevcem in gasilcem.
Žalujoči vsi njegovi
JOŽETA
PUSTOSLEMŠKA
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA MAVRIČA
iz Mozirja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v času težke bolezni. Prav tako iskrena zahvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob tragični smrti našega dragega moža in atija
FRANCIJA SIVCA
iz Dele pri Bočni
se iskreno zahvaljujemo za vsa izkazana sožalja, darovano cvetje in sveče ter za udeležbo ob zadnjem slovesu. Še posebej se zahvaljujemo govornikoma g. Marinki Vrtačnik in g. Marku Potočniku, g. Ivanu Purnatu za pogrebni protokol in moškemu pevskemu zboru iz Bočne.
Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani in pomagali.
žena Anka, sin Peter, hčerka Sara
OGLASI
Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-dekracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	odštejemo pogrebnino v višini 56.600 SIT
Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji __________________________________________Tel. 0631841-029
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nisi mogel nam podati, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Antona
Miklavca
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih.
Zahvala tudi gasilcem, pevcem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej pa se zahvaljujemo gospodu Kelemenu za njegovo nesebično pomoč v času bolezni.
Vsi njegovi domači!
ZAHVALA
Zapustil nas je
Žani
KRAJNC
iz Nazarij
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče in sv. maše ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Prisrčna hvala dr. Kelemenu in dr. Širku za zdravniško pomoč, g. Korenu za lepo opravljen obred, govornikoma, ZŠAM za organizacijo pogreba ter novoštiftskim pevcem za lepo doživeto petje.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
OG LASI
NMMIMfŽM MOMMI <•#.».
STEBLOVNIK IVAN
Parižlje 11/c, 63314 Braslovče tel&fax: 063/ 721-667, 063/ 721-043
- pogrebna služba -cvetličarna
- izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov
- CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT
-	PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ
-	RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
/O ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
BBS - HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA
V sodobnem svetu je hitra in kvalitetna informacija porok za sprejem pravočasne in uspešne odločitve. Zato smo tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. posodobili informacijski sistem, ki omogoča posredovanje bančnih informacij na dom in sicer preko BBS-a (BULLETIN BOARD SYSTEM).
Do informacij, ki jih objavljamo preko našega BBS-a imajo dostop vsi tisti naši komitenti, ki razpolagajo z ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik in modem).
In kaj ponujamo na našem BBS-u?
BBS LB Splošne banke Velenje d.d. objavlja informacije s področja:
-	kreditne ponudbe za obrtnike in občane
-	tolarskih in deviznih obrestnih mer
-	zakonskih zamudnih obresti, seznanjamo vas s:
-	tečajno listo Banke Slovenije
-	tečajno listo LB Splošne banke Velenje d.d.
-	seznamom naših enot in naših menjalnic omogočamo pa vam tudi dostop do:
-	raznih sporočil, obvestil in
-	baze podatkov stanj na vaših tekočih in žiro računih.
B BS lahko koristite neprekinjeno vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih na telefonski številki 063 856 510. Podrobnejše informacije dobite na ekspozituri Šaleška osebno ali na telefonu 063 859 106 vsak delovni dan od 7.00 do 13.00 ure.
Odkup podjetja GLIN POHIŠTVO d.o.o.
OBVESTILO
Kot je bila širša javnost že seznanjena, je Sklad za razvoj RS dal razpis za prodajo firme GLIN POHIŠTVO. Ker se v vodstvu firme GLIN POHIŠTVO d.o.o. zavedamo, da leži temelj boljšega življenjskega standarda v dolini na zdravem kapitalu v rokah doline, smo sprožili postopek, ki bi v prvi vrsti omogočil odkup podjetja zaposlenim in ostalim pravnim in fizičnim osebam v Savinjski dolini.
Z namenom informiranja morebitnih interesentov za nakup podjetja GLIN POHIŠTVO d.o.o. in formiranja nove delniške družbe, bo dne 23.5.1994 ob 18. uri v sejni sobi firme GLIN POHIŠTVO obširna predstavitev dosedanjih aktivnosti in možnosti za soudeležbo pri nakupu.
VABLJENI!
