Občina Smartno ob Paki
Cesta in pločnik največji naložbi
številka 44 četrtek, 4. novembra 1999 180 tolarjev
"Jesensko listje, kam Hitiš?P
Letošnji praznik bodo v občini Šmartno ob Paki zaznamovali s kar nekaj prireditvami, predvsem športnimi in kulturnimi, svojemu namenu pa bodo predali tudi nekatere pridobitve. Konec minulega tedna so se krajani zbrali na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi dveh največjih letošnjih naložb v občini - asfaltirani cesti Veliki Vrh - Gavce ter pločnik Paška vas - Gorenje.
Stran 7
Gorenje in Maries
Skupaj v novo
tisocletje
Že v razvojni strategiji DOM je Gorenje predvidelo tudi proizvodnjo kuhinjskega pohištva, ki jo bodo udejanjili z nakupom sredstev Marles Pohištvo. Prfedpogodbo je nad-zorni svet Gorenja že potrdil ta petek.
V Gorenju načrtujejo, da bodo pomembno povečali delež na trgu opremljenih kuhinj z oblikovanjem razvojnega in proizvodnega jedra kuhinjskega pohištva, v katerega bodo povezali obstoječi proizvodnji kuhinj v Avstriji in na Ceškem. Oblikovali so družbo Gorenje Interieri, ki bo nosilec kuhin-jskega programa predvsem za trge vzhodne in jugovzhodne Evrope. V Sloveniji bodo proizvodnjo kuhinj nadaljevali v Marlesu , kjer bodo ponudili delo dosedanjim delavcem. Ocenjujejo, da bodo lahko dobro povezali Gorenjevo pozna-vanje ciljnih trgov in blagovnih znamk s prednostmi, ki jih ima prav tako uveljavljena blagovna znamka Marles. Prodaja kuhinjskega pohištva naj bi se v naslednjem petletnem obdobju več kot podvojila in dosegla leta 2004 več kot 3,6 milijarde tolarjev. Gorenje bo v tem času vložilo v modern-izacijo proizvodnje in ciljna tržišča 1,7 milijarde tolaijev.
■ M.Zakošek
I Bodo usnjar-ji še brez odpravnine?
I Število gasllskih posegov še vedno narašča
Letošnja lepa, vremensko prijazna jesen, je v teh dneh že bolj rjava kot pisanih barv. To hkrati pomeni, da se narava čisto zares pripravlja na počitek in da bomo verjetno že kmalu pozdravljali prve snežinke. Še prej pa bo odpadlo prav vse listje, ki v teh dneh kot mehka preproga prekriva naravo. Nekateri ga bodo pograbili in pospravili, drugi pustili. Vsi pa si želimo, da bi nam ta jesen naklonila še nekaj lepih, sončnih dni. Zima je lahko tako dolga, siva in zaspana, kajne?
Foto:vos
Danes in julri bo zmerno do pretežno oblačno, občasno se bodo pojavile zmerne padavine.
ISSN 0350-5561

ALU-PVC okna.in vrata
fcliilSnl, •
senćila1
feTifeso
063 4'
d d I
ZAVAROVALNICA M A R I B O R
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STHOPNIK IGOR s. p. tel.: 063/869-288 GSM: 041/599-838 I
Cden proti vsem
Nekateri so se odkrito muzali, drugim pa ni bilo do smeha, ko so v Soštanju na petkovi seji prebirali dodatno gradivo, kiga je pripravila občinska uprava. Vroč je bil del, kjer uprava odgovarja na navedbe opozicijskega svetni-ka Rezmana v zvezi z nje-govim zahtevkom za reviz-ijo postopkov pri oddaji javnih naročil in njegovo ovadbo proračunski inšpekciji ministrstva za finance, ker je sumil, da je občina razpisala dela, za katere nima razpoložljivih sredstev.
Odgovor uprave je dolg, da pa se ga zaobjeti v enem stavku: za to, da stvari ne gredo tako, kot bi morale, je kriv dotični svetnik, ki se neprestano nekaj pritožuje, sprašuje, piše ovadbe in išče nepravilnosti tergleda upravi podprste... O tempa poročajo celo mediji! On je kriv, če občina ne bo dobila denarja za
saniranje plazov in on je kriv, da že dve leti ni oddala naročila za vzdrževanje javnih cest. Tako jim je v Soštanju dva dnipred nočjo čarovnic uspelo najti tistega, kipovzroča, da se v občini dobro spreminja v slabo. In to zgolj iz - prosto po
Ozapisanem v gradivu - golega
__nagajanja zakotnega pisarja.
jjlji^ Zdajje jasno, da ima v Šoštanju en sam samcat opozicijski svetnik ogromno moč. Nipa še jasno, zakaj v Soštanju še niso ugotovili, da je opozicija tista, ki vedno skuša na različne načine in z različnim orodjem vpli-vati na pozicijo, da jo ta upošteva. Saj naga-jajo sipa ja povsod. Samo, da ponekod vedo, kako se takim stvarem streže in ko vračajo, zadeve zavijejo v celofan. Pa še "mašnico" pridodajo, če je ravno nujno. Je potem takoj videti boljfino. V Šoštanju so pa za direkt!
■ Milena Krstič • Planinc
9770350556014
2 w i: as
DOGODKI
4. novembra 1999
novice e
Obiskal italijanskega župana
VELENJE - Na povabilo poslanca državnega zbora Bojana Kontiča je obiskal Velenje župan italijanske občine Devin, ki je bil na prejšnjih volitvah tudi uspešen koordina-tor OLKE za tržaško območje. Sprejel ga je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, govorila pa sta o nadaljnjem sodelovanju občinc Devin in Mestne občine Velenje. Gostu so pokazali tudi turistično rekreacijski center Jezero, na konjeniškem kostanjevem pikniku, pa ga je pozdravil tudi predsednik Marjan Tamše.
Mario Vocci v družbi Bojana Kontiča med podpisom v knjigo gostov na Mestni občini Velenje.
Štipendije 10. in 19. novembra
VELENJE - Devet desetih dijakov, ki so upravičeni do pre-jemanja republiških štipendij je te prejelo 25. oktobra, dru-gi (če imajo popolne vloge, kajti vseh dohodninskih napovedi še ni), lahko izplačilo pričakujcjo 10. novembra. Študenti pa bodo prvo izplačilo štipendije, za oktober, pre-jeli 19. novembra.
■ mkp
Strokovno srečanje zdravnikov in farmacevtov
TOPOLŠICA - V hotelu Vesna bo danes (v četrtek) zanimi-vo strokovno srečanje članov Zdravniškega društva Velen-je in farmacevtov.
Osrednjo pozornost bodo na njem namenili debelosti in novemu zdravilu, s katerim naj bi v prihodnje zdravili to bolezen.
Strokovno srečanje bodo začeli ob 19. uri.
mtp
Mozitski gaj
Pol milijona cvetov
Uradno so letošnjo sezono v Mozirskem gaju sicer že skle-nili, park cvetja pa je kljub temu še vedno prava prilika za sprehod, užitek in sprostitev. Na nesrečo letošnja sezona v primerjavi s prejšnjimi sodi med slabše, kar se obiska tiče seveda. Veliko jim je nagajalo vreme, najbolj pa razumljivo ob veliki septembrski razstavi, ki glede števila obiskovalcev pomeni največ. Najbolj so veseli dejstva, da se je zelo povečalo število obiskovalcev iz tujine, posebej s Hrvaške, zato se upravljavci upravičeno nadejajo še boljših časov. Park ob Savinji je v teh dneh pravzaprav že pripravljen za naslednjo pomlad in poletje. Posadili so že preko 400.000 čebulnic, nekaj jih je seveda ostalo še v zemlji, ob tem pa še 150.000 sadik ostalega cvetja. Prvomajski dnevi v novem stoletju bodo torej prava poslastica. Po tej plati so torej zadovoljni, nelagodje pa jim povzroča dejstvo, da še vedno niso urejena lastniška razmerja in koncesijske pogodbe, zato močno upajo, da bo leto 2000 prelomnica tudi na tem področju, je pa res, da brez tega ne bo šlo.
UjP
v enem
stovku
Nadomestne županske volitve v Šoštanju
Danes znane kandidature
Kdo vse se bo 28. novembra na volitvah v občini Šoštanj potegoval za nadomest-nega župana, bo sicer znano šele potem, ko bodo zakonitost vloženih kandidatur pregledali v občinski volilni komisiji, vseeno pa bo veliko znanega že nocoj, po 19. uri, ko morajo na sedež občinske volilne komisije prispeti vse kandida-ture.
Do 10. novembra bo občinska volilna komisija z žrebom določila vrstni red kandidatov na glasovnicah in ga do 13. novembra objavila. Do 21. novembra je potrebno občinski volilni komisiji posredovati zahtevo za glasovanje po pošti, do 25. novembra pa zahtevo po glaso-vanju na domu, v kolikor se boste odločili za katero od obeh ponujenih možnosti. Na občini
Šoštanj bodo še do 13. novembra razgrnjeni volilni imeniki, do 23. novembra pa lahko predstavniki kandidatur predložijo občinski volilni komisiji seznam zaupnikov. Predčasno glasovanje bo potekalo od 23. do 25. novembra v prostorih občine Šoštanj.
Konvencija ZLSD potrdila Natka
ŠOŠTANJ - Občinska organizacija ZLSD je na volilni konvenciji za nadomestne volitve župana občine Šoštanj enoglasno kot kandidata potrdila Matjaža Natka.
■ mkp
V Mislinji sprejeli osnutek proračuna za leto 2000
Bo knjižnica odprta že letos?
V občini Mislinja je bilo le-tošnje leto zelo plodno. Pred kratkim so razdelili kluče no-vih devetih stanovanj v bloku sredi naselja Šentlenart, kot vse kaže, pa se bo vse srečno izteklo tudi z opremo knjižni-ce, ki bo urejena v pritličju nove stavbe na površini 170 kvadratnih metrov. Še pred nekaj tedni v Mislinji niso bili sigurni, ali bodo lah-ko novo knjižnico, ki se je občani silno veselijo, opremili in odprli še letos. V rebalansu letošnjega proračuna, ki so ga že sprejeli, so namreč rezervi-rali sredstva za opremo, a so ta pogojena z denarjem, ki naj bi ga sofinanciralo republiško ministrstvo za kulturo, ki bo pokrilo 40% naložbe. Sedaj kaže, da se bo vse dobro izte-klo. Ob koncu tedna so izbrali najugodnejšega ponudnika za opremo knjižnice - MG Mari-
bor. Zato sedaj računajo, da bodo knjižnico odprli še pred iztekom letošnjega leta. Sicer pa so svetniki na oktobr-ski seji (prejšnjo sredo) preki-nili drugo obravnavo spre-memb statuta občine, saj se politične stranke še niso uskladile okoli amanmaja, ki govori o-tem, ali lahko člani občinskega sveta vlagajo predloge mimo komisije za mandatna vprašanja in imuni-teto. O tem naj bi se uskladili pred novembersko sejo, ki bo predvidoma komec meseca. Takrat bodo verjetno obra-vnavali tudi dokončno raz-ličico občinskega proračuna za leto 2000, ki so ga v prvi ob-ravnavi sprejeli brez bistvenih pripomb. V njem bo predvi-doma 442 milijonov tolarjev, od tega pa bodo za primarno porabo namenili 351 milijo-nov, kar je skoraj 80%.
Načrtujejo, da bodo iz naslova ostalih lastnih prihodkov zbrali nekaj več kot 90 milijo-nov tolarjev, kar skupaj pome-ni, da bo občinski proračun prihodnje leto v primerjavi z letošnjim manjši za 29 milijo-nov tolarjev. To pa predvsem zato, ker bodo prihodki iz na-slova sofinanciranja občanov za gradnjo javnih vodovodov veliko manjša, manj bo tudi sredstev iz nasiova delitvene bilance in sofinanciranja inve-sticij iz republiških ministr-stev.
V Mislinji so sprejeli tudi plan investicij za naslednje štirilet-no obdobje. V njem dajejo največji poudarek gradnjam lokalnih cest, velike načrte pa imajo tudi na področju šol-stva.
■ bš
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo 27. člen novele zakona o financiranju občin, ki govori o financiranju jav-nih zavodov s področja kulture in po katerem morajo občine, v ka-terih je sedež teh zavodov, same financirati njihovo delovanje, tega jim s 1.1.2000 ne bo treba, izjemi sta SNG Maribor in Cankarjev dom.
MURSKA S0B0TA - Sobočani so "zamrznili" grožnjo o držav-Ijanski nepokorščini, saj jim je ministrstvo za promet in zveze zagotovilo, da bosta do spomladi leta 2001 zgrajeni zunaj nivojski križanji ceste v železnico v Murski Soboti, ko bo stekel tudi želez-niški promet z Madžarsko. KRANJ - Na letošnjem kongresu Zveze mednarodnih sejmov UFI v španskem Bilbau so v to medna-rodno organizacijo sprejeli 14 se-jemskih prireditev, med njimi kranjski sejem kmetijstva, goz-darstva in prehrane; tako je v se-jemsko združenje s 178 stalnimi članicami vključenih že pet sej-mov iz naše države. PREB0LD - Preboldski svetniki so na nedavni seji v prvem branju obravnavali občinskih proračun za leto 2000, predlog predvideva 305 milijonov tolarjev, od tega bo 22 milijonov prenešenih iz le-tošnjega proračuna, največ sred-stev pa naj bi namenili vzgoji, iz-obraževanju, kulturi, športu in ko-munalnemu področju. PIRAN - Novi vodja slovenskega dela slovensko - hrvaške komisi-je za meje Lovro Šturm je izjavil, da je piranski zaliv slovensko morje in da ima status notranjih morskih vod, zato mora Slovenija zavarovati pridobljene pravice, saj se ne more odreči neposred-nemu dostopu do odprtega morja KOSTANJEVICA NA KRKI - Ko-nec minulega tedna je bilo na tem področju vse v znamenju cvička, odslej bo to že dvakrat "potepta-no" in v zadnjem času vse bolj iskano vino zaščiteno, donego-vali in polnili ga bodo lahko samo na desnem bregu Save, vsebovati pa bo moralo 70 odstotkov rdečih in 30 odstotkov belih vin.
Bo po mesu za koga skodljivo se mleko
Stvari se pri nas vrstijo z veliko naglico, še posebno, ko gre za to, da je treba kaj na hitro urediti, da jih ne dobimo po glavi. Kdo jih bo res dobil po glavi zaradi zapletov z našim mesom, še ni dokončno znano. Meč Evropske unije še vedno maha nad našimi glavami in če ne bomo hitro popravili vsega, kar je po-praviti treba, bo prihodnjič res mahnilpo nam. EU še ni ukrepa-la, ukrepalipa smo sami in dali na čmi seznam nekatere mesar-je. Tipa se, podobno kot pri Celjskih mesninah, sprašujejo, če so si to res zaslužili, ali so greh kar tako po domače razdelili po vsej Sloveniji. Za primer. Resniea je verjetno le malo drugačna in do naslednjega prihoda evropskih inšpektorjev je treba vse urediti, kot je treba. Drugače nam bog pomagaj!
Toda ko še nismo uredili stvari z rdečim mesom, že nas skrbi belo mleko. Zapleti z njim bi naše kmete še bolj prizadeli. V "mlekarni treh dolin ", kijo zdaj vodi predstavnik Saleške doline Marjan Jakob, pravijo, da so tehnološko na ustrezni ravni, po-dobno kot drugod jih tarejo problemi prevzema mleka. Vdržave EU mleko iz naših treh dolin sicer ne teče, ga pa kar precej iz-važajo v države na območju ex Jugoslavije. Zanje, vsaj nekatere najbližje, pa v veliko primerih velja, da škodoželjno komaj čaka-jo, da nas Evropa kaj okrca in postanejo še bolj papeški od pa-peža. Vmlekarnah je zdaj vsaj čutiti mrzlico pred prihodom
inšpektorjev, karje dobro. Vsaj pomeni, da jim ni vseeno, kakšni jih bodo pričakali.
Vzadnjih dneh je ob sprejemanju zakona o železnicah tekla tudi beseda o tem, kje naj bi bil sedež direkcije za železnice. Ne-kateri bijo seveda radi imeli kar v Ljubljani, drugi se zavzemajo za Celje ali Maribor. Obe ti mesti navajata več argumentov in z njim podkrepljujeta dejstvo, da mora biti direkcija prav pri njih. O tem so se prerekali poslanci in se pri tem tako utrudili, da so postali nesklepčni in bodo o zakonu in s tem o sedežu direkcije odločali drugič. V Celju se sicer nekateri bojijo, da bi bil od te di-rekcije enak hasek, kot od sedeža Darsa. Ta v Celju ima sedež -in ga nima. Ko smo že pri cestah: na Primorskem smo odprli nov odsek, čeprav še ni bilpovsem končan, vlada je dala jam-stvo za najetje novih kreditov, ob gradnji avtocestpa so se neka-teri vendarle spomnili tudi cestnih belih lis, ki bodo nastale ob iz-gradnji prometnega križa. Ta bo namreč potekal karprecej vstran od Koroške, Posočja, Kočevskega, seveda tudi od Kozjan-skega. Zato naj bi vendarle tudi pomjslili na ta območja in jim zgradili boljše ceste. No, že to, da se je kdo na to spomnil je veli-ko, čeprav nekateri na prizadetih območjih dvomijo, da se bo to res zgodilo. Saj vsak dan slišimo podatke o vse večjih podražit-vah in pomanjkanju denarja za ceste.
m (k)
NAŠ i'AS izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesećna naročnina 1.980 SIT, polletna naroćnina 3.850 SIT, letna naroćnina 7.200 SlT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
a: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
4. novembra 1999
ZANIMIVO
SCAS3
Na sedmi seji Sveta občine Šoštanj so govoriii predvsem o denarju
Prenova bistveno
ŠOŠTANJ, 29. oktobra -Dnevni red oktobrske seje, sklicane prvi dan začetka volil-ne kampanje v občini, je ostal tak, kot ga je predvidel sklica-telj podžupan Marjan Jakob, čeprav so nekateri svetniki prav zaradi občutljivosti pred-volilnega obdobja menili, da bi nekatere točke dnevnega reda morali prestaviti v obravnavo za pozneje. Mimogrede: kar štirje svetniki se bodo na nadomestnih županskih volit-vah tudi sami podali v tekmo za županski tron: mag. Cvetka Tinauerjeva, Milan Kopušar, Matjaž Natek in Drago Koren. Najbolj občutljivo se je nekate-rim zdelo sklepanje o dolgo-ročni zadolžitvi občine Šoštanj pri republiškem ekološkem skladu v višini 84 milijonov tolarjev, namenjeni topiifikaci-ji naselja Lokovica. Umik te točke sta terjala dva svetnika, Matjaž Natek (ZLSD) in Peter Rezman (Zeleni), ker sta menila, da bi z zadolžitvijo občine za naslednjih petnajst let novemu županu namenili preveliko breme. A je točka ostala na dnevnem redu in bila tudi sprejeta. Gre namreč za to, da je občina za toplifikacijo Lokovice letos že najela dva draga kratkoročna bančna kre-dita v skupni višini 60.000.000 tolaijev. S pridobitvijo ugod-ne/sega ekološkega kredita pa ju bodo zdaj "vrnili".
Kako so trošli pro-računski denar?
Na tokratni seji so precej govo-rili o denarju, tudi o tistem, ki so ga že potrošili v prvih osmih mesecih letošnjega leta. V zve-zi s tem so imeli svetniki precej vprašanj, zlasti v zvezi s pokri-vanjem naložbe v prenovo šoštanjskega kulturnega doma; precej vprašanj pa je bilo pove-zanih tudi s predvideno preno-vo Trga bratov Mravljakov, ki letos spet ne bo prišla na vrsto, pa čeprav je bilo v proračunu za to namenjenih 20 milijonov tolarjev.
Dogovorili so se, da bodo občinske službe na vprašanja postavljena v zvezi s trošenjem proračunskega denarja pripra-vile pisne odgovore.
Rebalans proračuna - v osnutku je šel "skozi"
Rebalans proračuna bodo svetniki sprejemali dvofazno. Prejšnji teden so obravnavali osnutek. Vprašanja v zvezi z njim so deževala že na seji, svetniki pa imajo možnost, da pripombe na osnutek še posre-dujejo.
Poglejmo nekatere, najbolj značilne pripombe. Matjaža Natka (ZLSD) je zanimalo vrsto stvari, med drugim, koga občina štipendira, Peter Rez-man (Zeleni) je izrazil pomis-leke v zvezi z zadolževanjem občine za naprej in se osredo-točil na prenovo Trga bratov Mravljakov, ki je menda že . tretje leto v proračunu, pa očitno ni pravega interesa, da bi do te prenove tudi prišlo; mag. Cvetka Tinauer (Neod-visna lista za obnovo in razvoj
kulturnega doma stala več kot je bilo predvideno
občine Šoštanj) je predlagala, da se sredstva, ki so bila letos predvidena za Trg bratov Mravljakov, prenesejo v naslednje leto, svetnike pa sez-nanila tudi s pismom, v kate-rem krajani terjajo ureditev odvodnjavanja meteornih voda iz Goric, za kar je bilo v pro-računu namenjenih 1,5 milijo-na tolarjev, v rebalansu pa jih je le še 500.000, dela pa niso opravljena; Danilo Čebul (Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj) se ni strinjal s tem, da se sredstva, ki so bila prvotno namenjena sofinancirar.ju nakupa gasilke tehnike, enostavno črtajo, saj je bil dogovor drugačen. "Jas-no, da do nakupa gasilke lestve ni prišlo, vendar s črta-njem postavk za te namene siromašimo gasilsko tehniko. Na tak način bomo imeli ob koncu našega mandata gasilci en avtomobil, ki je star 63 let, enega, ki bo star 20, šest vozil pa starejših od deset let. Zato naj se denar, ki je bil letos namenjen v te namene, prene-se v naslednje obdobje." Drago Koren (SKD) je
spraševal, zakaj denar iz lan-skega leta, ki je ostal, v reba-lansu ni "prikazan", predvsem pa se je osredotočil na preno-vo šoštanjskega kulturnega đoma. Spraševal je, kdo in kdaj je sprejel odločitev, da se računi v zvezi s prenovo, ne plačajo in zakaj. "Ali zato, ker so nezakoniti? Če so zakoniti, zakaj se s plačilom prelaga na prihodnost? Zamudne obresti so najdražja stvar, ki si jo lah-ko privoščimo," je menil.
Kako so kadrovali?
Marjan Jakob (podžupan, ki opravlja naloge župana) je
svetnikom razložil, da so se s problemom financiranja kul-turnega doma srečali tik pred otvoritvijo, da so se z nakupom desetih stanovanj srečali šele pred kratkim, da mora biti vsem jasno tudi to, da se taka naložba, kot je toplifikacija Lokovice, ne more izvesti v enem letu ... Omenil je, da se v zvezi z odgovornostjo pri teh rečeh nekateri danes sprene-vedajo, predvsem pa, da bi bilo dobro razmisliti, kako so v občini kadrovali. Potem se je sprožil besedni
Globok razmislek.
Mi smo za.
Koliko bo dejansko stala prenova?
Naložba v prenovo šoštanjskega kulturnega doma je veljala (zaenkrat) 56 milijonov tolarjev več, kot so predvidevali da bo, in sicer kar 116 milijonov. Ampak, to je zgolj stanje pri-spelih računov do 31. avgusta letos. Razliko bodo morali pokriti in to bo za občino precej trd oreh. Z izvajalcem, Vegradom, se dogovarjajo, da bi del stroškov prenesli v naslednje proračunsko obdobje, saj letos za prenovo tega doma v ni več denarja. Se pa ob-tem postavlja vprašanje, ali je to že dokončna "številka" in koliko občina dolguje še dru-gima dvema(pod)izvajalcema - Stolu Kamnik in tistemu, ki bo v domu kulture namestil dve dvigali za invalide. Končna številka bo najbrž bistveno večja od tiste, ki je "znana" danes. Pristala naj bi nekje pri 135 milijonih tolaijev! Svetnica Cvetka Tinauerjeva je zaradi precejšnjega odstopa-nja od prvotno dogovoijene cene predlagala, da nadzorni odbor začne s postopkom revizije tega projekta, vse od nje-govega nastajanja do pa do danes.
VPOGLEDNA TOLARSKA SREDSTVA
plaz. Posebej "huda" je bila mag. Tinaurejeva, ki je za tem sejo tudi zapustila: "Za kadre v občinski upravi je odgovoren tisti, ki ima vzvode oblasti, torej tudi kadrovske. Če je res kdo od delavcev uprave slabo, malomarno ali nezakonito opravljal svoje delo, je podžupan dolžan proti njemu izvesti ustrezne disciplinske in kazenske postopke." Ali pa Matjaž Natek: "Mene spomin ne zapušča...",
Peter Rezman: "A sem jaz kadroval Ijudi? Odstavljen sem bil samo zato, ker sem hotel, da se na tej občini dela zakonito."
Drugo
Svetniki so sprejeli odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Pohrastnika. Kljub temu, da je v presoji pred ustavnim sodiščem, pa tudi odlok o spremembah in dopol-nitvah odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodo oskrbe za objekte odvaja-nja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. V razpravi pred sprejetjem je bilo rečeno - Anton Skornšek (SKD), da so že svetniki prejšnjega sesta-va naložili pristojnim, da se v odloku dodatno "zaščiti" tiste, ki niso koristniki tega, teh pa je, je rekel, v občini dve tretjini, ki bi morali plačevati takso, pa od tega ne bodo imeli nič. "Naše podeželje je veliko in je vprašanje, če se bodo imeli sploh kdaj možnost priključiti na kolektoije."
Pobude, vprašanja...
Šoštanjski svetniki so na petko-vi seji podali več pobud. Med drugim jih je kar nekaj, deni-mo, Matjaž Natek (ZLSD), Peter Rezman (Zeleni), Drago Koren (SKD), predlagalo ime-novanje novega uredniškega odbora Lista Šoštanj; Franc Rogelšek (SDS) je podal več pobud, med njimi je zanimiva tista, ko predlaga, da se dom kulture v Šoštanju poimenuje po Ivanu Napotniku, znanemu kipaiju iz Zavodenj in imenit-nemu Šoštanjčanu, Drago Koren (SKD) je med vprašanji, ki jih je postavil, na prvo mesto. postavil tista, ki se dotikajo saniranja plazov v občini Šoštanj. Ta vprašanja so bila že večkrat izrečena, a so ostala nekako brez odgovorov - koli-ko ogledov je bilo opravljenih, kako so določili prednostno listo tistih, ki jih bodo najprej sanirali, kako veliko škodo je ocenila komisija, koliko jo je bilo priznane ter koliko denar-ja je za saniranje plazov že prišlo v občino Šoštanj. Peter Rezman (Zeleni) je predlagal, da v zvezi s poginom rib v reki Paki 15. septembra občina odkupi analize, ki jih je izdelal Inštitut za ekološke raziskave ERICo, Branko Valič (ZLSD) pa predlagal, da se v občini določijo mesta, kjer bodo lah-ko ustavljali avtobusi, s čimer bi uvedli več reda pa tudi večjo varnost.
■ Milena Krstič - Planinc
©
Za lažjo odločitev pri izbiri banke, ki bo vodila vaš račun po reformi plačilnega sistema, (prvi računi naj bi prešli na banke predvidoma vjanuarju 2000), vas želimo seznaniti z našo ponudbo za vodenje vpoglednih tolarskih sredstev. Omenjena sredstva vodimo na podlagi pogodbe s pravno osebo ob samodejnem vključevanju salda iz žiro računa pri Agenciji za plačilni promet. Vpogledna tolarska sredstva se obrestujejo v višini 1 % letno. Obresti se obračunavajo na konformni način in se plačujejo mesečno.
Za dodatne informacije nas pokličite na telefon 899-53-33.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Občinski svet Gornji Grad
Dom za starejše občane bo!
Gornjegrajski občinski svetniki so se na oktobrski seji sestali minuli četrtek in se soočili z zajetnim dnevnim redom. Najprej so se seznanili z delovanjem Zgornjesavinjskega podjetniške-ga centra Mozirje in v zvezi s tem dali soglasje za priključitev občin velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Takšno soglasje se-veda morajo dati občinski sveti vseh zgornjesavinjskih in za-drečkih občin, ki so ustanoviteljiee lokalnega centra, njegove ustanovne akte pa bo razumljivo treba dopolniti. Svetniki so podprli tudi ustanovitev gospodarskega interesnega združenja za področje turizma v vseh šestih občinah. Zgodba glede tega je večinoma znana, saj so to podjetje želeli ustanovi-ti že pred dvema letoma, pa se je (tudi) zaradi stečaja RTC Gol-te, kot enega od ustanoviteljev zapletlo. Spremenile so se tudi razlage ustreznega ministrstva, zato so namesto podjetja želeli ustanoviti javni zavod, županja in župani vseh šestih občin pa so se na koncu odločili za ustanovitev gospodarskega in interesne-ga združenja., kar seveda morajo potrditi še vsi občinski sveti. Delitvena bilanca nekdanje skupne občine Mozitje žal še ni skle-njena, zato so gornjegrajski svetniki obravnavali in potrdili pre-moženjsko bilanco občine Gornji Grad za lansko leto, sprejeli pa so še odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdrav-stveni dom Moziije. Prav tako so sprejeli odlok o javnem redu in miru v občini Gornji Grad, saj odlok prejšnje skupne občine Mo-ziije v nobenem primeru ni več ustrezal novim razmeram. Potrdili so tudi odlok o delnih spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega načrta, kar je pogoj za izde-lavo zazidalnega načrta za izgradnjo centra za varstvo starejših občanov. Napore glede te gradnje so začeli lani, po izdelavi za-zidalnega načrta pa bodo nadaljevali postopke za izgradnjo te-ga doma, ki je sicer več kot nujen za področje obeh dolin. Med ostalim so za 7 odstotkov povišali cene za gornjegrajski vrtec, ki so utemeljene s porastom stroškov. Polna cena za 8 ur je sedaj 39.600 tolaijev, kar je še vedno manj kot v mnogih drugih občinah.
mjp
Trideset tisočakov Spin-u
ŠOŠTANJ - Društvo za razvoj Šoštanja je izpolnilo obljube dane ob organizaciji dobrodelnega koncerta Vlada Kreslina v Šoštanju. Poravnali so vse stroške, izžrebali študentsko vstopnico in jo nagradili s 50.000 tolaiji, Zaiji kupili prečno flavto, vsaki od obeh osnovnih šol podarili 3 zaboje jabolk, štiri razdelili na kon-certu, 30.000 tolarjev, ki so jih prvotno namenili socialno ogroženim otrokom, a tega zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli jzpeljati, pa podarili namiznoteniškemu klubu Spin Šoštanj, v katerega je vključenih 56 osnovnošolskih otrok.
■ mkp
Matjaz Natek
kandidat	z
za župana občine Šoštanj
4 NJIŠ (:as
GOSPODARSTVO
4. novembra 1999
Nov višješolski program na Šolskem centru Velenje
Vlaganja v prihodnost so zelo pomembna
Velenje, 26. oktobra -V študij-skem letu 1999/2000 izob-ražujejo na Šolskem centru Velenje v novem višješolskem strokovnem programu - rudar-stvo in geotehnologija. V raz-pisu za vpis so zanj predvideli 30 prostih mest za izobraževa-njc odraslih. Odziv je presegel vsa pričakovanju, kar samo kaže na veliko potrebo po to-vrstnem izobraževanju bo-dočih inženirjev rudarstva in geotehnologije. To smo med drugim slišali na priložnostni slovesnosti v predavalnici višje strokovne šole Centra, s katero so zaznamovali uraden začetek programa. Med udeleženci so bili poleg republiškega mini-stra za šolstvo in šport dr. Pav-leta Zgage še vidnejši pred-stavniki gospodarskega in poli-tičnega življenja v Dolini. Direktor Šolskega centra Vele-nje Ivan Kotnik je ob tej pri-ložnosti dejal, da je bilo za pri-dobitev soglasja za omenjeni program potrebnih veliko na-porov. Zmogli so jih, saj so se zanj odločili na osnovi potreb ter tvornega sodelovanja z okoljem ter gospodarstva Do-line. Tako kot višješolski pro-gram inženir elektronike so tu-
di tega razvili v sodelovanju z njimi in ga zasnovali tako, da študentje pridobijo več kot polovico potrebnega znanja v podjetju. Izkušnje namreč kažejo, da so tovrstni kadri ta-koj ob zaposlitvi zelo uporabni. Po mnenju župana Mestne občine Velenje Srečka Meha sc v občini zavedajo pomena iz-obraževanja za prihodnost, za-to se bodo vključili v prizade-vanja za vključitev čim več otrok v čim več programov v domačem okolju. Zapiranje Premogovnika Velenje terja iskanje novih delovnih mest, za katere je, po Mehovem mne-nju, v Dolini dovolj možnosti. Tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin je iz-razil zadovoljstvo ob uvedbi novega višješolskega strokov-nega programa, saj je dvig iz-obrazbene ravni prebivalstva nujen. Ne gre več, da bi delavci s poklicno ali srednjo šolo upravljali stroje, vrednc veliko denarja. "Nekatera podjetja namenjajo za vlaganja v zago-tavljanje boljših pogojev izob-raževanja, v boljšo opremo la-boratorijev, delavnic in podo-bno kar veliko denarja. Zato bi bilo dobro, če bila deležna
kakšnih olajšav (dajatev, davščin). Ce ne bo pravega od-ziva na to pobudo, ne verja-mem, da bodo njihova vlaga-nja tudi v prihodnje tolikšna. Premogovnik je pripravljen ponuditi roko pri uveljavlja-nju te ideje na ustreznih rav-neh." Kot je šc dejal si v pri-hodnje kakovostnega pouka ni mogoče zamisliti brez sodelo-vanja šole, gospodarstva in ne-nazadnjc okolja. Da bo Vcle-nje postalo akademsko mesto, kar bi mnogi radi, pa bo po-trebno marsikaj narediti tudi še na področju obšolskih de-javnosti.
Dr. Pavle Zgaga je za nov višješolski program na Šol-skem centru Velenje menil, da ima ob občinskem še regional-ni in nacionalni pomen. Je 11 tovrstni program v Sloveniji od leta 1996, ko je njihovo ustano-vitev omogočil poseben zakoYi. Pomemben je iz več razlogov: ker omogoča večjemu številu dijakov nadaljevanje študija, lahko vpliva na razvoj okolja ter pomaga k dvigu izobrazbe-ne ravni prebivalstva. Na Centru ne skrivajo želje po višješolskem programu za računalništvo in informatiko,
za gospodinjske storitve in ekonomsko komercialno po-dročje, kjer bi se lahko vključila v večjem številu de-, kleta. O tem nam je Zgaga de-jal: "V Velenju imamo pomem-ben poklicno-izobraževalni center na srednji in višji stop-nji. Kljub temu ob razmišlja-nju o novem višješolskem pro-gramu opozarjam, da je za vsako razvojno področje izob-raževanja potrebno imeti ka-der, ki v šole vstopa. Slovenija bo mladim morala omogočiti še več možnosti izobraževanja na višji in visoki stopnja. Hkrati pa se bomo morali za-vedati, da so to nacionalni pro-grami in se zavzemati za umna vlaganja. Velenje se je potrdilo kot eden od petih, šestih cen-trov, ki ta trenutek nastajajo v državi, tudi zaradi izredno ve-like pomoči Premogovnika in gospodarstva Doline na sploh ter mestne občine. Upam, da se bodo pogovori o še kakšnem višješolskem programu tu končali tako, kot so se že za obstoječa. To seveda želim tudi drugim regionalnim sre-diščem v Sloveniji, da ne bo nesporazuma."
Utp
Druga dražba RTC Golte
"Ena (izgubljena) sezona ne pomeni nič,/
Prva javna dražba za prodajo celotnega premoženja RTC Golte ni uspela, ker preprosto ni bilo nobenega kupca. Zdaj je najbrž razlog že jasen, pr-votna izklicna cena je bila 125 milijonov tolarjev, kupci pa ra-zumljivo "taktizirajo" z nižjo ceno na naslednji dražbi. Stečajni upravitelj Zvonimir Mirt je povedal, da bo druga javna dražba 12. novembra ob 15.00, znižana izklicna cena pa je 95 milijonov toIarjev.Takšen predlog je v minulih dneh na podlagi mnenja upniškega od-bora posredoval stečajnemu senatu.
In kakšen naj bi bil razplet zgodbe, če tudi druga dražba ne bi uspela? Zvonimir Mirt: "Dve možnosti sta. Prva je raz-pis tretje javne dražbe po zno-va znižani ceni, ki je seveda v
tem trenutku ne morem povc-dati. Druga možnost, ki jo bom predlagal, pa je, da RTC Golte prodamo takoj po morebitni neuspeli drugi dražbi, seveda po novi in znižani ceni, prvemu kupcu z ugodno ponudbo, v tem primeru je jasno, da tretja dražba razumljivo odpade." Zanimanje za nakup je pre-cejšnje, z zadovoljstvom ugo-tavlja stečajni upravitelj. V začetku tedna je imel na mizi vsaj štiri zelo resne ponudbe. Med njimi ponudbo Atomskih toplic, skupine z Gorenjske, njeno ponudbo je še preverjal, pa tudi Rogle, oziroma Unior Turizma. Stečajni upravitelj Zvonimir Mirt izrccno po-udarja, da delajo resno, da so resni tudi morebitni kupci. Tu-di zaradi resnosti prizadevanj se je zadeva mogoče zavlekla.
Po mojem prepričanju ena iz-gubljena sezona v življenju RTC Golte ne pomeni veliko in ne more biti odločilna. Res pa je, da moramo zadevo rešiti najkasneje do 18. marca 2000, ko potečejo obratovalna in druga dovoljenja." Širijo se tudi govorice, da naj bi Unior Turizem kupil RTC Golte in jih nato zaprl, da ne bi bilo konkurence? "Tudi sam sem slišal takšna
namigovanja. Širijo jih zlona-merneži, ki jim je usoda Golt figo mar. Zato trdim, da je to popoln nesmisel. Nihče ne bo metal denarja stran, še naj-manj Unior Turizem. Za Ro-glo bi Golte pomenile lepo dodatno ponudbo, saj nam je vsem jasno, da takšnih smučišč, kot so na Golteh, na Rogli preprosto ni." Upanje torej le obstaja.
UjP
Manj zanimanja kot so pričakovali
Študij na kredit
"V Območni enoti Zavoda Republike Slovenije za za-poslovanje Velenje smo za sprejemanje vlog za za po-sojala za študij organizira-li dve sprejemni mesti in sicer v Dravogradu in Vele-nju," pravi Robert Rajšter," vendar pa kakšnega posebnega zani-manja za pridobitev tega posojila med študenti ni čutiti. V prvih dneh smo sprejeli le kakšno vlogo ali dve na dan, bistveno manj kot smo pričakovali." Rok za sprejemanje vlog se iztcče jutri, 5. novembra. Med iskanjem razlogov za-kaj je tako po tistem, ko je bilo pred objavo razpisa med študenti za to možnost precej zanimanja, lahko sklepamo, da je morda ta-ko tudi zato, ker študentje, ki so dali vlogo za pridobi-tev republiške štipendije, še niso prejeli odločb, da bi vedeli ali jim ta pripada ali ne. Je pa že bolje za študij dobiti štipendijo kot najeti kredit! Tako bodo najbrž do zadnjega dne še raz-
mišljali in čakali na rešitev vloge za pridobitev štipen-dije. "Vseeno pa bi sveto-val tistim, ki so vlogo za re-publiško štipendijo vložili, pa dvomijo, da bodo upra-vičeni do štipcndije, da ne čakajo na odloči-tcv, ampak da vlogo za posojilo, če o tej možnosti seveda raz-mišljajo, vsecno vložijo. Konec koncev lahko potem od te namere tudi odstopi-
jo."
Osnovna višina posojila je za študenta na mesec 20.000 tolarjev, možno pa je dobiti tudi višje posojilo v primcrih, ko prosilec štu-dira izven kraja stalnega bi-vališča. Je pa dobro, pre-den se študent odpravi v banko, da se pozanima, ka-tera od obeh, ki sta dobili koncesijo - Nova Ljubljan-ska banka in Nova Kredit-na banka Maribor - ponuja boljše pogoje.
■ Milena Krstič - Planinc
Termoelektrarna Soštanj
Zo obnovo bloka 3 več kot milijarda tolarjev
Več kot milijardo tolarjev vredna vzdrževalna in obnovitvena dela na tretjem bloku Termoelektrarne šoštanj dobro napredujejo. Začeli so jih takoj po končanem remontu bloka pet, sklenili pa jih bodo pred-vidoma pred božičnimi prazniki. Dela so obsežna, veljala jih bodo več kot milijardo tolarjev. Zamenjali bodo parovode sveže pare, lijak kotla ter sistem zbiranja in notranjega transporta pepela. Posebej velja omeniti tudi novo, centralno vodeno računalniško podprto komando za prvi, drugi in tretji blok. To seveda pomeni, da bodo v prihodnje centralno vodili prve tri bloke z enega mesta.
mz
KREKOVA BANKA d.d.
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nekomitente
Poslovalnica ŠOŠTANj, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-bankd.si
Občina Gornji Grad
Začetek gradnje dveh mostov
V gornjegrajski občini bodo v bližnji prihodnosti odprli dve gradbišči in do prihodnjega poletja pridobili dva mosta preko reke Drete. Z njima bodo uresničili dolgoletne želje in odprav-ili prav toliko stari prometni zagati in črni točki. Ze 5. oktobra so v Ljubljani izbrali izvajalca dcl za gradnjo mos-ta v samem središču kraja, ki je pol stoletja kljuboval času in je povsem dotrajan. Napore za to naložbo so začeli že pred leti, tokrat pa jim je le uspelo. Prejšnji teden so gradbišče že zakoličili, v drugi polovici novembra pa bo gradnja stekla. Rok za izgradnjo je šest mesecev, torej se bodo nove pridobitve veselili junija ob naslednjem občinskem prazniku, ko bodo ure-jene tudi povezovalne poti, brežina Drete in vse kar sodi zraven. Druge pridobitve bodo deležni v naselju Kropa med Bočno in Gornjim Gradom. Ta most jc lani prav na današnji dan, 4. novembra torcj, porušila narasla Dreta. Most so morali odstraniti, začasno so postavili vojaškega in promet za večja vozila je še danes moten. Izvajalec zanj je tudi že izbran, trenut-no še pridobivajo zemljišča, gradbišče naj bi zakoličili še letos in most dogradili do julija.
Kmalu le še spomin
4. novembra 1999
UTRIP
KAK iAS 5
Protestno zborovanje delavcev v Tovarni usnja Šoštanj
Ostali brez pravih odgovorov
V jedilnici nekoč njihove to-varne, v kateri so malicali, to-krat na kaj takega niso pomisli-li. Preveč razočaranja, žalosti in gneva se je nabralo v njih, da bi jim hrana, tudi če bi jo jim ponudili, teknila. Spoznanje, da se jih je skoraj 200 (od 272 zaposlenih) od 1. novembra dalje znašlo na seznamu brez-poselnih, je bilo kruto. Po 20, celo 30 letih predelave govejih in svinjskih kož so ostali brez dela, zgarani, z malo možnost-mi za novo zaposlitev. Tudi ti-stih 69, ki jih bo prevzel novi najemnik obrata šivalnice -podjetjc Rednak iz Soštanja, pa 11, ki bodo predvidoma do konca leta še delali v obratu galanterije Industrije usnja Vrhnika, nekaj malega še de-lavci v kadrovski službi, vratar-ji in vzdrževalci - nihče od njih nima zagotovila, dajih po 1. ja-nuaiju, leta 2000 ne bo čakala enaka usoda. "Če smo sprejeli dejstvo, da smo ostali odvečni, da nas podjetje ne potrebuje več, se nikakor ne moremo sprijazniti s tem, da nam ne pripadajo odpravnine. Po za-konu in po moralni vesti smo prepričani, da nam ta pravica gre. Tako pa bomo žrtvovani kot žrtveno jagnje v dobro pre-ostanka podjetja postali zgolj dodatne številke v seznamih republiškega zavoda za zapo-slovanje. Glede na možnosti zaposlovanja tudi morebitni socialni reveži," je v uvodnih mislih protesta poudarila sin-dikalna zaupnica Sonja Oštir.
ostali tudi brez
Bodo
odpravnin?
Soštanj, 27. oktobra - De-lavcem Tovarne usnja v Šoštanju, ki so s pravno-močnostjo sklepa o prisil-ni poravnavi in uvedbi stečajnega postopka od konca minulega meseca uradno ostali brez dela, je prekipelo. Na to, da se bodo pridružili brezposel-nim, so se pripravljali vse od srede februarja dalje. Takrat jih je namreč, kot strela z jasnega, sedanje vodstvo matičnega pod-jetja Industrija usnja Vrh-nika seznanilo s katastro-falnim gospodarskim položajem in ukrepi, s ka-terimi bodo stanje po-skušali sanirati.
Čeprav razočarani in ogorčeni nad odločitvijo vod-stva IUV, da bodo največji ceh pri reševanju gospodarskega položaja podjetja plačali prav šoštanjski usnjarji, so se s tem nekako sprijaznili. Nikakor pa ne morejo in nočejo sprejeti odločitve nadzornega sveta matičnega podjetja, da jim po 20, 30 ali celo več letih trdega, dobrega dela ne pripada niti odpravnina. Na zadnji seji sin-dikata, ki so jo preimenovali v ptotestni shod, so osrednjo po-zornost namenili prav tej za-htevi, od katere, so poudarili, zlepa ne bodo odstopili.
Kljub dogovoru na samem začetku o strpnem in kulturne-mu obnašanju na shodu se to ni zgodilo. Razočaranje je bilo preveliko in v mučni, žolčni ter razgreti razpravi so vprašanja ter pritožbe delavcev kar deževaie. Večina med njimi je bila namenjenih edini pred-stavnici Industrije usnja Vrh-nika - Barbari Rot - pomočni-ci direktorja za kadrovske za-deve (poleg nje so sedcli za skupno mizo še predstavniki republiškega branžnega sindi-kata). " Vsa leta smo za mizer-no nizke plače, minimalne re-
"Ce bi se vedli bolj odločno, bi se stvari še pravočasno obrnile drugače. Ker pa smo bili potr-pežljivi, kulturni, smo potegnili kratko," so ugotavljali na mučnem in burnem protestnem
shodu.
grese pošteno, trdo in dobro delali, v podjetje vložili tudi svoje certifikate, danes pa nis-mo vredni niti obliža za naš žulj? Kaj je danes z našimi del-nicami in hranilnimi vlogami? Kako lahko na Vrhniki rečejo, da ni denarja za izplačilo od-pravnin, ob tem pa iz našega obrata odvažajo stroje? Kam bo šel ta denar? Zakaj po dru-gih obratih odpuščajo le nekaj delavcev, v Šoštanju pa bodo v
na v Tušu oba starša in pristala oba na zavodu za zaposlova-nje. "Na to naj si vsakdo spm poišče odgovor!". V razpravi so se ogorčeni delavci dotakni-li tudi sklada dela, ki naj bi jim bil pri čakanju na delo doma v oporo. Bil pa jim je vse prej kot to. "Tri mesece smo zastonj kvačkale. Naše izdelke so pro-dali, mi od tega nismo dobili niti tolarja," je povedala ena od udeleženk sklada dela. ,
ki naj bi takoj po praznikih do-bili potrebne odgovore. Če pravice, za katero menijo, da jim gre, ne bodo dosegli po predlagani poti, se bodo od-ločili za posamične tožbe. Pri tem jim bo sindikat nudil vso strokovno in pravno pomoč.
mtp
Od odgovornih zahtevajo!