GLIN POHIŠTVO d.o.o.
trGOMKRAJCar
			
Kobacaj plenice	749,00	Persil	849,90
Pampers plenice	1.599,00	Weisser Riese699,00	
Toaletni papir 10/1	169,00	Oscar	449,90
Moka T 500 25/1	44,90	Mehčalec 4/1	319,00
Moka T 850 25/1	37,90	Sirup 1/1	199,00
Olje	169,00	Jeruzalemčan 259,00	
Sladkor 50/1	89,00	Cviček	155,00
Majice	295,00	Pivo 1 # 1.590,00	
Nogavice 5 parov	490,00	Šum 1,5	79,90
Krožniki 1 kom	199,00	Kava 100 g	79,00
Kozarci 6 kom	368,00	Kava 1 kg cela735,00	
PRIPELJEMO TUDI NA		VAŠ DOM	
Prodajamo kruh pekarne Brglez Vransko

MLINAR JOŽE s p.
Šentjanž 40 Rečica ob Savinji Tel. 841-255
-Prevozniške storitve z gradbeno mehanizacijo. - Sejan gramoz vodni, primeren za vsako betonažo, dostava na dom
UGODNO!
EproS
ELEKTRO-TRGOVINA-MONTAŽA Rakovlje 16, BRASLOVČE Tel. 0609/612-649
ZA VAS PRI NAS
Vam po najugodnejših cenah nudimo
*	ELEKTRO MATERIAL
*	VELIKO IZBIRO SVETIL
*	MALE GOSPOD. APARATE Del naše bogate ponudbe
*	kabel PPR3x 1,5
*	mavec
*	vtičnica motorska 4x32 A
*	vtikač motarski 4 x 32 A
*	likalna miza
ZDAJ JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA NAKUP PRI NAS!
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE.
SERVIS
HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST
ČE VAM SKRINJA TOČI. LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO.
V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM.
SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN POLZELA 137/A
TTJT Ì7AY
M - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje oddaja v najem več pisarniških prostorov v I. nadstropju nekaterih zadružnih domov. Prostori so uporabni za administrativno (nehrupno) poslovno dejavnost.
Interesenti, oglasite se na upravi zadruge ali na telefon 831- 521!
		RUMENILO
		
to éófiUue
Z; Bočani so zaman pričakovali, kdaj se bo župan tudi v ;Z
•	! njihov kraj, ki sicer ne bo nova občina, pa vendarle - ker ! j ; j je to njegov rojstni kraj - pripeljal z novim službenim j: Z; avtomobilom, ki mu naj bi ga poklonila angleška kraljica. J j ■■ Neuradno smo izvedeli, da je župan avto vljudno zavrnil j;
z obrazložitvijo, da bi mu lahko kdo očital politično j! nedoslednost, če bi se vozil z avtomobilom, ki ima volan !* 5; na-desni...	;Z
■	i	1 ™
•! Neprijeten spodrsljaj se je zgodil najvišjemu sindikal- j; Z; nemu predstavniku ZSSS iz naše občine na ;Z
•	I prvomajskem ljudskem zborovanju na Graški gori. Pred- !■ :j sednika te sindikalne organizacije, mag. Semoliča, je |; I; namreč pozdravil in predstavil kot predsednika !» ■j območnega sindikata Velenje. Po izrazu na obrazih ni j; : ; bilo moč ugotoviti, kdo je bil v večji zadregi - govornik ali ; j ;! predsednik....