Ob koncu skoraj tri ure tra-jajočega protesta so delavci svoje zahteve oblikovali v ne-kaj sklepov. Kot je povedal de-lovni predsednik protestnega shoda Lojze Glasenčnik, jih bodo naslovili na upravo in nadzorni svet IUV-ja. V njih so med drugim zapisali, da od di-rektorja Izidorja Dcrganca pričakujejo, da bo držal dano obljubo in bodo - ne glede na zakonske spremembc - iz-plačali odpravnine oziroma odškodnine. Zavzeli so se za sporazumni dogovor o iz-plačilu slcdnjih, saj so nekateri pripravljeni te sprejeti tudi v drugačni obliki (osnovna sred-stva, drobni inventar). Ob vsem tem težko razumejo, za-kaj je vodstvo podjetja, ki je delavcem svetovalo, naj jih tožijo, če jim ni kaj prav, tako zelo nekooperativno. Nasvet, da naj zahtevajo odpravnine od jamstvenega sklada, pov-zroča le dodatne stroške, ker bo moralo podjetje izplačane odpravnine tako ali tako nado-mestiti v sklad. Med zapisani zahtevami je tudi vprašanje, iz kakšnih virov so izplačali od-pravnine delavcem, ki so se od-ločili za sporazumno prekini-tev delovnega razmerja do konca maja ter priznanje part-nerstva.
Kakor koli že, šoštanjski us-njaiji so povedali, kaj jih žuli. Sindikat je odločen, da v sode-lovanju z republiškim doseže svoje, Od odgovornih v Vrhni-
celoti ukinili obrat? Zakaj so bili do odpravnin upravičeni ti-sti, ki so sporazumno prekinili delovno razmerje do konca maja, ostali, ki tega nismo mo-gli, pa do njih nismo upra-vičeni? Kje so bili sindikalisti ob spreminjanju zakona o de-lovnih razmerjih?, so se spraševali obupani delavci. Na-nje je Rotova poskušala odgo-voriti, a so bili za delavce pre-malo "otipljivi". Prav razburila jih jc z odgovorom na vprašanjc, kako naj preživijo s 30 tisočaki na mesec. Sploh v družinah, kjer sta bila zaposlc-
Sonja Oštir: "Upamo, da naš apel tokrat ne bo naletel na
gluha ušesa!"
Avtonomija v šolskih
vitrinah
Solske vitrine so bile v mojih srednješolskih časih ogledalo razreda. Predstavljale so razredno skupnost, šolo, zanje je razred dobil točke in si potem morda tudi zaradi njih zaslužil nagradni dan končnega izleta. Naša prva vitrina je bila malce provokativna, razrezali smo najstniške revije in predstavili kolekcijo šolskega spodnjega perila, razredničarka seveda ni bila vesela, a kmalu je razredna vitrina postala bolj vzoma, zanjo je pridno skrbel mojster Rok. Tako je bilo takrat, a počasi, z leti, so se vitrine poz-abile preoblačiti, nihče več ni skrbel za njihovo podobo, v drugem nadstropju velenjske Gimnazije so samevale, skoraj v napoto same sebi, učencem in učiteljem. Se sreča, da je prišla Kanada, kije skoraj vse vitrine napolnila z zmagovito pesmijo mladih pevcev. In še sreča, da nas je letos jeseni v Mariboru obiskal papež.
Od dvanajstih vitrin jih je danes pol namenjeno velikemu Slovencu, književniku in šolniku, blaženemu Antonu Mart-inu Slomšku. Naj že na začetku postavim osnovno tezo tele žabe: niti najmanj ne dvomim o pomenu Slomška, več kot sporna pa sem mi zdi njegova predstavitev v šolskih vitrinah. A pojdimo lepo po vrsti...
Predstavitev Slomška je sestavljena iz več delov. Tako je predstavljen Slomšek in njegov čas, njegov vpliv na šolstvo, njegove knjige in knjige o njem, njegove pesmi in likovne podobe. Večina vitrin se bolj ali manj uspešno izogne temi številka ena letošnje jeseni - beatifikaciji Slomška. Med izborom knjig, kijih je napisal, je tako omenjena le ena, ki morda spomni, da je bil Slomšek tudi dušnipastir (prepričan sem, da srednješolci knjige Krščansko devištvo pač ne bodo jemali v roke). Tudi na veliko napisan naslov uradne strani rimskokatoliške cerkve na intemetu ni "smrtni greh " in anek-dota, ki govori, kako je Slomšek odgovoril Prešemu, da on poje zato, da bi človeška srca obrnil k Bogu, "velik, genialni pesnik Prešeren pa tega ne ve", le popestri dolgočasne fotokopije. Ena izmed zadnjih vitrin pa prav kriči tisto, kar ostale upajo le šepetati. Nosi nesramežljiv naslov, kije podčrtan z rumeno: Slomšek - svetnik. Na vrhu te vitrine je obešena belo-rumena zastava, spodajje izpisan Slomškov rek o sveti veri in materinem jeziku, na sredi je fotokopija članka o priznanem Slomškovem čudežu, pod njo pa izrezek iz intervjuja, ki govori o možnosti, da se bo nova cerkev v Velenju (!) imenovala po prvem slovenskem svetniku. Vvitri-nije še nekaj mariborskih spominov in slika blaženega ... Sedmi člen slovenske Ustave pravi, da so verske skupnosti in država ločene. O šolah še posebej govori 72. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki opre-deljuje avtonomijo šolskega prostora. Določa, da je v javnih šolah (s koncesijo) prepovedana konfesionalna dejavnost, verska dejavnost, ki ima cilj vzgajati za to religijo. Vitrina s svetniškim sijem res "ne vzgaja " mlade katolike, vseeno pa v javni šoli ne kritično prezentira septembrsko duhovno real-nost Slovencev, brez skepse prikaže Slomškov čudež in poimenuje še nezgrajeno velenjsko cerkev. Vitrina, kije pol-na nacionalnega ponosa, je pozabila na osnovno pridobitev francoske revolucije, na ločitev cerkve od države. Slovenija z Vatikanom res še nipodpisala konkordata in tudi vsebina pouka o religijah še ni določena. A slovenska Cerkev noče prezrcaliti cerkveno dejavnost v šole. Ivan Stuhec, tajnik vseslovenske katoliške sinode v oktobrski Sobotni prilogi pravi, da cerkev želi verskipouk kot katehezo ohraniti prostorsko v okviru župnije(!), ne pa javne šole. Slomškova vitrina pa premočno spominja na lesene oglasne deske, ki krasijo pročelja slovenskih cerkva, spominja na predstavitev velikega mariborskega dogodka, kot bi ga pripravili mladi med veroukom, na nekaj, kar ne sodi v javne šole.
Morda bi mi lahko kdo očital dlakocepstvo ali ksenofobijo, ko tako napadam nepomembno vitri.no, in mi vrgel argu-ment, da predstavitev kakšne indijske religije ne bi vzpod-budila žabjega skoka. Morda. Vseeno pa sem prepričan, da je bilglavni vzrok Slomškove predstavitve obisk papeža in beatifikacija, ne pa zamolčanost, prezrtost in nekdanja nepomembnost. To, da je večini srednješolcev čisto vseeno, kajjim visipred nosom, še ne pomeni, da jim lahko visi karkoli. In tudi če bi bil pomen Slomška za Slovence še večji, kot je, v šolah ne sme biti predstavljen kot svetnik. Svetniki so doma drugje.
■ Jure Trampuš

6 NjIŠ VAS
NAŠI KRAJI IN UUDJE
4. novembra 1999
novice
Mlada raziskovalka Jerneja Tanšek
Užitek, ker je to tvoje delo
Pred nedavnim so v Ljubljani pripravili 33. državno srečanje mladih raziskoval-cev v gibanju Znanost mladi-ni. Na njem je s svojo razisko-valno nalogo Vsebnost neka-terih kovin v epifitskem lišaju HYPOGYMNIA PHYSO-DES (L.) Ash. sodelovala di-jakinja Splošne gimnazije Šolskega centra Velenje Jer-neja Tanšek. Tako kot recen-zente v gibanju Mladi razis-kovalci za razvoj Šaleške do-line, je naloga navdušila tudi strokovnjake na omenjenem srečanju, saj je zanjo prejela prvo nagrado.
Z nasmehom na ustnicah je potrjevala svoje zadovolj-stvo, ker ji je uspelo nekaj, česar ni pričakovala, čeprav sta ji mentorici Erika Gla-senčnik in Vesna Rožič (z ve-lenjskega ERICa) zatrjevali, da si nagrado zasluži. "Zakaj bi se sedaj sprenevedala, da je bilo enostavno. Naspro-
Jerneja Tanšek: "Prva nagra-da na obeh srečanjih mladih raziskovalcev me je pre-senetila. Mentorici pa sta vseskozi menili, da sijo zaslužim."
tno. Bilo je naporno. Najprej me je čakalo veliko dela na terenu, nato pa še pri izdeia-vi same naloge. Mnogo pro-stega časa sem ji namenila. Ko ti nekdo drug da prizna-nje za delo, pozabiš na vse.
Potem si samo še vesel. Uživaš, ker je to tvoje delo,"
je dejala simpatična dijakinja 3. letnika.
Ni novinka v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in tudi lišajev si ni iz-brala po naključju. Z Eriko sta jih "obdelovali" že, kot je obiskovala 8. razred osnovne šole Gustava Šiliha v Vele-nju. Skupaj sta se odločili za nadaljnje raziskovanje. Nalo-ga je nastajala dve leti, z njo pa so želele določiti vsebnost kadmija, svinca, cinka in ar-zena v lišajih, ki so znani kot najbolj zanimivi pokazatelji onesnaženosti okolja. Kot je povedala Jerneja, so lišaj na-brale na Rogli in ga nato po metodi presajanja z vejo vred izpostavile na osmih lokaci-jah glede na onesnaženost iz šoštanjskih termoelektrarn. Tezo, da z oddaljenostjo od Teša upada prisotnost ome-njenih kovin, in da s časom
zbiranje slednjih ob predvi-deni stalni emisiji narašča, so s terenskimi in laboratorij-skimi vajami povsem potrdi-le. "Moram še pojasniti, da vpliva na lišaje veliko dejav-nikov, in da - tako kot za vre-mena - tudi zanje za daljše obdobje ne moreš napoveda-ti, ali bodo spremenili barvo, velikost in oblike. Vplivajo najmanjše spremembe." Pred časom je izšel razpis za 17. gibanje Mladi raziskoval-ci za razvoj Šaleške doline. Jerneja pravi, da bo prijavo zanj gotov poslala, k sodelo-vanju pa povabila obe men-torici. Namesto lišajev pa bo vzela pod drobnogled kaj "bolj biološkega". Vse bolj je namreč prepričana, da jo bo v tej smeri vodila nadaljnja pot po končani gimnaziji. Veliko uspeha in seveda naše čestitke!
■ Tp
Gojitvena dela v zasebnih gozdovih
Občina Mozirje
Lok odrešitve
Izvajalci del na novem mostu, ki Mozirje povezuje z Mozir-skim gajem in naseljem Loke, delajo neprekinjeno. Izdela-na sta že osnovni podest in nosilni lok, zdaj hitijo s hidro izolacijo in robnimi ploščami. Najbolj se seveđa bojijo viso-kih novembrskih vod, saj je nosilna konstrukcija tik nad vo-do.
Kakorkoli že, do 17. novembra naj bi bila gradnja sklenje-na, nato bodo uredili še priključne ceste in poti, sredi de-cembra pa podrli stari most in promet preusmerili preko novega.
Lok nad mostom seveda ni okras, sredi decembra sklenjena naložba pa bo ob novi prometni ureditvi pomenila tudi bistveno večjo varnost pred poplavami
(fot: J.M.)
Slavje sredl novembra
Ena večjih in za krajane zelo pomembnih letošnjih naložb v občini Mozirje je gotovo izgradnja vodovoda v zaselku Ho-mec, delno tudi v zaselku Podhom v sosednji občini Gornji Grad. Napaja se iz vodovodnega sistema Letošč, zbiralnik so zgradili na Zgornjih Pobrežjih, doslej zgradili tudi glavni vod, posamezne priključke pa urejajo te dni. Celotna dela naj bi sklenili okrog 15. novembra in se primerno poveselili.
JP
Nasip vendarle zgrajen
NAZARJE - Prav danes, 4. novembra, mineva leto dni od uničujoče poplave, ki je med drugim opustošila središče Nazarij. Glavni vzrok je bil nasip ob reki Dreti, ki je razde-janje povzročil že nekajkrat. Pred vnovično obnovo je bilo precej hude krvi in žolčnih razprav, zlasti s strani lastnikov zemljišč in tistih, ki so vedno prvi na udaru vodne ujmc. Zahtevali seveda niso nič drugega kot trdcn nasip in bili proti vsaki začasni rešitvi.
Na koncu se je vendarle vse umirilo. nasip je zgrajen, in vsi
So končno zdržal?
upajo, da bo zdržal morebitne visoke vode. nekaj malega so izvajalci uredili tudi na brežini ob stanovanjskih blokih, kjer je stanje tudi kritično, za kaj več pa je seveda zmanjka-lo denarja; kot po navadi.
UjP
Daljinsko ogrevanje
Projekt daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu nadaljuje-jo s polno paro. V naslednjih dnch bodo v kotlarni do-končno postavili vso računalniško opremo za nadzor toplo-tnih postaj in celovito računalniško vodenje sistema. Na toplovod so pred dnevi že priključili osnovno šolo z vrtcem zdravstveni dom in del naselja Tlaka, skupno je tako na da-ljinsko ogrevanje priključena dobra polovica kraja. Seveda to še ni vse, saj pričakujejo nova nepovratna sred-stva programa Phare in države, dela naj bi nadaljevali po-mladi in tako sklenili celoten sistem daljinskega ogrevanja na podlagi bio mase.
UjP
KOMC
Državne spodbude in višja denarna pomoč
"Kdor želi imeti zdrav, vitalen in kakovosten gozd, ki mu bo trajno zagotavljal dovolj kako-vostnega lesa in druge dobri-ne, mora gozd negovati. Nega in druga vlaganja v gozdove pa so seveda strošek, ki se dol-go ne povrne, zato za mnogc lastnike gojitvena dela niso najbolj privlačna oblika ukvar-janja z gozdom," pravi vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slo-venije Marijan Denša. Da bi spodbudila lastnike k skrbncmu ravnanju z gozdom, država pomaga pri gojitvenih in varstvenih delih v zasebnih gozdovih s sofinanciranjem. Delež takšne pomoči je odvi-sen od vrste del (obžetev, redčenje, zaščita sadik), od funkcij gozdov (varovaina, hidrološka, rekreacijska), pa od velikosti posesti in social-nega ter gmotnega položaja lastnika gozda, kar preprosto pomeni	demografsko
ogroženost območja, na kate-rem lastnik živi. Sofinancirajo se dela, ki so za-jeta v program vlaganj v goz-dove, ta program pa pripravi zavod za gozdove Slovenije. Prav zavod izda lastniku goz-da odločbo in strokovna navo-dila, po opravljenih delih pa jih strokovni delavec pregleda in obračuna. "Takšna oblika pomoči je urejena z odredbo pristojnega ministra in ker je bila dosedanja že malce "sta-ra," smo letos do začetka ok-tobra nestrpno čakali novo," pravi Marijan Denša. Ta je bi-la objavljena v Uradnem listu, prinaša pa nekaj bistvenih sprememb pri sofinanciranju gojitvenih dcl iz državnega proračuna, ki gotovo zanima-jo številne lastnike gozdov.
"Predvsem so se povišali naj-višji priznani stroški dela za lastnika gozda. Doslej je bila priznana dnina za lastnika gozda 9.170, od 11. oktobra pa je 12.600 tolarjev. Torej je višja za dobro tretjino, kar go-tovo ni malo. Za primerjavo naj povem, da je do oktobra znašala povprečna izplačana spodbuda v zasebnih gozdo-vih za en hektar nege 24.600 tolarjev, po novem pa je okoli 37.000.
Pomembno je tudi, da država sofinancira druga redčenja, ki jih doslej ni. Prispeva 20 od-stotkov stroškov sečnje, izde-lave ter spravila gozdnih sorti-mentov, vendar ne več kot 50.000 tolarjev na hektar. Pri-znani stroški so odvisni od strukture in količine poseka ter od pogojev sečnje in spra-vila, pri čemer stroški delo-vnih sredstev niso upoštevani. Spodbude bomo obračunali,
ko bo les iz redčenj spravljen do gozdne ceste.," pojasnjuje Marijan Denša. Te spodbude lahko dobijo vsi zasebni lastniki gozdov, ne glede na površino. Do sedaj namreč spodbud niso bili de-ležni tisti lastniki, ki imajo več kot 100 hektarjev gozdov, po spremenjeni odredbi pa lahko pridobijo 75 oziroma 50 od-stotkov obračuna, ki velja za lastnikc do 100 hektarjev goz-dov. Spremenili so se tudi ostali deleži sofinanciranja vlaganj v gozdove. Povečal se je denimo delež za dela, s po-močjo katerih vzdržujejo živ-Ijenjsko okolje prosto živečih živali, to pomeni sajenje plo-donosnih drevesnih vrst, ki so pomembna za prehrano živali. Enako velja za vzdrževanje vodnih virov in pasišč v gozdu, močno pa se je povečal tudi delež sofinanciranja za var-stvo sadik gozdnega drevja
pred divjadjo.
"Vidimo torej, da so se spod-bude za opravljena gozdnogo-jitvena in varstvena dela bi-stveno zvišale in da se je razširil tudi obseg del, ki so jih deležna. Razveseljivo je tudi, da pripravljajo tudi druge ukrepe, ki bodo lastnike še bolj spodbudili k delu v gozdu. V prihodnjih dneh bo Zavod za gozdove začel pripravljati program obnove, nege in var-stva gozdov za naslednje leto. ne glede na to, da revirni goz-darji dobro poznajo gozdove in vedo, kje so mladovja, ki so potrebna popolnitve, nege in zaščite, vsi želimo tudi pobud lastnikov gozdov. Zato naj se čim prej pogovorijo z revir-nim gozdarjem, da bo tudi njihov gozd v načrtu vlaganj v zasebne gozdove za leto 2000," je Marijan Denša še posebej opozoril.
UjP
i|a vsah
kav ter okvars
sporočajo Sfffotno: Prosimo, da vse ; , rekiamactje sporocite na
063
866
572
063
866
566
063
4. novembra 1999	PRAZNIK	m ČAS 7
Občina Šmartno ob Paki praznuje
Tekmovali so za pokal občine Šmartno ob Paki. Odnesli so jih gostje.
Cesta, pločnik in upokojencev
Smartno ob Paki, 29. in 30. oktobra -Kar približno mesec dni bodo trajale pri-reditve, s katerimi bodo v občini Šmartno ob Paki zaznamovali letošnji praznik. Pr-ve so se že zvrstile.
Tako je minuli petek šmarško društvo upoko-jencev pripravilo že tradicionalno meddruštve-no športno tekmovanje za pokal občine Smart-no ob Paki. Sodelovala so štiri upokojenska društva, in sicer Pesje, Škale, Prebold in gosti-telji. Ekipe so se pomerile v metanju pikada (zmagali so Skalčani), balinanju ( zmagovalci Preboldčani), tudi v streljanje z zračno puško so bili ti najboljši,v ruskem kegljanju pa so sla-vili Skalčani.
janom ob občinskem prazniku. Predsednik gradbenega odbora Vlado Sešel pa je v nagovo-ru poudaril, da so končno lahko uresničili dol-goletno željo, saj je bila dosedanja pot le red-kokdaj prevozna. Za približno 50 gospodinj-stev pomeni tudi bližnjico na delo v Velenje in nazaj domov. Naložba je (po predračunski vrednosti) veljala 12 milijonov tolarjev, zanjo pa so krajani prispevali nekaj denarja in tudi približno 30 prostovoljnih ur je opravilo vsako gospodinjstvo. Prisrčen priložnostni kulturni program so pripravili člani Kulturnega društva Gorenje pod vodstvom Sonje Nežmah.
•••
in 450 m
Posodobljena povezo-valna cesfa
Minulo soboto so se veselili krajani Velikega Vrha ter Gavc, ki so odslej bogatejši za asfalti-rano povezovalno cesto, ter Paške vasi, kjer so predali svojemu namenu pločnik. Kot je na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi ceste povedal predsednik vaškega odbora Gav-ce Janko Avberšek, je cesta najlepše darilo kra-
Z otvoritve pločnika Paška vas - Gorenje
društva Gorenje pod vodstvom Renate Ažman. Kot je ob otvoritvi obeh naložb poudaril Ra-kun, sta omenjeni pridobitvi največji, ki so jih v občini uresničili letos.Tudi v prihodnje v občini
še načrtujejo izgradnjo nekaterih varnih poti. Gradili jih bodo postopoma, saj so tovrstne na-ložbe za občino kar precejšen zalogaj.
■ Tp
srečanje
nove varne
pofi
Uro kasneje pa sta župan občine Smartno ob Paki Ivan Rakun in predsednik vaškega odbo-ra Paška vas Peter Lever prerezala trak in pre-dala svojemu namenu približno 450 m dolg pločnik v Paški vasi. Naložba je veljala približno 15 milijonov tolarjev z izgradnjo javne razsvet-ljave vred. Prireditev so s priložnostnim kultur-nim programom popestrili člani Kulturnega
40 let podružnične šole Paka pri Velenje
Šola, ki ni le šola
Ob prazniku so prikazali droben šopek kulturne ustvarjalnosti
Paka pri Velenju, 29. okto-bra - Ob cesti Velenje - SIo-venj Gradec stoji učilna zida-na, ki od vsega začetka ni na-menjena le vzgoji in izob-raževanju osnovnošolcev, am-pak je tudi središče življenja ter dela v kraju. Šola, ki ni le to, letos slavi štiri desetletja delovanja. Jubilej so učenci, učiteljice šole, krajani in ne-kateri gostje zaznamovali s priložnostno slovesnostjo in se tako vključili v zajeten splet prireditev ob 40-letnici mesta Velenje.
Zgradili so jo krajani udar-niško, njeno izgradnjo pa so narekovale potrebe. Vse od leta 1928 dalje so otroci kraja obiskovali pouk v kmečki so-bi pri Lahovniku v Paki, ki je postala sčasoma pretesna. Pouk je namreč obiskovalo takrat kar 94 učencev. Na sa-
mem začetku je bila osemlet-ka, z izgradnjo šole Gustava Siliha v Vclenju je postala njena podružnica. S spre-mcmbo šolskih okolišev pred osmimi leti pa je prešla pod osnovno šolo Salck Velenje. Danes pouk v dveh kombini-ranih oddelkih obiskuje 21 učencev od 1. do 4. razreda. Čeprav jih je malo, pravi vod-ja podružnice Marjana Bračič, sodelujejo v različnih projektih, pri raziskovalnih nalogah, saj učencem ne manjka vedoželnosti in radi pridobivajo znanje iz zuna-njega sveta. "Upam, da bo šola takšna, kot je danes, tu-di takrat, ko bo v njej steklo izobraževanje v devetletnem programu ne glede na pada-nje števila otrok." Na šoli si želijo še, da bi jim pristojni pomagali pri obnovi strehe in
stavbnega pohištva. Na priložnostni prireditvi je ravnatelj matične šole Jože Kavtičnik med drugim menil, da je dobra šola tista šola, ki s pomočjo staršev, krajevne skupnosti in učiteljev zago-tavlja učencem uspešen raz-voj, jim pomaga pri oblikova-nju njihove pozitivne samo-podobe. In učilna zidana v Paki je takšna šola. Ob tej priložnosti se je z rdečo vrtni-co spomnil vseh učiteljev, ki so poučevali na njej do sedaj. Predsednik KS Paka Igor Klinc je podčrtal pomen, ki ga ima šola za življenje in de-lo tukajšnjih krajanov. Je sre-dišče dogajanja v kraju. V prihodnje si želijo, da bi se v in ob njej znova množičneje zbirali na različnih kulturnih in športnih dejavnostih. Zupan Mestne občine Velenje
Srečko Meh pa je poudaril pomen pripadnosti šole kraju in obratno. Zato je, po njego-vem mnenju, pomembno, da se skupaj odločita tudi o njeni
vsebini.