Z j V Novi Štifti so pred nadavnim poslušali milozvočno ;Z ■! igranje občinske godbe na pihala. Le-ta je poleg drugih j; Z j zaigrala tudi znano skladbo, ki jo je šef domačih gasilcev ;Z
•	! ob koncu vzhičeno pohvalil: "Tale Ave Marija je bila pa !■
;> lepo zaigrana kot hudič..."	j Z
■ ,	*****	i ■
■	i	• J[[
jj ! Ministrici za delo, družino in socialne zadeve sov Elkroju j; ; ; ob prihodu najprej postregli s hišno specialiteto, ki se po ; Z Z; izjavah poslovodstva podjetja imenuje ELKROJ-SOK. !■ ■| Ministrica je z zanimanjem poskusila dišečo pijačo |; Z; naravne barve in nekoliko presenečeno ugotovila, da |Z ■! zadevo pozna, saj jo na Kranjskem pijejo pod imenom !; Z|	PODMORNICA...	ÌZ
■	I	'	^
■j V Gornjem Gradu se je pred dnevi zgodil mali čudež. ■; Z; Neurejen prostor za odpadke so na poziv novinarja ;Z ■I nemudoma uredili in mu, novinarju namreč, postregli še !■ :| s pijačo. Ne ve se, ali zaradi visoke ekološke zavesti ali ;Z Z ; zgolj zaradi bojazni pred javno kritiko. Rezultat je bil v j j •j vsakem primeru pozitiven in pristojne inšpekcijske j; Z ;	službe si ga	lahko vzamejo za vzgled.	I	■■
■	I	1	_
5'	-!■
41,80SIT/m
59.00	SIT/kg
977.00	SIT
628.00	SIT
2.095.00	SIT
' ' : TTT.T / ’ 'L T v\ :	ZA RAZVEDRILO	
		
NAGRADNA KRIŽANKA
h i m ! j |||py ^ <»***&■ pv:				•	SESTAVIL : METOD ROSC	POSTRV Z RDEČO PROGO PO TELESU	POKRAJINA V VIETNAMU	PTICA UJEDA	CERKVENI PISEC, OČE DOGMATIKE	ZAKRIVLJEN ORIENTALSKI NOŽ	LUKA V IZRAELU
					NOSILNO OGRODJE PRI AVTU						
				išf ;m|	ŠPORTNA VETROVKA						
					VESOLJSKO PLOVILO						
					RIMSKA LJUBLJANA						MOZOLJI
			SPOMINSKA PLOŠČA		GRŠKA BOGINJA MIRU						
SAVINJSKE NOVICE	ZMOGLJIVOST STORILNOST STROJA	SKORJASTA PLAST SNEGA PREBIVALKA ITALIJE					POLOŽAJ SLOVENSKI FILMSKI IGRALEC				
PREBIVALKA KITAJSKE								TIBET ANSKC GOVEDO			
STOLNICA								GOSPOD ETIOPSKO			
									NEZNANEC RUSKO MESFC OB IZLIVU VOLGE		
BÌvSÌ ŠVEDSKI PREMIER (OLOn						IGRALKA RINA				Španija	
						EGIPČANSKI BOG ROKODELCEV				IZDAJATELJ MENICE	
FRANCOSKI DIRKAČ FORMULE 1											SLAVOJ ŽIŽEK
CANKAR IVAN BLIŠČ			» DRUGAČE (latinsko)					OBLIKA RASTLINSKEGA STEBLA KOCINA			
k					REDKEJŠE MOŠKO IME MESTO V NORMANDIJI						
POROK, KI JAMČI Z ŽIVLJENJEM						BIVŠA GRŠKA OSVOBODILNA FRONTA SOSED.CRKI					OLIMPIJSKI PRVAK V SMUKU (TOMMY)
fTALI JANŠKI NAFTNI KONCERN				BIBLIJSKI OČAK LESKOVAC							
DELAVEC V TKALNICI							MESTO NA SEVERU NIGERIJE NEMČIJA				
NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR)						ITALIJANSKI PESNIK ALIGHIERI (1265-1321)					
—; ...	EJRENE: Grška boginja miru
MINI	ENI: Italijanski naftni koncern
SLOVARČEK:	ELAS: Nekdanja grška osvobodilna fronta
......—------- KANO: Največje mesto na severu Nigerije
REŠITEV KRIŽANKE IZ 3.
ŠTEVILKE:
tabori,
Aladar, terina, Ljubno, jata, Cs, vd, geni, set, Zagora, sala, Plank, akant, omega,
Sibiu, Rat, Boka, KS, etatizem,
Dl, ezoterik, Annakin, Tuma, Ikbal, Renan, KAC, Jahroma.
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 9. številke smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (telefonski aparat ISKRA COMET):
Borut Krefl, Sp. Rečica 44a, Rečica ob Savinji;
2.	nagrada (zaščita proti streli za telefonski aparat);
Antonija Šporin, Zadrečka c. 15, Nazarje;
3.	nagrada (popust v znesku 1.500 SIT pri nakupu ali storitvi):
Jernej Lesar, Rečica 107a, Rečica ob Savinji.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno pri Martinu Dušiču, Elektroinstalacije in telekomunikacije v Žlabru 21, Nazarje. Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 10. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 30. maja 1994, pošljite na naslov EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala slaščičarna in trgovina MIŠ MAŠ Pri Tatjani iz Mozirja:
1.	nagrada; blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT,
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT. .
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v vrednosti 3500 SIT
Francu
GOVEKU
iz Okonine 22.
Nagrajenec lahko koristi nagrado iz ponudbe slaščičarne in trgovine MIŠ MAŠ Pri Tatjani iz Mozirja.