Učenci podružnične in ma-tične šole so udeležencem prireditve pokazali droben šopek njihove kulturne
ustvarjalnosti, člani okteta Paka pa so s svojim nastopom potrdili vez šole s krajem in krajani.
■ Tp
8 W VAS
AKTUALNO
4. septembra 1999
Bo dovolj podpore za premestitev učnih deiavnic ŠCV?
"Za naše otroke je treba poskrbeti!"
Velenje, 26. oktobra - Na Šol-skem centru Velenje se že kar nekaj časa srečujejo s pre-cejšnjo prostorsko stisko. Ob iskanju rešitev zanjo so maja letos skupaj s vodilnimi Premogovnika Velenje - so-ustanovitelj zavoda našli rešitev, s katero bi jo omilili. Idejni projekt za nadomestno lokacijo praktičnega pouka na območju jaška Škale, kjer na-staja Industrijsko- ekološko -muzejsko izobraževalno središče (IEMIC), so prvič predstavili javno ob obisku re-publiškega ministra za šolstvo in šport dr. Pavla Zgage. "Danes razmišljati o novi šoli je kar izzivalno. Je pa ob takšni prostorski stiski, ki jo imamo na našem Centru, neizpodbit-no dejstvo, saj je za naše otro-ke treba poskrbeti," je med drugim v svojih uvodnih razmišljanjih pri predstavitvi omenjene ideje poudaril direk-tor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik. Na lokaciji, kjer v njenem osrednjem in zahod-nem delu že delujeta ERICo in Muzej	premogovništva
Slovenije, je Premogovnik Velenje lani končal proizvodno dejavnost. V izpraznjenih ob-jektih, v katerih je za svoje po-trebe izvajal praktični pouk di-jakov rudarske, strojne in elek-tro usmeritve, bi z ustrezno ob-novo in dozidavo lahko na učinkovit način organizirali praktični pouk za vse progra-me in poklice Centra.Tega sedaj izvajajo na treh lokaci-jah. Večino praktičnega pouka strojništva in elektrotehnike opravljajo v učnih delavnicah ob Gorenju. Ti prostori so sicer primerni, pravi Kotnik, dokaj zgledno urejeni, so pa v območju proizvodnje Gorenja, Eka in Elektronike in so glede na lastniška razmerja utesnje-ni. "Na novi lokaciji bi poleg praktičnega pouka lahko orga-
nizirali še velik del strokovno teoretičnih predmetov, prav tako bi lahko tu oblikovali medpodjetniški izobraževalni center, ki je nuja v tem prosto-
rekli so:
Minister dr. Pavle Zgaga: "Ideja, s katero so me sez-nanili ob obisku, kaže, da vam v Velenju ne manjka dobrih idej, niti rok, ki znajo stvari uresničevati. Potrebno jo bo sedaj stro-kovno še preveriti in jo umestiti v razvojne plane Vclcnja ter Slovenije kot celote."
ru, organizirali kakovostnc ob-likc izobraževanja odraslih, in-teresne, sploh športne aktivno-sti za mlade, razne druge obšolske dejavnosti. Ne smemo pozabiti na naša višješolska strokovna progra-ma. S preselitvijo bi razbreme-ni pritisk na prostor na Trgu mladosti. Ker je naš cilj o opravljanju celotne dejavnosti zavoda na enem mestu prak-tično nedosegljiv, je seveda po-buda o ureditvi nadomestne lokacije v urejenem in mirnem okolju dobra in še kako spre-jemljiva."
Pri reševanju prostorske stiske je Centru ponudil roko Premogovnik Velenje. Kot lastnik nadomestne lokacije nudi v precejšnjem delu ureje-no zemljišče in nekaj obsto-ječih objektov, potrebnih preu-reditve, kar bi bil gotovo velik prispevek premogovnika pri reševanju prostorske stiske in tudi v prizadevanjih za organi-ziranje dejavnosti za zdravo življenje mladih. "Stvar je za velenjski prostor zanimiva. Uvideti pa je potrebno, kaj je večji interes te občine. Škoda bi bilo, če bi dano možnost iz-
pustili. Če se Center, pristojno republiško ministrstvo kot ustanovitelj zavoda, gospodar-stvo Doline in Mestna občina Velenje o tem ne bodo odločili zelo hitro, bomo učinkovito iz-koriščanje objektov in prostora prepustili zasebnim podjetjem. Pritiski so namreč hudi. Sam menim, da je nove programe in s tem nova delovna mesta možno umestiti tudi v sedanje prostore praktičnega pouka," je med drugim menil direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Zerdin.
Naložba v ureditev obstoječih prostorov ter izgradnjo potreb-nih dodatnih površin naj bi ve-ljala približno 620 milijonov tolarjev. Glavnino denarja naj bi zanjo zagotovili z odprodajo obstoječih 2500 m2 velikih
Objekte Solskega centra Velenje so zgradili za pri-bližno 700 dijakov, danes se jih v 14 programih za več kot 20 poklicev in v gimnaziji izobražuje 2779. Pouk pričnejo v nekaterih programih že pred sedmo zjutraj, končajo pa ob pol osmih zvečer in so torej brez možnosti za organizi-ranje najrazličnejših inter-esnih dejavnosti za dijake
učnih delavnic, Premogovnik z omenjenim	lastniškim
deležem, nekaj denarja naj bi prispevalo ministrstvo, Center z lastnimi prihodki, v zajeten finančni zalogaj, pa naj bi se -pričakujejo - vključila tudi Mestna občina Velenje. Približno 6450 m2 neto površin na nadomestni lokaciji naj bi gradili postopoma.
UTp
2. srečanje malega in velikega gospodarstva obeh Dolin
Številne komemoracije v spomin in opomin
Ker se zgodovine ne da spremeniti in ne izbrisati...
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Velenje je skupaj z svojimi krajevnimi organizacijami v dneh pred 1. novembrom, dnevom spomina na mrtve, pripravila številne svečanosti ob spomenikih, ki so hkrati pomniki zgodovine in opomin na grozote, ki jih s sabo prinese prav vsaka vojna.
Pri tem so jim marsikje pomagali krajani, pa šolaiji, godbe na pihala in kulturniki. Številne sveče in cvetje so pričali o tem, da še nismo pozabili ne tako davne zgodovine in ne ljudi, ki so umirali za ideale. Svečano komemoracijo so pripravili tudi pri spomeniku 22 padlim borcem v Vinski Gori. Zbranim je spregovoril predsednik KO ZB v kraju, Ivan Jovan. Med drugim je izrazil prepričanje, da smo sposobni ohranjati spomin na NOB, kajti "mir in svoboda sta največje bogastvo za vso človeštvo na svetu. Brez spoštovanja drug do drugega tudi ne bo srečne prihodnosti...". Prisrčen kulturni program so pripravili učenci podružnične šole Vinska Gora.
■ bš ,foto:vos
» 89 81750 fi
MNENJA IN ODMEVI
VIMKJB
Priložnost, ki je ne kaže zamuditi
18. in 19. novembra bo hotel Paka v Velenju pomembno regijsko središče gospodarske-ga gibanja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Kot pravijo organizatorji drugega poslov-nega srečanja malega in veli-kega gospodarstva devetih občin, je to zagotovo priložnost, ki je ne kaže zamu-diti.
Poročali smo že, da bo letošnje srečanje nckoliko drugačno od lanskega zelo odmevnega. K sodelovanju so tokrat namreč povabili prav vsa velika, sred-nja in mala podjetja (člane Območne Savinjsko - Šaleške gospodarske zbornice) ter mala podjetja in samostojne podjetnike, ki delujejo v obeh obrtnih zbornicah -Velenje in Mozirje. Sodelovale naj bi še poslovne bankc s teh območij. Po besedah Jasne Klepec, vodje Šaleškega razvojno pod-
jetniškega centra (poleg ome-njenega so organizatorji še Zgornjesavinjski podjetniški center, Območni obrtni zbor-nici Velenje in Mozirje ter Območna Savinjsko - Šaleška gospodarska zbornica) bodo poleg plenarnega dela tokrat pripravili tudi poslovno razsta-vo. Ta bo v Rdeči dvorani v Velenju. Namenjajo jo pred-vsem predstavitvi velikih, sred-njih in malih podjetij, saj meni-jo, da obstaja v okolju še precej neizkoriščenih možnosti tvor-nejšega medsebojnega sodelo-vanja. "Ob tem bi radi seznani-li tudi mala podjetja in podjet-nike, kako lahko povežejo svoje programe, da bodo lažje vstopali v sisteme velikih in srednjih podjetij." Na drugem regijskem poslov-nem srečanju gospodarstva pričakujejo približno 200 udcležencev, svoje prijave pa
naj bi ti oddali do jutri (5. novembra). Ce bo kakšna pri-spela na ustrezen naslov z dne-vom, dvema zamude, jo bodo prav tako upoštevali. "Pravočasne prijave", pravi Klepčeva, "so potrebne tudi za to, da bomo lahko pravočasno organizirali konkretne pogo-vore med posameznimi part-nerji, da bodo veliki in srednji nakazali malim in samostojnim podjetnikom, na kakšen način se lahko vključijo v njihove sisteme."
Nekaj prijav so organizatorji že prejeli, prvi odzivi na zastavlje-ne aktivnosti, s katerimi želijo pospešiti razvoj gospodarstva obeh Dolin, povečati njihovo uspešnost, so znova spodbud-ni. Zal, pa se je večina med njimi za zdaj odločila za sode-lovanje na plenarnem delu srečanja.
Klepčeva je med drugim še
opozorila na prizadevanja organizatorjev za sodelovanje predstavnikov pristojnih repu-bliških ministrstev. Z državnim sekretarjem ministrstva za malo gospodarstvo in turizem so se dogovorili za uvoden referat na temo Razvojne možnosti malega gospodarstva v Sloveniji, pričakujejo pa še odziv ministrstva za ekonom-ske odnose in razvoj, Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki naj bi sodelovalo na srečanju z referatom o splošnih gospo-darskih razmerah in razvojnih možnostih Slovenije ter Gospodarske in Obrtne zbor-nice Slovenije.
Utp
Miselne akrobacije kvalificiranega pes-nika - Kredit 2
Tiskarska napaka v gradivu osnutka Odloka o rebalansu proračuna Občine Šoštanj, ki je bila pojasnjena na seji sveta občine, je povzročila neverjetne miselne akrobacije šoštanjskega glasnika opozicije.
Navkljub rahlemu dvomu v pravilnost svojega izhodišča, da višek proračunskih prihodkov predstavlja primanjkljaj, je izpeljal drzno teorijo o denarni telovadbi občinske uprave, povsem mimo-grede razorožil odgovorne ljudi in z zanosom dokazal, kako oblast laže, krade in ima uši.
Kvalificiran pesnik, ki lahko v vsakem trenutku pod prisego izja-vi, da je lepota resnica in resnica lepota, je velikodušno razširjal ob-zorja ekonomske znanosti, pre-sunljivi aritmetični premeti in pre-vali pa so očarali mnoge finančne strokovnjake.
In tudi gospodinje.
Njegove besede pa seveda ne držijo.
Dejstva so sledeča:
Svet občine Soštanj je na svoji julijski redni seji potrdil predlog proračuna za leto 1999 v nasled-njih zneskih: odhodki v višini mili-jardo in 14 milijonov tolarjev, pri-hodki v višini 919 milijonov tolar-jev in s tem proračunski primanj-
kljaj v višini 95 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj je bil po-krit v računu financiranja z dolgo-ročno zadolžitvijo pri Ekološkem skladu RS; s tem je bil proračun uravnotežen in sprejet.
Osnutek rebalansa predvideva naslednje: odhodki v višini milijar-do in 45 milijonov tolarjev, pri-hodki v višini 961 milijonov tolar-jev in s tem proračunski primanj-kljaj v višini 84 milijonov tolaijev, ki je prikazan v računu financira-nja. V tej višini je občina Šoštanj dobila soglasje Ministrstva za fi-nance za dolgoročno zadolžitev -kredit Ekološkega sklada.
Preprosto povedano: občinski svet je že julija potrdil namenski kredit za toplovod Lokovica, sedaj pa je svet ta isti kredit potrdil le v manjšem obsegu. Razlog za najet-je kredita pogojuje dejstvo, da proračun brez pomoči države ni zmožen financirati tako obsežne in zahtevne investicije, kot je topli-fikacija Lokovice.
Nobene telovadbe, zgolj dej-stva.
Občinska uprava in mnogi občani nestrpno pričakujejo novo filozofsko razpravo, s katero bo naš vrli pesnik iz pojava rožičeve potice izpeljal obstoj človeške vrste.
■ Aleksander NEŽMAH,
Uprava občine Šoštanj
Mladinski center Velenje
Hišno gledališče in ameriški narodni parki
V	petek, 5. novembra, bo v Mladinskem centru Velenje tretji del igre Družinska nadaljevanka. Igralca Kajetan Čop (Topolšica) in Nataša Burger (Ljubljana) sta hišno gledališče Mladinskega centra Velenje zasnovala kot improvizacijsko nadaljevanko in sicer na temo družina kot fenomen - odnosi med družinskimi člani (med starši, sta-rimi starši, otroci, domačimi živalmi...). Vstopnina 200 sit.
V	soboto, 6. novembra, pa bo ameriške narodne parke s potopi-som predstavil Jaka Dolenc. Obiskal jih je februarja letos. Predavanje z diapozitivi se bo pričelo ob 21.00. vstopnine ni.
septembra 1999
KULTURA
NAŠ ČAS 9
Šalešld likovni ustvarjalci
Denis Senegačnik -siikar trendov iz vsak-
dana
Nova Štifta
Novi zvon za mir in srečo
Krajevna organizacija RK Ravne
Gornji Grad
To pa je srečanje starejših krajanov!
Rojen je bil v Ljubljani, v začetku marca, pred 28 leti. Prva tri leta je živel v Kamniku pri stari mami, potem pa so se Senegačnikovi preselili v Velenje. Zato Denis pravi, da je pravi Velenjčan, ki je že od malega rad risal in želel postati slikar.
Spomni se, da je imel v tretjem razredu v Našem času objavljeno svojo risbico. In od takrat so njegovo nadarjenost vedno pogosteje prepoznavali. Kmalu je imel v šoli najraje likovni in tehnični pouk. Ko je končal osnovno šolo, je vedel le, da ne želi na gimnazijo. Vpisal se je na strojno tehnično, kjer je blestel pri predmetih, kjer je bilo treba kaj narisat in šepal pri matematiki. Z njo je bil skregan tako močno, da si je vsako leto "pridela" popravnega, enkrat je celo pavzi-ral zarađi nje. Je pa zato odličnjakom pomagal pri risanju načrtov. Ko je prestal tudi poskusno maturo, se je vpisal na višjo strojno v Celje izključno zato, da mu ne bi bilo treba v vojsko. Faksa niti povo-hal ni, saj je vedno bolj čutil, da bi rad izvedel ćim več o slikarstvu. Prvi poskus opravljanja sprejemnih izpitov na Akademiji za likovno umetnost ni bil uspešen, pa je za "tolažbo" vpisal likovno pedagogiko na Pedagoški akademiji v Mariboru. Vsako leto je poskušal znova, dokler ni v četrtem poskusu sprejemne na ALU uspešno opravil. "Če bi vedel, kakšen je sistem, bi jih naredil že prvič. No, četrtič sem šel na sprejemne sproščen, bilo mi je že skoraj vseeno." In morda mu je uspelo prav zato. Njegov sen - študij na Akademiji za likovno umet-nost, pa ga je kmalu razočaral. Prvi dve leti je študiral pri prof. Berniku, sistem študija pa mu je bil iz meseca v mesec bolj tuj. Težko je delal v istem prostoru z desetimi študenti naenkrat in danes, ko mora opraviti le še z nekaj študijskimi grehi in diplomo, je skoraj prepričan, da se za ALU ne bi več odločil. Komaj je čakal, da so se predavanja in vaje končala. Dogajalo se mu je že, da ni imel prave volje ne za šport, predvsem kolesarjenje, ki se mu sedaj spet veliko posveča, ne za ustvarjanje. "Sedaj ni već človeka ki bi me spravil iz tira. Stojim za vsem, kar naredim. In šele sedaj vem, da sem se na akademiji le naučil nečesa koristnega - v vsaki stvari vidim nekaj, kar lahko naslikam. Naučil sem se gledati stvari od zunaj in od znotraj, ob tem pa dajem v življenju prednost tudi drugim stvarem, ne le ust-varjanju," je prepričan. Za premor se je odločil odslužiti svoji domovini. "Vojsko sem služil civilno v velenjskem domu za varstvo odraslih. Ne, ni bilo naporno in niti malo mi ni žal. Če bi bilo mogoče, bi lahko postal tudi profesionalen poklicni vojak. Nobenega dela se ne branim, najraje pa sem delal v kuhinji." Ker je bil tudi med vojaščino popoldne doma in ker je vedel, da v svoji mali sobi, kjer mama vsako jutro za njim skrbno pospravi barve, ne bo mogel več dolgo ustvarjati, si je pričel urejati atelje. Star lesen "marof' v
Denis je komaj čakal, da je opravil z obveznostmi na ALU-ju. Sedaj spet najde čas zase, tudi za šport, ki ga je med študijem krepko zanemarjal. Najraje pa sede na
kolo.
Podkraju počasi dobiva podobo pravega umetniškega prostora. In kako Denis ustvaija? "Slikam hitro. V glavi se mi rodi zamisel in že jo moram čim hitreje narisati. Ne morem za sliko porabiti 14 dni, jo gle-dati in nanašati barve na barve. Zato vedno rišem v manjših ciklusih. Iz prejšnjih slik gradim nove in tako nastane cel proces," mi opiše svoje ustvarjanje, ki ga, resnici na Ijubo, vse premalo poznam, saj se mi zdi, da je Denis likovno rasel dokaj skrit v svoj svet, o čemer priča tudi majhno število razstav. Pokaže mi fotografije cikla, ki je nastal v zadnjih mesecih. Barve kričijo, kolorit je zelo močan. Spomnim se njegovih zabrisanih barv na slikah, ki jih je ustvaril na koloniji diplo-mantov ALU pred tremi leti. Pravi, da je to likovno obdobje zanj preteklost. Nič več neizrazitih barv, posledice vpliva akademije, nič več majhnih slik. "Moje slike so sedaj čisti odziv na gesto. Ne odločam se za čisto abstrakcijo, vedno moram najprej najti izhodišče. Ne vem, ali sem podzavestno prišel v abstrakcijo. Koncept to ni, ker ta pri meni nastaja sproti. Zato naj o mojem delu govorijo slike, saj zato so!," pribije odločno. In tudi zato slike in cikle tudi poimenuje. "Pekel - zemlja - raj" se imenuje zadnji, v katerem je veliko živo rdeče barve, pa turkizno modre, spoprime se tudi z avto spreji in jih kom-binira z njemu najljubšo tehniko - akrilom. Zadnje čase ga privlači srebrna, ker ima rad trendovske zadeve in ker se mu zdi odziv tega časa. Zato je za letošnji premogovniški Ex-tempore, kjer je sodeloval prvič, narisal GSM. Na zelo velikem formatu. Narisal je tudi že nekaj avtomobilov, jih likovno opremil še s številkami in tako pokazal, da v njem še vedno ostaja nekaj strojnika, ki rad "šraufa". Denis ve, da bo v prihodnosti verjetno moral poiskati službo, da le od risanja zaenkrat ne bo mogel živeti. A prvi cilj je zanj diploma. Upa, da jo bo oddal spomladi. Pove mi še, da ni nočen tip in da nikakor noče igrati boema. "Zivim povsem normalno življenje," smeje doda k temu. Res je, da nerad dela v skupini, sicer pa ni rad sam, čeprav v družbi, ki je ne pozna, potrebuje nekaj časa, da se odpre. Sedaj se je odločil, da bo več razstavljal in se udeleževal tudi likovnih kolonij, morda bo mesto Velenje predstavljal tudi v Angliji. "Molčal" zagotovo ne bo več. Dokaz zato je nedavna razstava v Casinoju v Gradcu in velenjs-ki galeriji Vegrad, spomladi bo razstavljal v Mladinskem centru. "Iskal bom nove stvari in nove materiale, rad namreč eksperimenti-ram. Pomembno je, da sem odkril samega sebe. Iskal bom tren-dovske zadeve iz vsakdana. To je ljudem tudi najbolj sprejemljivo in morda je sreča, da mi to tudi najbolj leži. Zame mora biti slika berlji-va!"	■ Bojana Špegel
Posebej slovesno je bilo v so-boto in nedeljo v Novi Štifti. Prvega dne so na krajevni meji slovesno sprejeli novi zvon in ga kasneje lepo okrasili, tisto najlepše pa je sledilo v nedelj-skem dopoldnevu. Množica domačinov in Ijudi od vsepov-sod se je zbrala pred čudovito cerkvijo Marije Zvezde, ki že od nekdaj vabi romarje od blizu in daleč, in v posebej lepem vzdušju spremljala dvigovanje zvona v lino zares visokega cer-kvenega stolpa.
Zvon so župniji in sebi pocfa-rili krajani, tehta 2.400 kilogra-mov, vlili so ga v žalskem pod-jetju.Feniks, posvečen pa je sv. Jožefu in blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Svečan obred in blagoslov je opravil maribor-ski škof dr. Franc Kramberger, z napotki strokovnjakov pa so ga v lino potegnili domači fantje in možje z veliko željo in upanjem, da bo njegovo zvonjenje pripo-moglo k miru in sreči.
Ujp
Najlepši del je opravil škof dr. Franc Kramberger
Kri darovalo 178 krvodajalcev
Letošnje srečanje krajanov, starejših od 70 let, so v Gornjem Gradu pripravili zares lepo in ga še lepše pope-strili. To ni bilo čisto "običajno" srečanje s pozdravnim nagovo-rom, kulturnim sporedom in zakusko, bilo je nekaj več. Seveda se je "zgodilo" tudi to. Članice in člani tamkajšnje organizacije Rdečega križa so v avli kulturnega doma vse sta-rejše prisrčno pozdravile in jim pripele prikupne priponke, za tem jim je spregovoril gornje-grajski župan Toni Rifelj, boga-tega sporeda ne kaže posebej omenjati.
Velja pa omeniti, da so v prostoru pred dvorano pripravi-li razstavo raznolikih ročnih del starejših krajanov, ki so si jo prav vsi z zanimanjem ogledali, nekateri starejši zagotovo dobili tudi kakšen navdih za svoj pro-sti čas, prav tako v tem prostoru pa so predstavili zbirko osmih slik s podobami Gornjega Grada, ki jih je akademski sli-kar Veljko Anton Toman občini podaril s posebnim namenom -
Ravne pri Šoštanju, 28. okto-bra - Krajevna organizacija RK Ravne pri Šoštanju je tudi letos povabila človekoljube tega okolja na krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice.