Čestitamo!
K'
OGLASI
*7	<S7
D§©[ür[E
1?\M$/ TT®,«,«
RTV SERVIS
Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radioa-paratov in satelitskih anten. PURNAT, tel. 843-424.
PROTIVLOMNE KLJUČAVNICE
Izdelujemo in montiramo dodatne protivlomne ključavnice. Sedušak Nande, Kolovrat 1, Ljubno ob Savinji.
KNJIGOVODSKE STORITVE
Knjigovodske, administrativne in finančne storitve za obrtnike in podjetja. KALMA d.o.o. Mozirje - kulturni dom, tel. 831-652, doma 832-330.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109.
ANTENE
Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194.
TURIST BIRO SONJA
tel. 831-316, del. čas 9.00 do 17.00. Možnost letovanja 5, 7, 10 ali 14 dni. Plačilo na obroke. Apartma 1/4 že od 286 DEM dalje. Španija - letalo, polpenzion 7 dni že od 498 DEM dalje.
UČENJE SYTHESIZERJA
V času počitnic - junij, julij, avgust - vas naučim igranja na sythesizer. Lahko po posluhu ali po notah. Starost ni pogojena. Po želji na vašem ali mojem domu z vašim ali mojim instrumentom. Če vas zanima, se oglasite na naslov: Pošta Mozirje, p.p. 49, 63330 Mozirje.
OPREMA ZA LOV, RIBOLOV, LOKOSTRELSTVO
Nudimo vam opremo za lov, ribolov in lokostrelstvo. Na zalogi je tudi pasja hrana in pribor. Trgovina Diana, tel. 831-757.
INŠTRUKCIJE ANGLEŠKEGA JEZIKA
Inštruiram angleški jezik za osnovne in srednje šole. Tel. 831-879.
Tajnšek Diana
,.	..	Gornji Grad, Tlaka 32
Vam nudi:	tel.:843-633
-	rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna
-	olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage
-	dodatni asortiman
ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA!
Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta.
TRGOVINA "TADI"
Del. čas: 8.00 -15.00, sobota 8.00-12.00.
MALI OGLASI
Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so breyplaène. Vsaka nadaljna beseda 110. SIT. Mati oglas v okvirju 1100 SIT.
Prodam avtomatik A3S z resonančnim izpuhom. Tel.: 841-317.
*
Prodam BMW 315, registriran april 95, brezhiben. Vilma Marčinko, Zadrečka 30, Nazarje. *
Prodam nov mizarski primež (virštat). Cena po dogovoru! Jaka Šuhovršnik, Tlaka 15, Gornji Grad.
"k
Prodam kopača Riko - Ribnica. Tel.: 844-059, informacije zvečer.
★
Prodam dirkalno kolo Cyclestar, cena 600 DEM. Tel.: 832-215.
★
Prodam malo rabljen nov štedilnik, 4 plin in 2 elektrika. Mostno tehtnico 250 kg. Tel.: 832-342.
*
Prodam harmoniko Melodija (B, Es, As) in ročno kosilnico Toreks. Cena po dogovoru! Jaka Šuhovršnik, Tlaka 15, Gornji Grad.
• ★
Kupim mlado kravo s teletom ali pred telitvijo. Tel.: 831-458.
*
Mlin Mio Standard za luščenje in mletje koruze prodam. Tel.: 831-563.
*
Prodam žensko obleko, št. 38, primerno za birmo, maturo ali poroko. Tel.: 832-135.
*
Novo mansardo pri Umagu, opremljeno, 24 m2 z balkonom prodam ali menjam za Slovenijo. Tel.:062-510-290.
*
V Mozirju prodam polovico hiše z dvoriščem in gospodarskim poslopjem, dva lokala ter prazno stanovanje 125 m2,ali menjam za vikend ali manjše stanovanje. Tel.:062-510-290.
★
Prodam Yugo 45 - america, letnik 87, reg. do 11/94, cena 2.500 DEM. Tel.: 831-120.
*
Prodam novo kitaro Melodija za 12.000,00 SIT. Tel.: (063) 841-302 (popoldan).
*
Prodam električno kosilnico Black & Decker GR 421 po polovični ceni. Tel.: 832-188 popoldan, 832-363 dopoldan.
*
Prodam vzdiljiv štedilnik z bojler-jem, že rabljen. Tel.: 832-445.
★
Ugodno prodam synthesizer Casio, ca-100 za 350 DEM. Tel.: 841-029-zvečer.
*
Prodam dirkalno kolo Peugeot na 12 prestav, cena 450 DEM. Tel.: 832-984.
*
Prodam hišo III. faza v Mozirju, Podvrh. Tel.: 852-028 Kukovič.
*
Hišo, nedograjeno in 1 ha zemlje ob Ljubnici na Ljubnem, prodam. Liza Lik, Janezovo polje 14, Ljubno ob Savinji.
★
ALFA Romeo 33, 1,5 SL letnik 86, modre barve prodam. Tel.: 063/831-849.
*
Prodam Golf dizel, 85 letnik, dobro ohranjen. Tel.: 063/ 832-523.
KUPON za brezplačni mali oglas ____ do 10 besed v 11.št. SN
Ime in priimek:__________________________
Naslov:

MARKETING d.0.0.
63311 Polzela 38 Tel. & Fax.: 063/721-052
SUZUKI
SWIFT 1,0 GL 3D SWIFT 1,3 GL 3D SAMURAI (meh. streha) VITARA (meh. streha) VITARA 5
Gotovinski popust 5% in še sejemski popust do 7. junija.
18.228 DEM 16.871 DEM 19.804 DEM 19.261 DEM 24.643 DEM 24.143 DEM 34.568 DEM 34.025 DEM 40.854 DEM 40.313 DEM
POSEBNI MODELI - BOGATA DODATNA OPREMA
SWIFT 1,0 GL "SKY"	18.820 DEM 18.186 DEM
SWIFT 1,3 GL "STYLE"	20.012 DEM 21.470 DEM
STARO ZA NOVO.
MOŽNOST NAKUPA NOVIH VOZIL:
SUBARU, DAIHATSU, FIAT, ALFA ROMEO, PEUGEOT, SAMARA.
Mobitel - omogočamo nakup in montažo.
Posredniška prodaja avtomobilov.
Avto akustika BLAUPUNKT.
Avto alarmi GT.
Al. platišča že od 12.000,00 SIT.
Sončne strehe FARMONT že od 24.000,00 SIT.
TRAFFIC
TRAFFIC
TRAFFIC

za voznike motornih vozil se prične
v PETEK in PONEDELJEK
20. 5. in 23. 5. 1994 (ob 17. uri j v prostorih Gasilskega doma Mozirje.
AVTO ŠOLA TRAFFIC
^DUSEJl rf.n o
vam nudi na svojem sedežu v Parižljah 8/a, 63314 Braslovče (pri mostu čez Savinjo)
SERVIS:
-	vseh vrst motornih žag -vrtnih kosilnic
-	vseh vrst kosilnikov in motokultivatorjev
-	motornih škropilnic
-	ostale drobne kmetijske mehanizacije
In vas vabi v svojo prodajalno, kjer lahko po ugodnih cenah kupile:
-	kosilnice in rezervne dele iz programa BCS
-	motorne žage Jonsered in Stihi
-	motorne kose Jonsered in Stihi
-	vrtne kosilnice
-	motorne in ročne škropilnice
-	meče, verige, pogonske zobnike za vse vrste motornih žag
-	rezervne dele za vse vrste motornih žag
-	rezervne dele MAG
-	vse vrste olj
-	gozdarsko in vrtnarsko opremo
-	sisteme za zalivanje (cevi, razpršilce...)
-	električne in motorne vodne črpalke...
Ob nakupu vam stroj sestavimo in pokažemo pravilen in varen način delovanja.
VABLJENI!
ODPRTO: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota do 12. ure. TELEFON: 063/721-137
SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec
ROLERJI, ROLERJI, ROLERJI
DODATNA OPREMA DODATNA OPREMA
Cene rolerjev so akcijske, gibljejo pa se od 6.773,00 do 9.678,00 SIT!
V naši ponudbi je tudi precej dodatne opreme, od rokavic, ščitnikov, čelad itd..
Omogočamo vam nakup na 5 čekov brez obresti!
Zaloga je omejena, akcijske cene pa veljajo le dokler je zaloga!
Nakup je mogoč v prodajalnah SM SAVINJSKE TRGOVSKE DRUŽBE ŽALEC
DODATNE INFORMACIJE:
BI. Savinjka Žalec tel. 711-307 BI. Šempeter tel. 701-185 BI. Polzela tel. 721-251	Bl.Prebold tel. 723-611
Gaj Mozirje tel. 832-826	Dom Vransko tel. 725-028
Tehnična Žalec tel. 713-124 Sport Shop tel. 715-184
Celje - skladišče
D-Per
*
*
*
orodje
sistemi
vrtne
za	vrtičkarje
za	zalivanje
kosilnice
VELIKA IZBIRA PO
UGODNIH CENAH!