Njihovo vabilu se je odzvalo kai 178 krvodajalcev, kir je nadvse razveseljivo. Med njimi so bili tudi člani kluba Moto veterani iz Šoštanja. Kot so povedali na Območnem združenju Rdečega križa Velenje so bile vse akcije, ki so jih organizirali do sedaj, dobro obiskane. Prepričani so, da bo tudi zadnja vcčja letošnja (konec tega meseca )za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane upravičila sloves okolja, v kate-rem že nekaj let živi največ človekoljubov v Sloveniji.
MTp
Akcijo so tudi tokrat pripravili v prostorih gostišča Kotnik (foto:jp)
krasile bodo bodoči dom sta-rejših krajanov, ki ga v gornje-grajski občini načrtujejo in se na začetek gradnje zavzeto pri-
nravljaio.
Naj nihče ne vpraša, če je bilo na kasnejši pogostitvi veselo,
prijetno, družabno, skratka, za čudovit spomin.
Ujp
Prijeten klepet, ki ga je dopolnila podarjena zbirka likovnih del
10 kVAS VAS
107,8 Mhz
4. septembra 1999
* RAPIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKIIN ČASOPISNI MOZAIK *
KAJ P0ČNEJ0, G0V0RIJ0, LAŽEJO, P0NUJAJ0, 0BUUBUAJ0, UUBIJO...
prinaša uspeh. Tako so se že nekajkrat znašli na samem vrhu britanskih lestvic, s svoji-mi skiadbami pa so uspešni tudi izven meja svoje
ANOTHfR LEVEl
domovine. Njihov zadnji album "Nexus" to le še potiju-je. Na njem lahko najdemo tudi skladbo "From The Heart", ki je sicer giavna tema trenutno zelo vročega filmskega hita "Nothing Hill", v katerem sta v glavnih vlogah nastopila Julia Roberts in Hugh Grant. Trenutno aktu-alna uspešnica s tega albuma je skladba "Bomb Diggy".
KINGSTON
Najbolj značilni predstavniki domačega pop reggaeja, člani idrijske skupine Kingston, so po dolgem času končno ven-darle predstavili novo sklad-bo, ki obenem napoveduje tudi izid novega albuma. Na tega bo sicer treba počakati do spomladi leta 2000 in do takrat bodo Kingstoni verjet-no predstavili še kakšno novost. Aktualna skladba ima naslov "Vzemi vse (kar ti živl-jenje ponuja)" in je, tako kot sam naslov skladbe, zelo opti-
Pevka je tudi vnaprej razpro-dala vse koncerte svoje velike turneje, zelo uspešni pa so bili tudi njeni nastopi po Evropi. Posledica tega so kar trije mil-ijoni prodanih albumov na stari celini.
Plošča "My Love Is Your Love" je doselj postregla že z mnogimi uspešnicami, novi single, ki bi lahko sledil uspe-hu svojih predhodnikov, pa bo uradno predstavljen 14. novembra. Se njegov naslov: "I Learned From The Best".
SILVESTRSKI ZB0RČEK
Konec leta se neustavljivo bliža in tega se zavedajo tudi številni glasbeniki, ki že mrzlično	pripravljajo
primerne skladbe za predbožični čas. Pri založbi Menart so se enega od pro-jektov lotili tudi skupinsko. Uspelo jim je zbrati številna popularna imena slovenske zabavne glasbe, ki bodo družno zapela eno najbolj znanih slovenskih novoletnih skladb, legendarno uspešnico Alfi Nipiča "Silvestrski poljub". Naj naštejemo le nekaj glasbenikov, ki bodo pri tem projektu sodelovali: Matjaž Zupan, Anika, Flirt, Nude, Lara Baruca, Victory, Dadi DAZ, Vivian, Tinkara Kovač, Jan Plestenjak, Rok'n'Band, Vili Resnik, Vesnica, Power Dancers, PM United, Avia Band, Ritem Planet, Kingston in še neka-teri.
■ MiČ
Almanah 2000
mistična in polna veselih, tropskih ritmov. Skladba v marsičem spominja na trenut-no zelo popularne stvaritve vročega pevca Lou Bege (Mambo No. 5) in če sodimo po njegovem uspehu, ima skladba velike možnosti, da postane tudi sama lokalna uspešnica.
WHITNEY HOUSTON
Velika pevka osemdesetih in devetdesetih, Whitney Houston, je s svojim zadnjim albumom "My Love Is Your Love" še enkrat potrdila svoj sloves. Album se odlično pro-daja in je samo v ZDA dosegel že trikratno platinas-to naklado, kar pomeni osem milijonov prodanih plošč.
V uredništvu Našega časa že vlada obšedeno stanje, takšno, kot smo ga sicer vajeni ob koncu leta, ko nas-taja alamanah. Letos pa je to stanje še bolj obsedeno, kajti pripravljamo Almahah 2000, ki bo že zaradi številke, s katero bo opremljen, nekaj posebnega.
Če bi nam radi pomagali, potem bo čisto dovolj, če nam vprašalnike (tisti, ki so jih prejeli, tako vedo za kaj gre), vrnete čim prej. V nasprot-nem, žal, ne bo šlo drugače, kot da vas ne bo zraven. To pa
bi bila velika škoda. Tako kot bo velika škoda, če vas ne bo zraven na silve-strovanju na Titovem trgu, ki ga tudi že pripravljamo. Zgodaj je treba začeti, da uspe! Pa tudi zadeva še zdaleč ni tako preprosta kot izgleda potem, ko stvar steče. Pomembna je vsaka malenkost. Vam se z njo ni treba obremenjevati. Vi ste povabljeni. Prvič. Boste pa do Silvestrovega, ko bomo sku-paj napisali 2000, še neka-jkrat.
■ mkp
Pri aimanahu od vsega začetka: Barbara Pokorny in Peter
Groznik.
PRINCE
The Artist, nekoč znan kot prince (A. F. K.A.P.), je tik pred izdajo svojega novega albuma z naslovom "Rave Un 2 The Joy Fantastic". To bo po plošči "The Vault...01d Friends For Sale", na kateri so objavljeni posnetki, narejeni v letih '85 - '94, že drugi album tega kontroverznega glasbeni-ka, ki bo izšel v letu 1999. Na
ANOTHER LEVEL
Britanska skupina Another Level zelo prefinjeno skrbi za to, da ostaja v središču tokov sodobne popularne glasbe. Izredno premišljeno izdajajo nove albume in predstavljajo nove single, kar jim vseskozi
Romance Ever Sold".
novem albumu bo osemnajst skladb in polnih sedemdeset minut glasbe, ki so jo Princu pomagali ustvarjati tudi neka-teri drugi znani glasbeni gost-je. Med njimi sta na primer tudi Sheryl Crow in Gwen Stefani (No Doubt). Izdelek bo na tržišče prišel 8. novem-bra, prvi single z albuma pa je odlična r & b balada z naslovom "The Greatest
Student naj bo!
L e p o pozdravl-jeni vsi skupaj. Po dol-gem času se vam tudi sam oglašam in vas obveščam, da se nova sezona ŠŠKjevanja ponovno začenja s polno paro. Ker pa se v tako kratkem času ni dalo še ničesar urediti, vam lahko rečem le to, da ste vsi vabljeni v PLAC če ne prej pa v soboto, ko se bo tam dogodil ŠTUDENTSKI ŽUR Z GOSTl. Bistvo
vsega dogajanja bo, da se po dolgem času ponovno vidi-mo, srečamo, pogovorimo o tem kdo je že diplomiral, kdo še bo, kdo sploh še ima sta-tus, kdo s kom spi, ipd... Lokalno aktualno še meni samemu ni jasno, zato je to cdino obvestilo, hkrati pa obljuba za kak ŠŠK piknik, turnir v tarocku, koncert DUMBEL 12.11.99 v Mcju, več pa že v petek in soboto v enem in edinem PLACU.
■ Dražen
Mladinski center Velenje
Pessimistic Lines v Velenju
Mladinski center Velenje je letošnjo noč čarovnic proslavil, kaj-pak, s koncertom. Tokrat so se predstavili Sarajevčani Pessimistic Lines. THčlansko hard core noise zasedbo je pričakala presenetljivo velika množica željnih glasbe, ki tudi po prvih treh skladbah niso zapustili dvorane, ampak so se celo bolj približali odru.
Iz katerega se je širila ostra godba bosanskih glasbenikov, ki pa so na trenutke zdrsnili v pravo romantično razpoloženje. Že na-slednji akord pa je spet obetal ušesnim bobničem neprijazno glasbo. Le-ta pa ni prestrašila src vseh prisotnih, saj so vztrajali do konca (in še naprej). Zanimivo, a mogoče malo premalo odločno. Smo se pa nasitili vsi tisti, ki smo tovrstne koncerte že po malem pogrešali. Vendar bomo glede na koncertni program Mladinskega centra Velenje zopet prišli na svoj račun. Se vidimo naslednjič!
■ Zalika
LESTVICA DOMAČE GLASBE	(Št.340)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 31. oktobra:
1.PLANŠARJI:	V coklah vsi na ples
2.MLADE	FRAJLE: Če te srček boli 3.IGOR + ZZ: Vanč-vegetarijanc 4.SL0VENIJA: Kdo za rundo bo dal 5.BRATJE IZ OPLOTNICE: Naša dekleta
Predlogi za nedeljo, 7. novembra:
1.EKART:	Dupleška mornarica
2.KLAVŽAR:	Brinovček
3.MIKOLA:	Li muzika
4.ŠALEŠKI:	Čez 7 let vse prav pride
5.VADNAL:	Ta glažek je prazen

10 glasov 7 glasov

5 glasov 2 glasova
19

■ Vili Grabner
ALI EN
Max klub, 29. 11. 1999
Čeprav bi ga osebno raje slišal z bendom, sem se moral zado-voljiti tudi z osiromašeno, instant različico promocije novega albuma z naslovom "Smetana za frende". Razkošnejša različica, z dodatno živo silo na odru in za mešalno mizo, se je pač žal pokazala za predrago in tega se je verjetno že po nekaj prvih koncertih zavedel tudi Ali En ter se odločil svoj nov izdelek v manjših klubih promovirati zgolj s pomočjo matrice s posneto glasbo in spremljevalnimi vokali. Kljub temu nje-gov nastop ni razočaral. Svoje pevsko raperske sposobnosti je dostojno demonstriral tudi na posneto podlago, odrski nastop v scensko kostumografskem smislu pa je itak v celoti zadovoljil.
"Smetano za frende" nam je Ali En stregel oblečen v dodobra iztrošen rdeč avtomehanikarski kombinezon, ki ga je iz pesmi v pesem, menda skladno s sporočilom vsake skladbe, dopol-njeval s premišljeno izbranim pokrivalom iz bogate zbirke tosortnih delov garderobe, ki jih je pritovoril s sabo. Poleg kostumografije nam je njegov nastop ponudil tudi pestro koreografijo z nekaj skoraj akrobatskimi vložki, kot je na pri-mer hoja po rokah. Tovrstne spretnosti so mu veijetno ostale iz njegovega skejterskega obdobja in sedaj jih s pridom upo-rablja za popestritev svojih scenskih nastopov. Sicer pa je koreografija hip hopovsko obarvanega nastopa ustrezno hip hopovska. Kakšnega hujšega brejkdensa sicer nismo zasledili, nekaj značilnih korakov in drugih gibov pa vendarle. Nekaj jih je posnemala tudi publika, ki jo je z osnovami (kolikor ji še
niso bile znane) seznanila že lokalna hiphopovsko raperska zasedba, ki je nastopila kot predskupina.
Nastop je Ali En začinil tudi z nekaj kilogrami lizik zna-nega proizvajalca, očitno njegovega pokrovitelja, ki jih je velikodušno razdelil med občinstvo. Tega so sestavljali večinoma mlajši ljubitelji njegove glasbe in čeprav Max klub še zdaleč ni bil poln, so se Ali Enovi oboževalci zbrali v kar dostojnem številu. Eno je namreč jasno. Takega buma, kot ga je povzročil Ali En s svojim prvim albumom "Leva scena", s svojim drugim izdelkom ne bo uspel ponoviti. Čeprav je v glasbenem smislu gotovo precej napredoval in v letih nena-stopanja nadgradil svojo glasbo, pa je izgubil tisto, kar ga je tako odločno lansiralo med tiste protagoniste slovenske estrade, ki so po honorarjih sodili v sam vrh. Oster, brez-kompromisen mulc si je s svojimi začinjenimi besedili brez dlake na jeziku pred leti pridobil velike simpatije med vrst-niki, pa tudi med tistimi privoščljivci, ki jim je godilo pljuva-nje po delu zdolgočasene (leve) slovenske glasbene scene. To mu je odprlo vrata v čudoviti svet medijev in s pomočjo odkrite provokacije je Ali En postal znanec vsake slovenske gospodinje.
Ostrina je sedaj izginila, z njo pa tudi dobršen del uporniških mladcev, ki so bili Ali Enu pred časom pripravljeni slediti. Nadomestilo jih je drugačno občinstvo, ki je v njegovi nadgra-jeni glasbi prepoznalo kaj več kot le preprosto provokacijo in znalo oceniti naprednost njegovih idej. To pa je seveda (žal) v manjšini.
■ MiČ

4. septembra 1999
ZANIMIVO
MS tlAS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. D0 21.4.
Koj bi (i lahko želeli od življenja več, kot vam irenutno ponuja? Srečni boite, ko boite izvedeli, da z vaiim zdravjem ni nič hudo narobe. Doma ie boite odlično počutili, a boite zaradi nemira, ki ie bo ipet naselil v vai, vieeno bežali od domo. Pri delu bo vse teklo, kot si že nekaj časa želite, pa boste vseeno nezadovoljni. Cas je, da se vproiate, kaj bi sploh radi. On ko boste ugotovili, vam bo veliko lažje.
BIK OD22.4. D0 20.5.
Zvezde vam bodo v naslednjih dneh noklonjene - imate vse pogoje za dober razplet delovnih in študijskih zadev. ludi na čustvenem področju ne bo večjih zapletov, čeprav boste ob koncu tedno svojemu partnerju nekaj močno zamerili. Zato se boste tudi precej razhudili, kar pa bo imelo precej slab vpliv na nadaljnji razplet dogodkov. Nekdo pa vas bo zato, ker boste končno rekli bobu bob, veliko bolj cenil.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Ob koncu tega fedna vas bo obiikala sreča; poskrbite, dajo boste opazili in znali negovati tako, da jo bodo čutili tudi vaši najbližji. loko na Ijubezenskem kot službenem področju se vam obeta nekaj lepih doživetij. Poleg tega boste znali poskrbeti zase; vitalnoit bo opozna, vaše počutje pa iz dneva v dan boljše. Pazite le, da vam skrb zase ostane v navadi, saj ste vse preveć nagnjeni k temu, da najprej poskrbite za druge, na iebe pa včasih kar pozabite.
RAKOD22.6. DO 22.7.
Nekaj mročnih, nič kaj razpoloženih dni je za vami. A tudi za vos bo kmalu spet posijolo sonce. V naslednjih dneh bosfe izvedeli dobro novi-co, ki se je boste krepko razveselili. lo se vam bo poznalo že navzven, saj boste večino dneva nasmejani, hkrati pa boste spet kovali načrte za prihodnost. Poleg tega se ne boste več podcenjevali, kar je garant za uspeh. Morda boste razmišljali o menjavi okolja, vsaj za nekaj dni. te se boste zato tudi odločili, vam ne bo žal.
LEV OD23.7. DO 23.8
Z miilimi boste večinoma pri delu, zato ni čudno, da ne boste prekipevali od energije. Manjkalo vam jo bo že za najbolj obične stvori. Pomislite, komu s ivojim sedanjim načinom življenja najbolj škoditei1 Družina vas pogreša, partnerju bo počosi že Vieeno, kar je nevarno, vi pa boite viok dan bolj utrujeni. Poskusite se imeti vsaj malo rodi in poskr-bile tudi zase. Kjer je voljo, je tudi pot, zato ne tarnajte, da io dnevi za
vas prekratki.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Cas je prineiel ugodne ipremembe. Veliko energije boife vlagali v kreativne dejavnosfi, ki vas bodo osrečevale. Pokažite malo več življen-jske moči tudi navzven, sicer bodo voši najbližji začeli iumiti, da se z vami dogaja kaj neobičajnega. Neka neprijetna novica bo prišla še ob koncu fega tedna, a se bo izkazalo, da vse skupaj sploh ni tako hudo, kot bo sprva izgledalo. Pri delu bodite malo bolj previdni, saj vas zna
površnosf drago stoti.
TEHTNICAOD24. 9. DO 23.10.
flirne dneve, ki se bodo začeli že kor vleči, izkorisfite zase. Ko boste ugofovili, dti vam noenkrct ostoja prosfi čas, iesor nisfe bili vojeni, razmislife, čemu ga bosfe posvetili v prihodnje. Ce bosle dobro načrtovali, bo to koristno fako za vošo kariero kof finanini položoj, ki zodnje iase ni več rožnat Ker pa bo v Ijubezni vse lepo in boste konćno spoznali, kdo vam pomeni najvei, bosfe uspeino pometoli fudi s sfvarmi, ki vam ie pred krafkim niso ile od rok.
SKORPUON OD 24.10 DO 22.11.
Bolj malo boste govorili o sebi in svojih fežavah, čeprav bo vaša glava polna obremenjujočih misli. Nič ne bo norobe, če boste ipet našli svoj mir ob kakšni dobri knjigi, ali pa, če boste poklicoli kakšno prijoteljico, ki jo že dolgo pogrešate in si želite poklepetati z njo. Kljub femu, do se počutite precej obremenjeni, je sreča še vedno na vaši strani. lo boste ponovno ipoznoli že čez nekaj dni, potem pa boife še bolj samozavest-
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Zelja po spremembi že dolgo vrta v vas. Zelite si bolj živahne družbe, večkraf si boste želeli med Ijudi, o ie nekako ne boite znali otreifi star-ih novad. fudi odnos s parfnerjem se bo krepko ohladil, a tokraf ne le po vaši krivdi. Vse to bo vplivalo na vašo uifvarjalnoit, ki bo v teh dneh neverjetno veliko in raznoliko. Zamikalo vas bo, da bi le ipoprijeli s povsem novim področjem, ki ga boste kmalu obvladali. Uspeh ne bo izosfal, poznalo pa se bo fudi v denarnici.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Izzivi, ki jim boste izposfavljeni v naslednjih dneh, bodo od vas zahtevali hife reakcije in zelo veliko prilagajanja. Pri tem morate paziti, da vas ne bo izdal vaš včasih predolg jezik. Najprej krepko premislife, potem preudamo povejte. Sicer si lahko v krafkem nakopljefe na vrot kup sovražnikov, ki vam bodo krepko zmešali štrene. Na čustvenem področju vas v bližnji prihodnos-fi čakajo velike spremembe. Napovedovati pa se bodo pričele že v naslednjih
dneh.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Vulkan, ki je že nekaj dni vihral v vas, se bo počasi umiril. Ugofovili boste, da posledice sploh ne bodo tako hude, kot ste sprva mislili, spoznali po boste tudi, da vam ni treba nenehno z nekom tekmovafi. In ko boste prenehali s svojim dosedanjim poietjem, se boste v nekaj dneh počufili kot prerojeni. Polni boste nove energije in nočrtov, nekomu pa boste pripravili lep večer, ki zna biti začetek česa večjega.
RIBI 0D20.2. D0 20.3.
Zadnje čase ste precej turobni in tečni. Malo je e kriva jesen, vsega pa tudi ne more bifi krivo vreme. Ste že pomislili, da se vam to zadnje čaie dogaja pogosteje kof v prefeklosti in da le zatem morda ikriva bojazen pred prihodnosfjo? Ne zatiskajte li oči pred pravimi čuitvi in občufki,
puititejim, da pridejo na plano. Ni vredno, da bi za nasmejanim obra-
l še dolgo ikrivali nemir in precejšnjo osamljenoit, saj boste sicer vsak dan bolj
nemirm.
NOVO TA TEDENf I VELIKAIZBIRA		
<L O < z. o MODNA GALERJJA Prešernova la, Velenje tel.: 063/863 722 DELOVNI ČAS: pon. -pet.:9.00-19.00 sobota: 9.00-12.00	MODNIHl pleteninI	
	"i	FWIMSET (pletena jopica in pulover kratek
twinset
Pleteni kompleti,
O pleteninah in njihovem kraljevskem mestu v letošnji jesensko - zimski sezo-ni smo povedali že veliko. Zato že veste, da so letos modne prav vse plete-nine, da se lahjko v volno oblečete od nog do glave. Ena od modnih novosti pa je tudi komplet drobno in natančno pletenih puloverjev brez ali z kratkimi rokavi, ki jih kombiniramo z jopico v istem materialu in stilu. Pri barvah pa se že lahko igramo, čeprav so takšni dvojni kompleti najbolj učinkoviti, če so enobarvni, z izbiro druge garderobe, čevljev in torbice pa potem dosežemo še urejenejši izgled in damo takšncm,u kompletu piko na i.
Tvvinseti niso lc modni, so tudi izredno praktični. Sploh v prehod-nih obdobjih, ko nas zjutraj zebe, čez dan, ko se zrak otopli, pa nam je že vroče. Jopico lahko v hladnih jutrih zapremo, opoldne pa odpremo in šc vedno bomo izgledali zelo modno in urejeno. Puli ovratnik na spodnjem delu twinseta jc letos res zaželen, saj so modni čim višji ovratniki. Pri jopicah pa lahko iščete take z V izrezom ali manj vpladljivim okroglim izrezom. Twinset lahko lcpo kombiniramo tako k krilu kot hlačam, če želimo biti športni, ga brez zadrege oblečemo tudi k kavbojkam...	■
imenovani
(^ferme (^opolšica
v soboto, 13. novembra vas vabimfitaiaa
VELI
Izjemna gostinska ponudba z nizkimi cenami, mošt, krščenje vina... Igra ansambel VESNA Vstopnine ni!
Nasmeh ie
nepozabrsa Helodija srca
Plesalci Mojce Horvat navdušili v Elanovih oblačilih.
Sredi prejšnjega tedna je svojo zimsko, pa tudi že pomladan-sko in poletno ponudbo predstavila tudi Elanova trgovina iz Velenja. Predstavitev je bila izvirna in takšna kot se za šport tudi najbolj pritiče. Nosili so jih razigrani plesalci plesne skupine Mojce Horvat iz Ljubljane.
Najnovejše Elanove smuči je predstavil Bojan Križaj, ponud-bo bordov pa demonstrator Mitja Urh.	■
Ne zamudite najbolj vesele sobote v letu! Terme Topolšica vabijo!
Na Namini modni reviji so predstaviii tudi spodnje perilo in z njim navdušili staro in mlado. A resnici na Ijubo, so bile bolj kot perila, občudovanja deležna brhka dekleta.
12 kVilS VAS	VRTIKJAK	4. novembra 1999
m * Na predstavitvi maskote, krtek, letošnjega velikega evropskega krosa, ki bo decembra na velen-jskem mestnem stadionu ob jezeru, se je ta neverjetno hitro ujela z vod-jem protokola predstavitve Vikijem Pozničem. Priznajte, da sta prav lep par. Oba sta svoje delo opravila odlično; Viki je predstavitev vodil, kot se šika, maskota pa je bila glavni maneken, ob katerem so se želeli slikati prav vsi. Generalko za decemberski veliki atletski dogodek sta tako oba uspešno prestala.
■ * Velenjski župnik Janez Furman rad dobro je, česar ne skriva. Izgleda, da deli simpatije z vse-mi, ki tudi radi dobro jejo. Le poglejte njegovega ministranta! Cvek je bil ob pogledu nanju nav-dušen in razočaran hkrati, ker ve, da kljub izred-ni podobnosti nista prav nič v sorodu!
Mozirski župan Jože Kramer predsedniku Radio kluba Mozirje Miru Prašnikarju: "Poslušaj, tvoja naloga je, da poskrbiš, da bodo zveze dobre, da me ne bodo ves čas kri-tizirali, da o našem delu pre-malo obveščam občane. Za nazaj se žal ne da nič več pomagati, je že zgodovina, v prihodnje pa mora biti drugače!"
Neutrudni zgodovinar Alek-sander Videčnik je le gledal in modro molčal. O tem, kako se bo stvar prijela in izvedla, bo pač pisala zgodovina. In ta se mora najprej zgoditi!
REZANJE SOSTANJA
mmm^
Ne! Dlrektorju Industrjje usnja Vrhnlka Izidorju Dergancu ne bi smeli reči figamož. On je namreč svoje leporečje obljub zavil v diplomatski jezik že 25. febru-arja letos, ko je za Naš čas izjavil: "Zagotovo vsi (de-lavci TUŠ-a, op.p.) ne bodo dobili dela in bodo ostali brezposelni. V tem trenutku bomo zadeve reševali ta-ko, da bomo poskušali dokončati začete programe, ostali pabodo doma čakali na delo. Plače? IzplačaH jih bomo v skladu z zakonodajo, ki obstaja za takšne raz-mere, v katerih. je podjetje." Tako vidite se govori res-nica in se hkrati laže. Resnica je, da so odpuščeni de-lavci TUŠ-a deležni obravnavanja po zakonu,' ki ureja takšne primere, laž pa je, da bodo izplačani v skladu s to zakonodajo. Zdaj je namreč jasno, da izplačil od-pravnin ne bo, ker je vodstvo Industrije usnja, tiste tam na Vrhniki, ugotovilo da po zakonu odpravnine ni mogoče izplačati. Če pa odstavljeni delavci menijo drugače, naj uberejo sodno pot. Saj se menda valjajo v denarju pa jim tako ne bo težko plačati odvetnikov, kajti sindikat, tisti tam na Vrhniki, bo zanje slej ko prej pozabil! To zadnje je seveda moja domneva, ki se mogoče ne bo uresničila. Tako kot se ni tista direktor-jeva, da bodo odpuščeni delavci izplačani.
Kdo ve, koliko sledov je usnjarstvo pustilo v Šošta-nju? Tako ali drugače smo vsi tukaj povezani z zna-menitimi Vošnjakovimi konji, ki so nekoč simbolizi-rali zelo kvaUtetno usnje v Evropi! Tudi iz moje mla-dosti se širi značilen vonj tovarne. Še "fabriški gnoj" in "pušpan" so kmetje podorali v svoje njive; pač niso vedeh, da bo krom, ta rakotvorni element, iz tega gnoja prišel v pridelke in naša telesa. Spomlnjam se večno porezanih prstov moje mame in zavihanega noža z lesenim ročajem, ki je bil večni spremijevalec njene "toške za na šiht!" Spominjam pa se tudi, ko sem še kot smrkavec prisluškoval sosedovemu Boltu, ki je tudi delal v "fabriki", in ki je z očetom modroval in dvomil v prvo "prislino upravo fabrike", ki se je pričela in končala z ropanjem tehnologije za pripravo kemikalij. Spominjam se smrdečih transportov od železniške postaje do zadnjega šoštanjskega mostu
čez Eako, koder je "cimbimbek" vozil kože v usnjar-no. Kasneje ga je nadomestil kar traktor s prikolico, ki je vozil tresoči se tovor skozi mesto. Nič kaj prida spomini, bi človek rekel in s tega zornega kota je ustavitev usnjarstva v Šoštanju na nek načln korist-no za mesto. Odpira se priložnost za ekološko sanaci-jo kompleksa TUŠ in za nastavke neke nove, sodobne, čistejše in bo]j perspektivne dejavnosti na tem ob-močju. Toda tistim, ki so bili zmetani na cesto seveda ni vseeno, kako se razpleta ta, stoletje stara usnjar-ska zgodba v Šoštanju. Več pozornosti kot ljudem pa je sedanja uprava podjetja namenila strojem, ki jih potiho demontira, saj si jih lasti, kot da bi bili že zdavnaj namenjeni za na Vrhniko! V istem času, ko je v jedilnici TUŠ potekalo protestno zborovanje, so na zadnje dvorišče "fabrike" deponirali velike sode, da jih bodo lahko naložili in odpeJjali "domov", ko se stvari malo poležejo.
Starejši ljudje, ki jim spomin seže dlje kot meni, vse tja v prvo kraljevino Jugoslavijo, brez dlake na jeziku povedo, da takšnih "svinjarjj", kot smo jim priča da-nes, ne pomnijo. Posebno vlogo v mačehovskem odno-su Vrhničanov do šoštanjskih delavcev pa ima Zavod za zaposlovanje. Po neuradnih podatkih, naj bi občina namenila za "delavce TUŠ" približno tri milijone pro-računskih sredstev. Toda teh treh miHjonov niso raz-delili ]judem, ampak jih je pokasiral zavod, da je z od-puščenimi delavci organiziral tako imenovani sklad dela. S programom tega sklada bi naj brezposelni dose-gli miselni preskok iz retoričnega vprašanja: "Kaj sem bil?" , v: "Kaj bom?" Vprašanje je seveda, čemu je po-treben petindvaj seturni tečaj, da ogoljufani bivši zapo-sleni spoznajo, da so bUi zaposleni in da bodo sedaj ne-zaposleni. Treningi, s katerimi so želeli po hitrem po-stopku Ijudem dopovedati, da je tudi s prazno denarni-co mogoče lepo živeti, so se v glavnem sfižili, saj so tu-di po končanem nauku tečajniki še vedno upali, da se bodo lahko vrnili na delo v "fabriko".
Za konec se vprašajmo, zakaj so "fabričani" zgubi-li delo? Zato ker je sedež flrme na Vrhniki. Zakaj so ustavih obrat Elkroja? Zato ker je sedež flrme v Naza-rju? In zdaj ko svoje apetite po TUŠ-evih parcelah iz-kazuje Gorenje Notranja oprema, se velja spomniti, da je sedež te flrme v Velenju, čeprav je Velenje veliko bliže od Nazarja ali Vrhnike.
■ Perorez
FRKANJE
Grb prejme Rudnik
Ob prazniku bo občina Šmartno ob Paki podelila grb Rudniku. Ne velenjskemu Premogovniku, gasil-cu in krvodajalcu Ivanu Rudniku.
Skok nazaj
V	nedeljo zjutraj smo skočili v zimsko časovno obdobje. To je bil še eden naših skokov nazaj.
Ni strahu za kader
oePolicisti so zadnji čas razbili kar nekaj velenjskih skupin vlomilcev. A vlomi se še kar nadaljujejo. Očitno nam tovrstnega kadra v Šaleški dolini ne primanjkuje.
Zaprto odpiranja
Logarska dolina se vse bolj odpira za turiste z raznih koncev Sloveni-je in sveta. Še bolj se jim bo odpr-la, ko se bo zaprla. Zaprla za mo-torni promet.
Varčevanje pri mrtvih
Za nami sta Dan varčevanja in Dan mrtvih. Tudi pri slednjem so nekateri varčevali. Niso kupovali cvetja in sveč. Raje so to vzeli s kakšnega drugega groba.
Brezdelje ni pesem
V	tovarni usnja Vrhnika so delav-ce obrata v Šoštanju odpravili z dela kar tako. Brez odpravnine. Očitno prepričani, da se Šoštanjčani ne bodo razburjali,
ker jim je že vse vseeno. Ker, kot bi dejal pesnik, "podplat je koža čez in čez postala!"
Izvoz
Zaenkrat nam še niso prepovedali izvažati rdečega mesa, ta meč pa še vedno visi nad nami. Da bomo uredili pomanjkljivosti, bomo mo-rali morda s položajev "izvoziti" nekaj (ne)odgovornih delavcev.
Bo pomagalo
V	poslopju mestne občine Velenje so odprli razstavo zdravilnih ze-lišč. Morda se bo kaj zdravilnega iz preddverja mestne hiše razširilo tudi v sejno sobo, kjer zasedajo svetniki, in druge prostore.
Kako je trden most
oeMost med Lučami in Raduho je dotrajan. Tako je razmajan, da ga lahko celo odnese malo večja Sa-vinja. Nekateri pravijo, da bi mor-da to tudi bila rešitev, da bi prišli do novega. Drugi se bojijo, da bi "oni zgoraj" hitro spoznali, da kraja povezuje še ena pot. To, da je ta obvoz dolg, jih verjetno ne bi preveč zanimalo.
Gasilci nad Gorenje
V	soboto se bodo velenjski gasilci spravili nad Gorenje. Tam sicer menda nič nevarno ne tli, zato bo-do gasilci tu pripravili le sklepno vajo po mesecu požarne varnosti. j
• • • • • ••••••••••••
• •
Smeti pač ne morejo biti lepe, lahko pa so zabojniki, v katere jih odlagamo. Tale stoji pred velenjsko Ljudsko univerzo, za njegov lepši izgled pa so poskrbeli učenci osnovne šole Mihe Pintaija Toleda. Poteza vredna posnemanja!
•••••••••••••••
Kjer osel leži, tam dlako pusti, pravi star slovenski pregovor, nanj pa smo se spomnili, ko smo naredili tale posnetek za avtobusno postajo v Vinski Gori ob glavni cesti Velenje - Aija vas.
4. novembra 1999	POŽARNA VARNOST	KAS ČAS 13
Gasilci bi se radi še več izobraževali
Funkcionalna
zemljišča udejanjena
Dolgo je trajalo, predno je bil v Mestni občini Velenje oblikovan in sprejet odlok, ki opredeljuje funkcionalna zemljišča, katerih določitev je eden izmed pogojev za vpis stanovanj v zemljiško knjigo. Odlok pa je očitno dobro pripravljen, saj komisija pod vodstvom geodeta Ivana Gabra in občinskega arhitekta Gorana Semečnika na terenu, kjer odmerjajo ta zemljišča, nima večjih težav. Dela opravljajo trenutno v Mestni četrti Levi breg v sodelovan-ju z vzdrževalci stanovanj. V celoti naj bi vsa funkcionalna zemljišča v Mestni občini Velenje, po besedah odgovorne-ga za okolje in prostor Marka Vučina, odmerili do maja prihodnje leto. Na sliki: Pred odmero na Prešernovi cesti še zadnji usklajevalni sestanek.
■ mz, foto vos
Število gasilskih intervencij še vedno narašča
Priznanja vsem, ki so okrepili gasilske vrste
na načrtovala in dobro izve-dla občinska poveljstva in po-samezna društva. (Menda je bila v enem primeru vaja tako dobro namišljena in nenapo-vedana, da je niti gasilci niso opazili).
Sklepno poročilo o aktivno-stih in praktičnih vajah bo na voljo v drugi polovici tega me-seca, vseeno pa kaže omeniti gasilce v občini Ljubno. Tam so praktično vajo na obrtnem in industrijskem področju le-po izvedli, obenem pa je v so-boto občinsko gasilsko povelj-stvo pripravilo še srečanje za 48 gasilcev in gasilk društev iz
Okonine, Radmirja in Ljub-nega, ki so v minulem obdobju opravili ustrezne izpite; ni od-več povedati, da je bilo pri vključevanju gasilk v svoje vr-ste spet najbolj uspešno rad-mirskO društvo. Na prostoru ob Savinji na Ljubnem so vsi najprej izvedli praktično vajo, nato so vsem podelili priznanja o opravlje-nem teoretičnem in prak-tičnem izpiti, da so za spodbu-do nekaj malega pojedli in se okrepčali, pa tudi ni treba po-sebej poudarjati.
UjP
-	"V Zvezi je 13 prostovoljnih društev, dva sta industrijska, borimo pa se za obstoj poklic-nega društva v šoštanjskito-varni usnja, kar ni v naši moči. Za mladino izdajamo posebno glasilo, Informator, v katerem so dobre informacije za men-torje v posameznih društvih. Poleg tega imamo vsi mobite-le, ki so povezani v skupni računalnik, zato lahko hitro obveščamo naše člane." %Alipri svojem delu kaj pogre-
šate?
-	"Ja, predvsem večjo podporo članov predsedstva, ki včasi stojijo ob strani in gledajo, kaj bom naredila kot ženska. Mo-goče me od začetka niso jema-li preveč resno. Po drugi strani je problem financiranje. S tem problemom so se ukvarjali že moji predhodniki, jaz pa še bolj, ker poskušam naloge, ki smo jih zapisali v letošnji plan, v celoti uresničiti. Zato je težav še več. Pomagamo si pač s sponzorji."
0 Sistem financiranja torej še
vedno ni urejen. Ali pričaku-
jete tu kakšne spremembe?
-	"Upam. Gasilska zveza se fi-nancira iz požarnega denarja. Ce bi dotekal tako, kot nam je bilo na začetku leta obljublje-no, bi nam bilo veliko lažje." 0 Mesec požarne varnosti se je
iztekel. Kako ocenjujete le-
tošnje akcije gasilcev ?
-	"Društva se trudijo, da pred-vsem otrokom predstavimo odgovornost pred požari, zato jih povabijo v gasilske domove in predstavijo opremo, ki jih zelo zanima. Vsako leto nare-dimo tudi literarni natečaj na temo »Dogodek v gasilskem društvu«, imamo tudi likovni nagradni natečaj, ženske so
pripravile posvet na temo "Zenska v gasilstvu", na začet-ku oktobra pa smo izvedli tudi tekmovanja mladih gasilcev v orientaciji. Mislim, da je bilo narejeno veliko." % Ste z rezultati na letošnjih tek-
movanjih zadovoljni? "Zelo, pozna se nekajletno resno delo. Kar veliko destin bo naslednje leto sodelovalo na državnem tekomovanju, 5 pri mladih in kar nekaj član-skih ekip. To državno tekmo-vanje bo izborno za gasilsko olimpiado leta 2001." %Ali boste uresničili vse cilje, ki
ste sijih zadali letos? "Mislim, da bom. In to s po-močjo svojih sodelavcev, predvsem predsednikov komi-sij, ki so resno vzeli svoje delo. Dobro delajo ženske, veterani so uspešno izvedli prvo šport-no tekmovanje v Pesju, zelo aktivna pa je bila letos mladi-na, ki se rada udeležuje tudi športnih tekmovanj, ki jih pri-pravljamo. V decembru nas čaka še nekaj družabnih do-godkov."
9 Koliko pozornosti namenjate
izobraževanju gasilcev? - "Lani je Poveljstvo občine Soštanj pripravilo izobraževa-nje za osnovni tečaj gasilstva, v okviru Gasilske zveze Vele-nje pa lani ni bilo nič. Ker osebno menim, da se morajo gasilci vedno znova izo-barževati, je letos drugače. V naslednjih dneh bomo začeli izobraževanje za gasilca, pri-javljenih je kar 70 kandidatov. Po novem letu bomo izvedli izobraževanje za nižje častni-ke, radi pa bi izpeljali tudi iz-obraževanje za častnike in sodnike."
■ Bojana Špegel
Na praktični vaji mladih gasilcev je sicer malo tudi "zaškri-pa/o," pomanjkljivosti so znane in jih bodo skušali odpraviti,
kar je tudi namen vaj
Mesec požarne varnosti je mi-mo. V Šaleški dolini so pros-tovoljna gasilska društva tudi letos na široko odprla vrata gasilskih domov, kamor so z veseljem zahajali predvsem mladi, kjer se preventivno protipožarno izobraževanje tudi prične. Morda je to porok , da bo število gasilskih inter-vencij, sploh tistih, ki jim rečejo specializirane, pričelo upadati. V letošnjih devetih mesecih namreč na Gasilski zvezi Velenje v primerjavi z preteklimi leti spet beležijo porast intervencij. V soboto dopoldne bodo vsa PGD, združena v Gasilski zve-zi Velenje, pripravila še skup-no taktično gasilsko vajo na področju podjetja Gorenje, ta-koj po njej pa bodo podali tudi strokovno oceno in s tem se bo letošnji mesec protipožarne varnosti čisto zares iztekel. Počasi pa se izteka tudi leto 1999, zato smo se o tem, kako je izgledalo skozi oči gasilcev, pogovarjali z Jožetom Dro-bežem, poveljnikom Gasilske zveze Velenje in PGD Velenje, ter Heleno Brglez, predsedni-co Gasilske zveze Velenje. Jože Drobež nam je uvodoma na hitro ocenil delo gasilcev v letošnjem letu. "Zadnja leta opažamo, da imamo gasilci vedno več dela in vedno več intervencij. Te rešujemo z operativnimi člani, sicer pa se gasilci usposabljajo na vseh področjih in združujejo v ok-viru svojih društev. Največje druženje še vedno predstav-Ijajo gasilska tekmovanja. GZ Velenje je bila letos organiza-tor občinskega gasilskega tek-
vlek vozil, stanovanje so poma-gali odpreti sedemkrat, dva-krat so reševali utopljenca, osemkrat pomagali v hudih prometnih nesrečah, kar pet-krat so gasili požar na avtomo-bilih, sedemkrat so črpali vodo, podirali pa so tudi drevesa in pomagali pri odstranjevanju posledic razlitja nevarnih sno-vi. Lani je bil takšen poseg le eden, letos že 7. To društvo ima tudi koncesijo za opravljanje zahtevnejših intervencij. "Kličejo nas tudi v druge občine, saj imamo veliko do-bro usposobljenih Ijudi za to-vrstne intervencije. Število teh se povečuje, letos beležimo 6% rast, kar ni malo. Ne vemo, ali je kriva preventiva ali občani sami, mnenja pa smo, da bo treba na preventivnem po-dročju narediti več. T\idi števi-lo pomoči v prometnih ne-srečah je bilo letos precej višje kot lani. Na gospodarskih po-slopjih ne beležimo povečanja števila požarov, ti se več pojav-ljajo v stanovanjih po blokih, kjer je veliko odvisno od občanov, ki so včasih zelo ne-previdni. Ponavadi se vname in zagori hrana na štedilniku." Ob koncu pogovora smo sogo-vornika vprašali, kako je zado-voljen z opremljenostjo PGD Velenje in drugih društev v Zvezi, sploh, ker so letos pri-dobili kar nekaj veliko vredne opreme.
"Res je, da smo v PGD Velenje dobili dva nova vozila, ki sta pridobitev za celo zvezo in vsa društva. To je bilo nujno po-trebno, saj se oprema močno posodablja, zato smo hitro ko-rak zadaj. Zaradi finančnih
Zgornja Savinjska dolina
movanja, na njem pa so tudi tokrat sodelovala vsa društva iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Bili smo
Jože Drobež: "Ne vemo, ali število intervencij narašča zaradi Ijudi, ali premalo na-redimo na preventivnem po-dročju."
organizatorji še regijskega tekmovanja za mladino, ki je izjemno uspelo."
In kaj konkretno so letos ga-silci zabeležili v svojih statisti-kah o številu opravljenih in-tervencij?
"Po številu intervencij je na prvem mestu velenjsko prosto-voljno gasilsko društvo, ki ni največje po številu članov, je pa po številu intervencij. Smo v sredi mesta, zato imamo naj-več dela. Ne smem pa mimo dejstva, da intervencije izvaja-jo tudi druga društva in da je teh intervencij letos bilo že preko 100. Samo PGD Velenje je opravilo 88 intervencij." Po-gasili so 29 različnih požarov, lažnih alarmov je bilo 18, 9 iz-
težav in drage opreme žal ne moremo dohitevati razvoja, zdi pa se mi tudi, da trgovci za tovrstno opremo malo preveč navijajo cene," smo izvedeli.
"Želim si večjo podporo pri svojem delu"
Helena Brglez je konec marca letos prevzela predsedstvo Gasilske zveze Velenje. Prvič v zgodovini gasilstva v Dolini tako vodi zvezo ženska. To je bil zanjo izziv, prej je namreč
Helena Brglez: "Izobraževa-nje gasilcev se mi zdi zelo pomembno, zato jih bomo skušali izvesti čim več."
deset let intenzivno delala z mladimi gasilci v svojem ma-tičnem društvu.
0 Kajje vaša glavna naloga na mestu predsednice?
- "Predvsem povezovanje vseh društev v naši gasilski zvezi in nudenje pomoči, kolikor je v moji moči in znanju." % Kako ste pravzaprav organizi-rani, kako sodelujete, se ob-veščate?
Živahni gasilci
Po številnih in raznolikih ak-
tivnostih, ki so jih na podlagi načrta poveljstva. Gasilske zveze Zgornje Savinjske doli-ne za svoje potrebe in razmere prilagodila ter izvedla povelj-stva posameznih občinskih zvez, so se konec tedna na ce-lotnem področju v sklepnem delu zvrstile še nenapovedane in namišljene praktične vaje gašenja in reševanja, ki so jih

14 NAŠ VAS
TV SPORED
4. novembra 1999
CETRTEK, 4. novembra
SLOVENIJA 1
09.00	Potujoći škrat
09.30	Waitapu, 3/5
09.55	Čudežnomesto
10.35	Zgodbe iz školjke
11.05	Življenje ptic, 9/10
11.55	Zgodbe iz Avstralije, 7/9
12.25	Naravni parki Slovenije
13.00	Poročila, vreme, šport
13.45	Zadnji utrip
14.30	Zoom
16.00	Osmidan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Enajsta šola
17.30	Mladi geniji
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Modro
18.40	Sledi, Ijubiteljska kultura
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik
19.55	Šport
20.00	Tednik
21.00	TVpoper
21.35	Homo turisticus
22.05	Odmevi, vreme, šport
22.55	(ne)znani oder
23.25	Zločin na kozjem otoku
01.15	Modro
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring s Tino
10.30	Ženska v belem, 8/12
11.20	Narobu, 8/22
11.45	Dreyfusova afera, 1/4
12,40	Svet poroča
14.45	Tabaluga, 21/26
15.10	Kristina, Lavransova hči
17.30	Po Sloveniji
18.05	Dr. Ouinnova, 15/27
19.00	Nikoli v dvoje brez tebe
19.25	Videoring s Tanjo
19.55	Liga prvakov v nogometu:
BAYERN-GLASGOW, report.