ŽELEZNINI
MOZIRJE
OBVESTILA__________________________
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC APRIL 1994
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
MfisssssBSSfifi8fissflSfiSftSfiS3jtflS88a8SftftB8BssssfififissftRA&äAa&SRMWMJiflflTJuyiflsgoflCEfsassssaflfififlflaaaasssäSfifiMjARäAsaA&MfiABji5jFifiSfififlfi
VETERINARSKO DEŽURSTVO
16.05.	do 22.05. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410)
23.05.	do 29.05. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 (831-219)
30.05.	do 05.06. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-769)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE,
tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978
IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
16.05.	do 22.05. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
23.05.	do 29.05. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
30.05.	do 05.06. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263
V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
21.05.	in 22.05. OČKA V KRILU - ameriški film - komedija KINO "JELKA" NAZARJE
21.05.	in 22.05. ŽIVI - ameriški film - letalska drama, ki je šokirala svet
28.05.	in 29.05. OČKA V KRILU - ameriški film - zabavna komedija KINO "DOM" MOZIRJE
21.05.	in 22.05. NUNE POJEJO 2. del - ameriški film - komedija
28.05.	in 29.05. ROMANCA V SEATLU - am. film - rom. komedija
ROJSTVA:
Rodilo se je 10 dečkov in 12 deklic.
POROKE:
1.	Rezoničnik Roman, 1970, Bele vode 45 in Podkrižnik Vera, 1968, Ter 19; 2. Krajnc Andrej, 1966, Nazarje, Pod Slatino 18 in Papež Irena, 1973, Dobletina 13; 3. Kovačič Andrej, 1966, Celje, Ob železnici 4 in Okrožnik Nataša, 1975, Ivenca 3a, Vojnik; 4. Atelšek Janez, 1964, Lepa Njiva 14 in Napotnik Ana, 1969, Bele vode 32; 5. Zadnikjvan, 1964, Velenje, Škale 83 f in Pečnik Anica, 1972, Ljubija 47; 6. Čopar Bojan, 1969, Mozirje, Nove Trate 15 in Pustoslemšek Urška, 1972, Gornji Grad, Spodnji trg 17; 7. Klemen Zdravko, 1970, Stara Sela 8 in Veršnik Olga 1969, Tirosek 35; 8. Urlep Aleš, 1965, Mali vrh 5a in Bark Berta, 1975, Bočna, Bočna 70; 9. Kos Vinko, 1959, Loke 20, Žalec in Lukman Vera, 1960, Loke 3, Žalec; 10. Žlebnik Janez, 1967, Rovt pod Menino 1 in Pečnik Adrijana, 1973, Homec Brdo 27; 11. Kladnik Miran, 1967, Tirosek 40 in Rihter Mihaela, 1972, Tirosek 40.
SMRTI:
1.	Kerznar Rudolf, 1931, Rovt pod Menino 35; 2. Miklavc Anton, 1905, Šmartno ob Dreti 16; 3. Stakne Cveta, 1963, Mozirje, Na Trgu 30; 4. Vivoda Angela, 1906, Mozirje, Cesta v Loke 8;
5.	Javornik Angela, 1907, Gaberke 246; 6. Mavrič Frančišek, 1918, Mozirje, Savinjska cesta 47; 7. Hriberšek Marija, 1918, Ljubija 7;8. Kvas Franc, 1949, Rečica ob Savinji 23; 9. Petrin Jožef, 1925, Rečica ob Savinji 49; 10. Bele Jožef, 1943, Rečica ob Savinji 89; 11. Ropič Ivan, 1915, Bočna, Otok 27; 12. Sivec Franc, 1946, Bočna, Delce 3; 13. Zagradišnik Mihael, 1927, Radmirje 72 b; 14. Orešnik Jože, 1940, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 4; 15. Jurjevec Terezija, 1918, Radmirje 96; 16. Pustoslemšek Jožef, 1922, Juvanje 19; 17. Gluk Rafael, 1932, Tirosek 39; 18. Pančur Frančiška, 1919, Krnica 23; 19. Škrubej Frančiška, 1910, Raduha 13;
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
EPSI