20.25	Madrid: evropska liga v košarki (M), REAL-UNION OLIMPIJA, prenos
22.00	Poseben pogled: bolnišnica
Britannia, ang. film
23.50	Belle Epoque, 1/6
00.40	Alica, evropski kulturni magazin
06.00 09.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18,10 19.15 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 00.10 00.45 01.15
03.00
9.00 9.05
9.50 9.55 10.40 10,45 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 19.55 20.00
21.10 21.15 21.45
22.15 22.20 22.30
Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. Newyorška policija, nan. Umor je napisala, nan. Brata, nan. Varuška, nan. Cosby, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nad. 24 ur
Raztresena Ally, nan. Nikita, nan. Prijatelji, nan. Brez zapor z Jonasom Kameleon, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Columbo: lepa in nevarna, amer. film 24 ur, ponovitev
hanall
27 46 52
NAJ SPOT DNEVA VEČERNIKLEPET; Gost: JANEZ ŠMID, dr. med„ zdravnik s Planine pri Sevnici VABIMO K OGLEDU VIDEO TOP TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: 2. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU ODPRTA TEMA: "AL' PRAV SE REČE VELENJE ALI VELENJE?" kontaktna odd. REGIONALNE NOVICE ŽIVLJENJE Z MORJEM KAKO BITI ZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 94. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 5. novembra
SLOVENIJA 1
09.00 Potujoči škrat, 7/10
09.25	VVaitapu, 4/5
09.55	Risanka
10.10 Mladi geniji, mladi ustvarjalci
10.25	Enajsta šola, oddaja za
radovedneže
10.55	Partizani, 3/3
12.05	Modro
12.35	Sledi, Ijubiteljska kultura
13.00	Poročila, vreme. šport
14.05	Domaći ansambli
14.30	Podomače
15.20	Našapesem 1999, 3. odd.
16.00	(ne)znani oder
16.30	Mostovi
17.00	Bing, bang. bong, pnjatelj sveta, otroška predstava
17.40	Afnške pravljice
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dobervečer
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.40	Štihanje, 3/13
22.15	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub
00.15	Kajnove blodnje, video ples
00.30	Mojstri pevci
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring s Tanjo
10.30	Dr. Ouinnova, 15/27
11.15	Lepa Vida, koreodrama
Ljubljana
12.50	Evropska liga v košarki (M), REAL-UNION OLIMPIJA, posn. iz Madrida
14.15	Nora zapornika, amer. film
16.05	Alica, evropski kulturni
magazin
16.35	Življenje na otokih, 2/2
17.30	Po Sloveniji
18.05	Popolna tujca, 19/24
18.30	Simpsonovi, 35/50
19.00	Nikoli v dvoje brez tebe
19.30	Videoring
20.00	Iskanje izgubljene civilizacije
20.50	Caroline v velemestu
21.15	Carrington, ang. film
23.15	Red in zakonitost, 22/22
00.00	Umor 1. stopnje, 1/18
00.50	Noč z Dickom, nan.
i _
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Topshop
09.30	Umazane laži, nan.
10.30	Divji angel, nad.
11.30	Moč Ijubezni, nad.
12.30	Raztresena Ally, nan.
13.30	Umor je napisala, nan.
14.30	Brata, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
20.00	Petkova akcija: Univerzalni
vojak 2, amer. film
22.00	Dosjeji X, nan.
23.00	Teksaški mož postave, nan.
00.00	Obiskovalec, nan.
01.00	Ženske, erotična serija
02.00	24 ur, ponovitev
kanall 27 46
52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, inform.
razvedrilna oddaja 10.05 ODPRTA TEMA: "AL' PRAV SE REČE VELENJE ALI VELENJE?", kontaktna odd. 11.15 VABIMO K OGLEDU 11.20 KAKO BITI ZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 94. 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 FILMI NA VTV:VOBJEMU S TUJCEM, am. film, pon. 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 TVIZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI
SOBOTA, B. novembra
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	VVaitapu, 5/5
09.00	Potujoči škrat, 8/10
09.40	Radovedni Taček
10.00	Zlatko zakladko
10.15	Denver - poslednji
dinozaver, 18/27
10.40	Čarobna piščalka, nemški film
11.40	Lassie, nan.
12.05	Tednik
13,00	Poročila, vreme, šport
13.15	Homo turisticus
13,35	Duhovni utrip
14.00	Petka
15.25	Noč tornadov, amer. film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18,10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Čarizačimb, 2/10
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Športni kviz
21.40	Zgodbe iz Avstralije
22.25	Poročila, vreme, šport
22.50	Sorodne duše, 6/13
23.20	Velika svoboda, 3/9
00.10	Izprijenčeva smrt, franc. film
SLOVENIJA 2
09.05 09.30 09.50 10.45 11.40 13.20 16.10
17.45
19.30 20.00 20.25 22.00 22.30 00.30
Videoring
Noro zaljubljena, 13/25 Ivanhoe, 1/6 Štafeta mladosti Obljubljena dežela, nan. Cosi Fan Tutte, opera Košarka NBA: San Antonio-Houston
Celje: liga prvakov v rokometu, CELJE PIVOVARNA LAŠKO-PRATO, prenos Videoring z Natalijo Noro zaljubljena, 24/25 Velika težava, amer. film Cik cak Sobotna noč Sla, 16/22
; _ -rv j
07.00	Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kremenčkovi, ris. serija 08.00 Maska, risana serija 08.30 Iz knjige vriin 09.00 X-men, nan. 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack, nan.
10.00	Kalifornijske sanje, nan.
10.30	Križarjenje, nan.
11.00	Tarzan, nan.
12.00	Brez zapor z Jonasom
12.30	Končno Ijubezen, amer. film
14.30	Fotomodeli, nan.
15.30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'roll, glasbena oddaja
17,30	Beverly Hills 90210
18.20	Melrose place, nad.
19.15	24 ur
20.00	Hudičevki, amer. film
22.00	Truman, amer. film
00.30	Kanadska šunka, amer. film
02.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46 52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 FILMI NA VTV: V OBJEMU S TUJCEM, ameriški film, ponovitev 11.35 IZLOŽBA 11.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM, ris. f. 19.45 TVIZLOŽBA 19.50 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 841. VTVMAGAZIN, regionalni informativni program 20.20 VRANSKI POLETNI
VEČERI; 10 let ansambla ROBIJA ZUPANA, ponovitev narodnozabavne prireditve 22.00 841. VTV MAGAZIN, ponov. 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 TVIZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI
NEDEUA, 7. novembra
SLOVENIJA 1
07.40	Živahni svet iz zgodb
Richarda Scarryja, 25/26
08.05	Fračji dol, 6/23
08.30	Babar, 23/65
08.55	Potujoči škrat, 9/10
09.15	Telerime
09.20	Super stara mama, 14/26
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
Ustja pri Ajdovščini
11.00	Audubonov živalski svet
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	4x4
13.35	Športni kviz
15.00	TVpoper
15.35	Prvi in drugi
15.50	Sonček, 2. del prireditve
16.30	Čarizačimb, 3/10
17,00	Podomače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe-Donava-Jadran
18.40	Naravni parki Slovenije, 2/4
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.30	Večerni gost
22.30	Poročila, vreme, šport
22.50	Prekleti kralji, 1/6
00.30	Naravni parki Slovenije, 2/4
SLOVENIJA 2
09.00 09.25 10.20 10.45 11.10 11.40 12.10
12.40 15.50 16.15 17.45
19.30
20.00 20.50 21.45 22.30
Videoring z Natalijo Nevarni zaliv, nan. Davov svet, 20/26 Ljubezen in zakon, 7/9 Jack Nicholson, amer. dok. Cik cak
Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Sever, amer. film Teniški magazin Košarka NBA - action Ljubljana: liga prvakinj v rokometu, KRIM NEUTRO ROBERTS-BAEKKELAGETS Gimnastika: Šiška open, osnetek iz Ljubljane Dreyfusova afera, 2/4 Življenje v številkah, 6/7 Šport v nedeljo Carrington, ang. film
07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kremenčkovi, ris. serija 08.00 Maska, ris. serija 08.30 Iz knjige vrlin, ris. serija 09.00 X-men, ris. serija 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11.00 Tarzan, nan. 11.25 Beverly Hills 90210, nad.
12.15	Melrose place, nan.
13.05	Clean & Clear, glas. oddaja 13.35 Svakinja, amer. film
15.30	Mala Daniela, nan.
16.30	Otroci ne lažejo, amer. odd.
17.00	Pod srečno zvezdo
19.15	24 ur
20.00	Prrva Ijubezen, amer. film 22.00 Športna scena
23.00	Šolagolfa
23.30	Ujetniki pacifika, amer. film
02.00	24 ur
<	id kanall	09.00
	52	09.05
PONOVITVE ODDAJ:		
09.00	MIŠ MAŠ, ponovitev	10.05
10.00	IZ PONEDELJKOVE	10.25
	ODDAJE DOBROJUTRO	10.30
10.45	840. VTV MAGAZIN	12.20
11.05	ŠPORTNITOREK	18.55
11.20	IZ SREDINE ODDAJE	19.00
	DOBRO JUTRO	19.05
12.05	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
12.10	841. VTVMAGAZIN	
12.30	IZ PETKOVE ODDAJE	19.25
	DOBROJUTRO	19.30
13.15	VIDEOSTRANI	19.55
17.00	FILMI NA VTV; DEKLE IZ BROOKLYNA, ameriški	20.00
	film, ponovitev	20.25
18.30	VEČERNIKLEPET; Gost: JANEZ ŠMID, dr. med.,	
	zdravnik s Planine pri Sevnici	21.45
19.15	VIDEO TOP	21.50
20.00	KAKO BITI ZDRAV IN	22.40
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 94	22.45
20.30	VIDEOSTRANI	22.55
PONEDEUEK, 8. novembra
SLOVENIJA 1
09.30	Oddaja za otroke
09.45	Afriške pravljice
09.50	Bing, bang, bong, prijatelj sveta, otroška predstava
10.25	Dobervečer
11.15	Navrtu
11.40	Alpe-Donava-Jadran
12.10	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.40	Pn/i in drugi
13.00	Poročila, vreme, šport
13,15	Čarobna piščalka, nemški film
14.50	4x4
15,15	Polnočni klub
16.30	Doberdan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Potujoči škrat, 10/10
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Risanka
19,10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau,
23/26
21.00	Dosje
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Dosje, pogovor
00.00	Recept za zdravo živlfenje
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, 19/24 12.20 Simpsonovi, 35/50 12.45 Iskanje izgubljene
civilizacije, 3/3 13.40 Življenje v številkah, 6/7 15.30 Kinoteka: tolpa iz
Brightona, ang. film 17.00 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežnareka, 18/26 19.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
20.00 Gospodarska panorama:
poslovni barometer 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montyja
Pythona, 24/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Tolpa iz Brightona, ang. film
f __
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	Športnascena
13.30	Umor, je napisala
14.30	Nekdanje skrivnosti, amer. film
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.00	Športni krog
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
■20.00	Policaj s tv ekrana, amer. film
22.40	Cybill, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H, nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Vprašanje časti, amer. film
03.00 24 ur, ponovitev

kanall
27 46 52
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, inform. razvedrilna oddaja 841. VTVMAGAZIN, ponov. VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM; ČAROBNA PIŠČAL, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU INOVATIVNOSTIN KAKOVOST, dokum. oddaja KOŠARKA, posnetek tekme; TRIGLAV: PIVOVARNA LAŠKO REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
TOREK, 9. novembra
SLOVENIJA 1
09.30	Risanka
09.55	Radovedni Taček
10.15	Waynove dogodivščine
10.40	Recept za zdravo življenje
11.30	Sonček, 2. del dobrodelne
prireditve
12.10	Gozdarska hiša Falkenau
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Obetavne pošasti, ang.
znan. oddaja
14,30	Dosje
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Sprehodi v naravo
17.15	Žlampirji, 5/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Velike knjige, 8/8
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Klan,6/11
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Čas beži, švic. drama
00.35	Kitajska, 1/4
01.55	Velike knjige, 8/8
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring s Sergejo
10.30	Snežnareka, 18/26
11.15	Gospodarska panorama
12.10	Studio city
13.40	Jasno in glasno
15.30	Leteči cirkus Montyja
Pythona, 24/45
16.00	Noč Tornadov, amer, film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Veter v hrbet, 6/26
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Športni film
21.05	Postavljeni pred zid, franc.
dokum. oddaja
22.00	Mesto žensk, ital. film
00.10	Slovo, dokum., film
00.55	Svetporoča
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad
10.30	Divji angel. nan
11.30	Moć Ijubezni, nan.
12.30	TVdoberdan
13.30	Umor je napisala
14.30	Brata, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nad.
18.05	Nagradno žrebanje
"najljubši naše družine"
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	Kakšna mati pa si?, am. f.
21.45	Zakon v Los Angelesu, nan.
22.40	Cybill, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Zmaga razuma, amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46 52
SREDA, 10. novembra
SLOVENIJA 1
09.30	Risanka
09.35	Sprehodi v naravo
09.50	Žlampirji, 5/13
10.15	Velike knjige, 8/8
11.10	TVkonferenca
12.00	Klan, 6/11
13.00	Poročila, vreme, šport
13.50	Obzorja duha
14.20	Ljudje in zemlja
15.10	Kitajska, 1/4
16.30	Mostovi
17.00	Pod klobukom
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Življenje ptic, 10/10
19.00	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sedmi pečat: Tatovi teles,
amer. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Osmidan
23.25	Beethovnove simfonije
00.15	Življenje ptic, 10/10
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring
10.30	Veter v hrbet, 6/26
11.15	Postavljeni pred zid,
dokum. oddaja
12.05	Športni film
16.05	Trdokožca, amer. film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Ženska v belem, 9/12
19.00	Nikoli v dvoje brez tebe, 26/60
19.30	Videoring s Tino
20.00	Košarka NBA: PORTLAND-
UTAH, posneteke
21.30	Glasbena oddaja
22.00	Trdokožca, amer. film
09.00	NAJ SPOT DNEVA	10.05
09.05	INOVATIVNOSTIN	
	KAKOVOST, dokum. oddaja	10.25
09.30	VABIMO K OGLEDU	
09.35	KOŠARKA, posnetek	10.45
	tekme, TRIGLAV:	10.50
IpSI	PIVOVARNA LAŠKO	
10.50	TVIZLOŽBA	
10.55	VIDEOSTRANI	12.20
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM; ČAROBNA PIŠĆAL, 2. del	
	risanega filma	12.50 12.55 18.55 19.00
19.25	TV IZLOŽBA	
19.30	OBVESTILA	
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	842. VTV MAGAZIN,	
	regionalni inform. program	19.05
20.20	ŠPORTNITOREK, športna	
	informativna oddaja	19.30
20.40	NOGOMET, posnetek	
	tekme; RUDAR : MARIBOR	19.35
	PIVOVARNA LAŠKO	19.55
22.10	IZ PRODUKCIJE LTV SLOVENUE; oddaja STUDIA AS, Murska Sobota	20.00
22.40	842. VTV MAGAZIN, ponov.	21.30
23.00	ŠPORTNI TOREK, ponov.	21.35
23.20	NAJ SPOT DNEVA	22.30
23.25	TVIZLOŽBA	22.35
23.35	VIDEOSTRANI	22.45
Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	Pop'n'roll
13.30	Umor, je napisala
14.30	Brata, nari.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nad.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nad.
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	Sama med vojaki, amer. film
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	Cybill, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Odločilna tekma, amer. film
3.00	24 ur, ponovitev
iall
27
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO,
informativno-razvedrilna oddaja
842. VTV MAGAZIN, ponovitev
ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja VABIMO K OGLEDU NOGOMET, posnetek tekme, RUDAR : MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja STUDIA AS, Murska Sobota TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: NICHOLAS NICKLEBY, 1. del risanega filma TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gostje: F0XY TEENS
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
prima Cash&Carry

KOMPOT JAGODA 850 g. PAPRIKA ROEČA 680 g LJUTOMERČAN 11
295 SIT POMFRI 2,5 kg	499 SIT
189 SIT ČOKOLADA CONFINA 100 g	64 SIT
249 SIT PERSIL 5,4 kg	1.369 SIT
^Ablagovmca

Cosh&Corrv
Gorica Velenje
4. novembra 1999
MODRO©
m KRONIKA
KAS iAS 15
Z ukradenim rešilcem v škarpo
0 tem, da domišljija ne pozna meja, kaže* nale in se odpeljal proti Gabrkam,kjerpaseje
primer, ki se je v ponedeljek, 1. novembra, zgodil	njegova vožnja nesrečno končala. Zapeljal je s
vVelenju. Malo po 12. uri se je 36-Ietni Stanislav	ceste in trčil v škarpo. Če bi bil v nesreči
K. iz Velenja izpred zdravstvenega doma odpel-	poškodovan in bi potreboval hiter prevoz v
jal z rešilcem!	zdravstveni dom ali bolnišnico, ga s tem rešilcem
Najprej je, najbrž nevešč upravljanja z njim,	ne bi mogli odpeljati. Vozilo je namreč popol-
trčil v parkiran osebni avtomobil, med vožnjo po	noma uničeno, zdravstveni dom pa oškodovan
Konovem pa je vključil zvočne in svetlobne sig-	za okoli 2.500.000 toiaijev.
Spet - Natakar, taksi prosim!
Slovenska policija bo v no-vembru, natančneje, v soboto, 6. novembra, začela izvajati preventivno akcijo Natakar, taksi prosim, velenjski policisti pa bodo poleg nje vsak konec tedna v novembru
poostreno nadzirali promet. Pozorni bodo zlasti na psi-hofizično stanje voznikov, čemur bi se lahko reklo tudi, da jih bo zanimalo predvsem, kako trezni so tisti, ki sedejo za volan.
Radarske kontrole na območju Policijske postaje Ve-lenje lahko pričakujete v pe-tek, 5. novembra in torek, 9. novembra, v popoldanskem času.


...........
Motorist pobegnil
V	nedeljo, 31. oktobra, ob 22.10, se je v Velenju na Cankarjevi cesti, v coni za pešce, zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodoval 22-letni Bedri H., državljan ZRJ. Voznik kolesa z mo-torjem, ki je trčil v pešca, pa je po nesreči odpeljal naprej.
Bedri H. je hodil iz smeri Trga mladosti proti Kidričevi cesti. V neposredni bližini Erine Nežke je za njim pripeljal voznik kole-sa z motorjem, ki je pešca zadel. Oba sta po trčenju padla, voznik kolesa z motoijem pa se je takoj za tem pobral in se odpeljal naprej proti Kidričevi cesti. Pešec je bil v nesreči lažje poškodovan.
Policisti voznika skuteija rumeno rdeče barve še iščejo. Po opisu gre za mlajšega moškega, višje postave, kratkih svetlih las, nosil pa je rdečo vetrovko. Kdor bi kar koli vedel o njem, naj sporoči na telefonsko številko 113.
Neznanec požagal smrečice
V	noči s torka na sredo, 27. oktobra, je neznanec na vrtu stanovanjske hiše v Gaberkah požagal 79 smrečic in lastniku, Francu T. povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode.
Kasetofona ni!
Med 28. in 29. oktobrom je neznanec v Velenju, na Cesti na Vrtače, nasilno odprl osebni avto jugo, last Nedeljka M. in iz vozila ukradel avtoradiokasetofon znamke Kenvvood, vreden okoli 20.000 tolarjev.
"Serija" na Šaleški
V	noči na 31. oktober so neznanci, za katerimi policisti vneto poizvedujejo, pred stanovanjskim blokom na Šaleški cesti v Velenju, vlomili v deset tam parkiranih osebnih avtomobilov. Iz vozil so odnašali različne manj vredne predmete. Kljub velikemu številu vlomljenih vozil, znaša skupna škoda le okoli 25.000 tolarjev.
Pretepač pobegnil
1. novembra, okoli 1. ure zjutraj, sta se v pubu Rudnik v Velen-ju stepla 30-letni Pijuk S., začasno živeč v Avstriji in zaenkrat še neznani pretepač, ki pa se ni želel srečati s policijo. Po pretepu so Pijuka S. prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel hude poškodbe.
|
Denarnica dobila noge
V torek, 26. oktobra, okoli 23. ure, je Ivan P. iz okolice Moziija spoznal, da je ostal brez denarnice, ki jo je nosil v hlačnem žepu. Ko bi v bistroju Lesjak moral plačati zapitek, je ugotovil, da ga je nekdo prihitel in odšel z njegovo denarnico, skupaj z njo pa tudi s 30.000 tolarji in dokumenti.



Hudo poškodovan pešec
V	nedeljo, 31. oktobra, je ob 19.40,21-letni Dušan Č. vozil kolo z motorjem po desnem smernem vozišču iz smeri Andraža nad Polzelo proti regionalni cesti. Ko je pripeljal izza levega pregled-nega ovinka, je s krmilom zadel 63-Ietnega pešca Janeza B., os-krbovanca doma upokojencev na Polzeli, ki je hodil ob robu vozišča.
Tako pešec kot voznik sta padla, pri tem pa se je pešec huje, voznik kolesa z motoijem pa lažje poškodoval.
Delovna nesreča v predoru
V	petek, 29. oktobra, okoli 16. ure, se je na delovišču predora Jasovnik na gradbišču avtoceste Vransko - Blagovica zgodila
nesreča pri delu. V njej se je hudo poškodoval 37-letni delavec Ces-togradnje iz Maribora, Rifat H.
Med utrjevanjem stropa predora se je v neposredni bližini delav-ca utrgal del stropa in mu z višine šestih metrov padel na glavo. Rifat H. je pri tem padel in z glavo udaril ob tla. S hudimi poškod-bami so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
Serija vlomov v avtomobile
Po nekajdnevnem premoru si je v Spodnji Savinjski dolini ponovno dal duška za zdaj še neznani vlomilec v avtomobile. De-loval je na območju med Zalcem in Vranskim, kjer je vlomil v več vozil.
V	soboto, 30. oktobra, okoli 2.55 je vlomil v osebni avtomobil Fiat Bravo, parkiran pred stanovanjski hišo v Šentrupertu. Iz avtomobila je odnesel rjavo moško denarnico, študentsko izkaznico in 27.000 tolarjev gotovine. Denisa S. je oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. V istem kraju je "udaril" še enkrat, iz osebnega avtomobila Voj-ka P. pa je uspel vzeti le 500 tolarjev, potem ga je z laježem preg-nal domači pes.
Na Vranskem je vlomil v tri avtomobile, ki so last Bojana M., Borisa M. in Monike K. V Borisovem je našel osebne dokumente in manjšo vsoto avstrijskih šilingov. Oškodoval ga je za 10.000 to-larjev. Iz Bojanovega vozila je odnesel dokumente, oškodoval pa ga je za 6.000 tolarjev. Večjo škodo je utrpela Monika, neznanec ji je namreč ukradel avtoradio vreden 60.000 tolarjev.
Požar na elektro omarici
V	soboto, 30. oktobra, okoli 4.20, je zaradi kratkega stika izbruh-nil požar na elektro razdelilni omarici v notranjosti stanovanjske hiše v Kalah, last Sama L. Pri tem je zgorela celotna omarica z varovalkami in FID stikalom. Ogenj, ki je povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode, je pogasil lastnik sam.
Vlom v klet
Med 25. oktobrom in 1. novembrom je neznanec obiskal klet stanovanjskega bloka Na zelenici v Preboldu. Iz kleti je odnesel dva vrtalna stroja, brusilni stroj, ojačevalec za avtoradio, zaboj z orodjem in pištolo za zabijanje žičnikov. Jurija D. je oškodoval za okoli 70.000 tolaijev.
Gneča, da te kap
MOZIRJE - Prometne zagate v ožjem središču Moziija so znane že desetletja. Zlasti v "kritičnih" dnevih, kot so srede, petki, sobote in dnevi pred prazniki, je stanje skoraj neznosno. Izgradnja obvoznice in nove avtobusne postaje, s tem se je središče Mozirja rešilo avtobusnega in tovorne-ga prometa, ni kaj prida pomagala. Kvečjemu je stanje še slabše, saj sedaj osebna vozila stojijo dobesedno povsod, prej so se vozniki vsaj malo "bali" tovornjakov in avtobusov.
Razlog je seveda preprost - parkirnih prostorov je odločno premalo, nekaj manjših rešitev v neposredni bližini je težave samo malo ublažilo.
Vandali, ki ne marajo rož
Med tednom parkirne prostore že zjutraj zapol-nijo zaposleni v tem delu Mozirja, za številne domačine in ostale obiskovalce pa nepreklicno vel-ja, da se hočejo pripeljati točno do vrat, skozi katera bi radi stopili po takšnih ali drugačnih opravkih.
Za prometno ureditev so v občini Moziije že zdavnaj pripravili nekaj (idejnih) rešitev, od popolne do delne zapore prometa in oživitve starega jedra, brez večjega parkirišča v bližini pa gotovo ne bo šlo.
»JP
Čez praznike se je nekdo, ki očitno nima rad rož, znesel nad lepo cvetočima okrasnima koritoma ob vhodu v trgovino s pohištvom v Vegradovem poslovnem centru v Starem Velenju. Le kaj so mu
naredile rože, ki jih sedaj res ne bo več moč obu-diti k življenju.
■ foto: vos
Še dva pešca se težko srečata
16 mS VAS	SPORTIN REKREACIJA	4. septembra 1999
Tako so igrali
Prva SNL, 12. krog:	Fricelj, Plaskan 3, M. Oštir 2,
Dravograd - Rudar 3:1 (1	B. Oštir, Sovič 5, Štefanič,
: 0)	Rozman 2, Gavriloski,
Rudar: Lalič, Balagič,	Dubonossov.
Zemijič šumnik (križanič),	Prva SRL - ženske, 7. krog: Granič, Jermaniš (Čeri- Vegrad - Jelovlca 27 : 18
movič), Lavrič (Jeseničnik),	(10:10) Golob, Oblak, Vogrič, Vegrad: Tadič, Jukič 5,
Vidojevič.	Dešman, Topič 4, Perše,
Strelci: 1:0- Sivko (16), 2	Rodič, Nojinovič 1, Krajnc 6,
: 0 - Brulc (59), 2:1- Oblak (	Notersberg, Ibralič 1,
67), 3:1- Sivko (77).	Stevanovič 8, Raukovič 2,
DrugaSNL, 13.krog:	Grudnik, Lakič.
Esotech - Šentjur 2 : 0(0:	PrvaBSKL, 5. krog: 0) Ilirija - Elektra 81: 72 (45
Esotech Šmartno: Kališek,	'• 34) Mernik, Cugmas, Vedenik, Elektra: Rupreht 2,
Omeragič, Repovž, Zlodej	Rizman 1, Božič 16, Maličevič
(Purg), Borštnar, Mujakovič,	1. Vugdalič 23, Zupanc 5,
Bauman (Sprečakovič),	Milič 7, Črešnik 17.
Dragič (Pokieka).	Dru^a D0L, 5. krog:
Strelca: 1:0- Mujakovič Sempeter - Šoštanj
(57), 2:0- Cugmas (79).	Topolšica 3 : 1 (22, - 33, 19,
Tretja SNL, 12. krog:	15)
Starše - Usnjar 5:1	Šoštanj	Topolšica:
Prva SRL - moski, 7. krog:	Medved, Zulič, D. Sevčnikar,
Gore«ye - Prevent 18 : 23	S. Sevčnikar, Mihalinec,
(10:7)	Hriberšek, Pavič, Buiak,
Gorenje: Lainšček, Tamše	Brišnik, Kugovnič, Duplišak,
1, Astafei 2, Gajšek, Kavaš 3,	Sovinek.
Starše ■ Usnjar 5:1
Prekinjen niz dobrih iger
Nogometaši usnjarja v 3. ligi niso nadaljevali uspešnega niza iz prejšnjih krogov, ko so bili uspešni tudi na tujem. V predzad-njem krogu jesenskega dela prvenstva so gostovali pri Staršah in nepričako-vano visoko izgubili, izid je bil namreč 5:1 za gostitelje. V zadnjem krogu bodo v soboto ob 13 J0 v Šoštanju gostili ekipo mariborskega Kovinarja.
Dravograd - Rudar 3 :1
Gorenje • Prevent 18 : 23 (10 : 7)
Nogommetaši Rudarja so v nedeljskem dvanajstem krogu v Dravogradu z istoimenskim novincem razočarali, saj so izgubili z 1:3. Gostitelji so bili predvsem hitrejši od njih, zato tudi nevarnejši, njihova zmaga pa bi bila lahko še višja, kajti v 85. minuti je Čavnik zastreljal enajstme-trovko.
Za igro sta bila pri domačih najbolj navdahnjena Samo Vidovič in strelec dveh zadet-kov Aljoša Sivko, ki sta bila tudi najboljša igralca nedeljske tekme, in če bi malce pretira-vali, bi lahko dejali, da sta kar samo premagala Velenjčane. Vidovič je bil nezadržen za počasno velenjsko obrambo, večina akcij je šla preko njega, med drugim je vse pripravil za prvi zadetek, na njem je Lalič, velenjski vratar, storil prekršek za enajstmetrovko, ko se je sam znašel pred njim, poleg tega je Zemljiča v 40. minuti prisilil, da ga je ob
nevarnem prodoru zastavil s prekrškom za rumeni karton. Ker je bil to že drugi njegov, je moral Zemljič v slačilnico, Rudar pa nadaljevati tekmo z igralcem manj, Sivko pa je imel še nekaj stoodstotnih priložnosti. Za osvežitev spo-mina: Vidovič in Sivko sta nekaj časa preživela v Rudarju, pa se je jima prejšnje vodstvo odreklo.
Kljub slabi igri pa bi bili Rudarji morda iztržili ugod-nejši izid. V 77. minuti je namreč Vogrič po vodstvu domačih z 2:1 izenačil, vendar je glavni sodnik Mitrovič na posredovanja stranskega zade-tek razveljavil. Stranski sodnik je namreč ocenil, da so bili Velenjčani v prehitku. Očitno je spregledal, da je eden od domačih igralcev stal ob sami levi vratnici. To bi bil moral videti tudi glavni sodnik Mitrovič, za nekatere trenutno najboljši sodnik v državi, saj je bil dovolj blizu.
Ne glede na to, si je Dravograd zaslužil zmago, Rudar pa s tako igro ni upra-vičil drugega mesta na prven-stveni lestvici, na katerega se je prebil v sedmem krogu. Po nedeljskem porazu je zdrknil kar na četrto mesto, ima le točko več od Mure na petem, tri od Primorja na šestem, od včeraj naprej pa je na sedmem mestu Dravograd, vsekakor največje dosedanje prese-nečenje letošnjega prvenstva, ki za Velenjčani zaostaja samo za pet točk. S takšno igro, kot so jo prikažali v nedeljo, pa na nekaterih tekmah pred tem, je tudi malo verjetno, da se bodo rudarji kmalu vrnili nazaj na drugo mesto.
Na težkem popravnem izpitu bodo "rudarji" v soboto, ko bodo ob jezeru gostili evropski Maribor ob 18.00.
■ vos
Tekma je opravičila oznako derbi. Čeprav kočni izid kaže, da so gostje dokaj lahko zma-gali pa temu ni bilo tako. To je razvidno že po izidu prvega polčasa, po katerem so imeli domači tri gole prednosti. V dvorani je bilo resnično pravo športno razpoloženje, pravi derbi. Približno 800 gledalcev se je zbralo, med njimi je bilo tudi veliko navi-jačev Preventa. V prvem polčasu so bili glasnejši domači navijači, zadnjih pet minut pa gostujoči. Domači so zelo želeli zmagati, dolgo časa je kazalo tako: v glavnem ves prvi polčas, pa še precej drugega, toda na koncu je odločilo dejstvo, da ima Slavko Ivezič, Preventov trener, trenutno le veliko izkušenejšo ekipo kot Miro Požun, trener Gorenja. Na ravni derbija nista bila le sodnika, saj so so imeli oboji (gostje predvsem v prvem delu) kar precej pripomb na
njuno sojenje.
Rokometaši Gorenja so v prvem delu resnično prekosili sami sebe. Igrali so nadvse poletno, predvsem pa uspešno zaustavili najnevarnejše gostu-joče strelce Simonoviča (dosegel je le dva gola), Jovičiča (vse zadetke je zabil v drugem polčasu,) in tudi Maksiča, ki je tudi imel slab met - manj kot 50-odstoten. V prvem polčasu so Velenjčani vodili že z 8 : 4, na odmor pa odšli z viškom treh zadetkov. Dvorana je sanjala presenečenje, ki se vendarle ni zgodilo. Pomagale tudi niso nenehne Požunove menjave igralcev. V 33. minuti je Sovič po podaji Plaskana in hitrem napadu še enkrat povečal raz-liko na štiri (12 : 8), nakar sta se strelsko razigrala predvsem Aleš Levc in Jovičič, ki sta v prvem polčasu imela ničli, in Prevent se je počasi a vztrajno približeval. Prav Aleš Levc je v
45. minuti dosegel prvo izenačenje v drugem polčasu (15 : 15). Dobrih deset minut pred konccm tekme je še dišalo po zmagi, saj so domači vodili s 17 :15. Toda ta pred-nost je bila premalo za pre-senečenje. Sledile so napake domačih v napadu in trije zadetki zapored Preventa ter 17 : 18, Sovič je v 55. minuti izenačil (18 :18). Na veliko presenečenje pa so nato zaigrali zelo raztreseno, povsem popustili in njihove napake so se vrstile ena za drugo. Rokometaši Preventa pa so s petimi zaporednimi goli prav za toliko slavili. Glede na razplet vendarle nekoliko previsoko. Po 7. krogu je v vodstvu Celje PL (14), 2. Prule 12,3. Trebnje (12), 4. Prevent (10), 5. Gorenje (9).
V Naslednjem krogu bodo Velenjčani gostovali pri Inlesu.
■ vos
Esotech - Šentjur 2 : 0 (0 : 0)
Še v stiku z vodilnimi
Na nedeljskem derbiju so oboji začeli izredno previdno in v prvih 15 minutah igrali samo na sredini igrišča. Šele nato se je igra malo razživela, prvo priložnost pa so imeli gostje v 19. minuti, na srečo domačih pa je strel šentjurskega napadalca zaus-tavila prečka. To je bilo nevarno opozorilo in domači so se vendarle zdramili. Zaigrali so bolj napadalno in v 34. minuti je Bauman lepo streljal, gostujoči vratar pa še lepše posredoval. Po odmoru so Šmarčani še bolj napadli in zadetek je visel v zraku. Že v 46. minuti je Dragič za malenkost zgrešil, v 57. pa je Purg lepo podal v sredino in Mujakovič je z glavo zagotovil vodstvo svojemu moštvu. Tudi po tem zadetku
so bili igralci Esotecha boljši, Šentjurčani so se trudili izenačiti, vendar je bila domača obramba vedno na mestu. Usodo gostov jc v 79. minuti zapečatil Cugmas po lepi samostojni akciji. Do konca tekme so si domači priigrali še nekaj priložnosti, ki jih niso izkoristili, drugi rumeni karton pa je dobil Mujakovič, ki bo zato v nedeljo počival, Šmarčani pa bodo gostovali v Kranju pri ekipi Živila Triglav. Drago Kostanjšek, trener Esotecha: " Tekma ni bila posebej kakovostna, pomemb-na pa je zmaga, ki nas je obdržala v stiku z vodilnimi."
■ Janko Goričnik
Vegrad
Jelovica 27 :18 (10 :10)
Kot da se spašujejo, kaj se je dogajalo z nami zadnjih pet minut. -
Po visoki zmagi - sijajne tretje
Domače igralke z igro v prvem polččasu niso napovedovale visokega poraza gostij.
V	obrambi so sicer igrale dokaj dobro, vendar pa so v napadu nekatere akcije pre-hitro zaključevale in zaradi tega tudi precej grešile. Kljub temu so bile večji del prvega polčasa boljše od Skofjeločank, vendar pa se za več kot tri zadetke niso uspele oddaljiti od njih.
V	27. minuti so z golom Kranjčeve, ki je bila skupaj z Stevanovičevo, Topičevo in Jukičevo najučinkovitejša v domači vrsti, ušle gostjam za tri zadetke (10 : 7), nakar zaigrali precej zmedeno in igralke Jelovice so z delnim izidom 3 : 0, postavile vse na začetek.
Takoj na začetku drugega polčasa so gostje celo povedle (11 : 10), kar je bilo sploh prvo in tudi edino njihovo vodstvo na tekmi, pa čeprav je bila Cerarjeva nezadržna. Dosegla
je kar polovico vseh zadetkov za svojo ekipo. To vodstvo je bilo le trenutni svetel preblisk gostij, kajti v nadaljevanju so domače z veliko gibanja v obrambi in hitro igro v napadu ter ob dobrih obrambah (kar 18) Grudnikove povsem nadi-
grale gostje in na koncu z visoko zmago navdušile kakšnih sto gledalcev gledal-cev. Z nova pa je bila sijajna tudi Grudnikova, ki je imela kar osemnajst obramb. V vodstvu je Krim Electa pred Robit Olimpijo, obe ekipi
imata po 14. točk iz sedmih tekem, na tretjem mestu so igralke Vegrada (10), na četrtem M.D. Piran (8), ti dve ekipi sta odigrali že osem tekem...V naslednjem krogu bodo gostovale v Piranu.
■ vos
4. septembra 1999	SPORT IN REKREACIJA	NAS CAK 17
Šoštanj -Topolšica : Kovinar Kočevje 3:0
Najprej
zaneslji-
va
zmaga...
Pred številnim občinstvom v domači dvorani so odbojkarji Šoštanja Topolšice, čeprav močno oslabljeni, gladko zma-gali. Ekipa je nastopila kar brez treh standardnih igralcev prve šesterke, vendar so jih odlično zamenjali igralci s klopi.
Začetek prvega niza je bil sicer neprepričljiv, a so ga domači na koncu zanesljivo dobili. Nekaj več odpora so gostje iz Kočevja nudili le v drugem nizu, ko so dosegli 22 točk, v tretjem nizu pa so Topolšani močno dvignili tempo igre v napadu in dokončno strli odpor Kočevja.
...nato premalo
odločnosti
Šempeter : Soštanj Topolšica 3:1
Ceprav je ekipa Soštanja -Topolšice v Sempetru na "večnem" savinjsko - šaleškem derbiju zaigrala dobro, to ni zadostovalo za zmago. Domačini niso dovolili prese-nečenja, od začetka do konca so igrali zelo motivirano, v veli-
Precej spremenljivi nastopi precej spremenjene ekipe (foto:
M.Tekauc)
ko pomoč pa so jim bili tudi gledalci, ki so dvorano napol-nili do zadnjega kotička. Začetek prvega niza je bil zelo obetaven za goste, saj so pove-dli s 4:0, vendar so jih domačini hitro ujeli in si priig-rali nekaj točk prednosti, kar je bilo dovolj za vodstvo z 1:0. V drugem nizu so imeli gostje igro vseskozi v svojih rokah in ga po ogorčenem boju dobili
(35:33!), v tretjem in nato četr-tem, pa jim je pošla zbranost, naredili so preveč napak in s tem dali domačim priložnost za zmago.
V soboto, 6. novembra, bodo igralci Šoštanja Topolšice v domači dvorani gostili ekipo Ljutomera, tekmo pa bodo začeli ob 20.00.
| Robi Kugovnič
ŠD Sele nad Mozirjem
Že petič s kolesi po Evropi
Kolesarji Sportnega društva Sele nad Mozirjem so se letos s kolesi že petič zapored podali na nekajdnevno pot po sosednjih državah. Tokrat so se odločili za "turnejo treh dežel" in so v osmih dneh prevozili 625 kilometrov. Z Golt so se podali proti Avstriji, kjer so se iz znanega Heitigenbluta povzpeli na še bolj znani in za kolesarje že kar "zloglasni" Grossglockner (Veliki Klek), nato pa so se preko Italije in Kranjske gore utrujeni, vendar zadovoljni in veseli vrnili domov.
Letos se je na zahtevno pot podalo 8 kolesarjev, vedno imajo zraven spremljevalni avto, najmlajši med njimi pa je bil še osnovnošolec Jaka Presečnik. namen njihovih kolesarjenj je lep in plemenit - mladim bi radi pokazali in dokazali, da se tudi s kolesom daleč pride, da je to zanimivo in zdravo in da niso vse le druženja po bližnjih lokalih, ali kje drugje.
Prihodnje se preko državne meje ne bodo popeljali, načrtujejo namreč kolesarjenje ob mejah Slovenije. Kar zahteven zalogaj bo to, zato se bodo nanj še bolje pripravili, na podlagi dosedanjih uspešnih kolesarjenj pa pričakujejo precej več udeležencev.
Mjp
llirija - Elektra 81: 72 (45: 34)
Preslabo v prvem polčasu
V	petem krogu 1. B državne lige so košarkarji Elektre izgubili v Ljubljani z Ilirijo. Možnosti za zmago so zapravili že v prvem polčasu, ko so izredno slabo igrali v obrambi. V drugem polčasu so se sicer že približali na točko, nakar so pobudo znova prevzeli domačini. Rizman, ki še ni povsem pozdravil poškodbe, je igral le nekaj začetnih minut. To je že tretji poraz Elektre v novi sezoni, Šoštanjčani pa so sedaj na 7. mestu s sedmimi točkami.
V	soboto, 6. novembra, bo Elektra v dvorani OŠ Bibe Roecka gostila Banex, ki je s prav tako sedmimi točkami mesto za Elektro, tekmo pa bodo začeli ob 17.30.
■ Tjaša Rehar
Košarkarski klub Velenje
Namizni tenis
2. mednarodrio odprto prvenstvo
V Velenju bo v soboto, 23. januarja zanimiv športni dogodek, saj bo v Rdeči dvorani 2. mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za člane. Predsednik častnega organizaci-jskega odbora največjega namiznoteniškega tekmovanja v Sloveniji, z nagradnim skladom 800.000 SIT, je minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Slavko Gaber, ki bo ob 15. uri tekmovanje tudi uradno odprl.
Po uspešni izvedbi 1. mednarodnega namiznoteniškega prvenst-va Velenja v letu 1998, so se organizatorji še resneje lotili priprav in predsednik organizacijskega odbora Stane Gruber je prepričan, da bo letošnji turnir po organizacijski in tekmovalni plati presegel lanskega. Udeležbo na turnirju, poleg državnega prvenstva, ki bo v zaeetku marca prav tako v Velenju, letošnji najveeji namiznoteniški prireditvi v Sloveniji, so že potrdili vsi najboljši domaei igralci in številni tekmovalci iz tujine (Dado Šurbek, Ronald Redžep, Robi Smrekar, Sašo Ignjatovie, Attila Turbok, Pan Wei, Xu Jia itd.). 80 prijavljenih tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Avstrije, Slovaške in Kitajske se bo v soboto, 23. januarja od 9. ure naprej potegov-alo za denarne in praktične nagrade v vrednosti preko 800.000 SIT. Na tekmovanje so povabili tudi nekaj nekdanjih asov igre z belo žogico, Edvard Vecko in Slobodan Nišavič pa bosta pred finalnim dvobojem odigrala eksibicijsko srečanje, ki bo prav gotovo navdušilo vse prisotne. Organizatorji so v pripravo turnir-ja vložili ogromno truda in po besedah Staneta Gruberja si zato želijo veliko lepih dvobojev in seveda veliko gledalcev. Vse vstopnice se bodo potegovale tudi za lepe nagrade.
■ DK
Namizni tenis
Uspešen nastop v Velenju
Konec oktobra je velenjski namiznoteniški klub ERA - Tempo v Rdeči dvorani uspešno organiziral in izvedel 2. Odprti turnir Slovenije za mlajše kadetinje in kadete. Na tekmovanju v Rdeči dvorani je nastopilo kar 144 mladih tekmovalcev (90 fantov in 54 deklet) iz tridesetih slovenskih klubov. Med mladimi Velenjčani sta se tokrat najbolje odrezala Tamara Jerič in Miha Kljajič (oba še mlajša kadeta), ki sta osvojila drugi mesti v predtekmovalnih skupinah in tako osvojila 7 točk na računalniški lestvici najboljših slovenskih kadetov. Dan prej je bilo v Rdeči dvorani 6. odprto prvenstvo Velenja za rekreativce v namiznem tenisu, ki je bilo hkrati tudi letošnji 1. Slovenski namiznoteniški turnir za računalniške lestvice za rekreativce. Med 63 tekmovalci so nekaj lepih rezultatov dosegli tudi veterani NTK Spin iz Soštanja. Med moškimi do 40 let je bil Ivan Zera drugi, od 40 do 50 let je bil drugi Spasoje Tešanovič, tretji Franc Hribernik, enak rezultat pa je dosegel tudi Janko Novak v kategoriji nad 65 let. Med ženskimi dvoji-cami je bil par Rozman - Belavič drugi, tretji pa par Klosternik - Malik.	■ DK
Začetek, ki veseli in ebeta
Vzpon na Veliki Klek je samo za najbolj vzdržljive Posnetek za spomin v skoraj zimskih razmerah
Šahovske novice
V soboto, 30. oktobra, je SŠD Velenje odigralo ćetrti in peti krog 2. slovenske lige - vzhod. Tokrat so gostovali v Celju, kjer se je zbralo vseh 8 ekip, ki sodelujejo v ligi. Najprej so premagali Sevnico z rezultatom 3.5 proti 2.5. ZaVelenje so nastopili: 1. Drago Kristan (0), 2. Milan Matko (1),3. Milan Goršek (1), 4. Radiša Rajković (0), 5. Andrej Novak(0.5) in 6. Sašo Brusnjak (1). V petem krogu so visoko izgubili s Celjem z rezul-tatom 0.5 proti 5.5. Za Velenje je pol točke priboril le najmlajši v ekipi Sašo Brusnjak. Po petih odigranih krogih si Velenje deli prvo mesto z Radenci, s katerimi jih čaka derbi že naslednjo soboto, ko sta na spore-du zadnja dva kroga. Tekmovanje bo potekalo v Slovenski Bistrici. V za-dnjem krogu se bo Velenje pomerilo še z Ravnami.
Druga ekipa Velenja sodeluje v 3. slovenski ligi vzhod, kjer sodeluje 20 ekip. Ekipo sestavljajo starejši igralci in mladi igralci, ki obiskujejo srednjo šahovsko šolo. V prvem krogu so gostovali v Framu in izgubili z rezultatom 2 proti 4. Za Velenje so nastopili: 1. Alojz Plaskan (0), 2. Bojan Pečečnik (0), 3. Ivan Grm (0), Igor Topič (0), Mitja Zupan (1) in Jernej Mazej (1). Saleško šahovsko društvo Velenje je prejšnji petek organiziralo medobčinsko ligo za osnovnošolce. Nastopilo je 22 tekmo-valcev. Zmagal je Davorin Maksimović (OŠ KDK Šoštanj), ki je zbral 6.5 točke. Siedili so mu: 2. Davor Zečević 5 (OŠ KDK Šoštanj), 3. Janez Mevc 5 (OŠ Biba Rock Šoštanj), 4. Dušica Djukić 4.5 (OŠ Livada Velenje) in 5- Borut Črešnik 4.5 (OŠ Livada Velenje).
| Andrej Novak
Od nedavnega deluje v našem mestu tudi Košarkarski klub Velenje. V njem je trenut-no včlanjenih preko 100 članov, od tega je kar 80 dečkov in 30 deklic vseh starostnih skupin. Razveseljivo je, da se število novih članov iz tedna v teden povečuje. Namen kluba je, da razvije množičnost košarke v občini in navzven.
S 1. oktobrom je začela delo-vati v okviru kluba košarkarska šola. Vanjo vpisujejo vse, ne glede na košarkarsko znanje, delovala pa bo skozi celo šolsko leto. Ker se je že po mesecu dni delovanja pokazala potreba po aktivnem tekmovanju med naj-mlajšimi, so se v klubu odločili, da že v novembru sodelujejo v MKL - mali košarkarski ligi, ki jo organizira Sportselect zavod v sodelovanju s Fakulteto za šport - inštitutom za izobraževa-nje iz Ljubljane. Vanjo bodo vključeni dečki in deklice od 1. do 4. razreda osnovne šole. Liga bo potekala turnirsko vse do meseca junija. Tekmovanje ni osnovni cilj, temveč motivacij-
sko sredstvo, preko katerega se otroci učijo in vzgajajo. Liga male košarke je hkrati tudi en-kratna priložnost za sistema-tično šolanje strokovnega kadra mladih trenerjev, sodnikov in zapisnikarjev. Marca prihodnje-ga leta imajo v klubu namen prijaviti pionirje in kadetinje v slovensko košarkarsko ligo, ker pa je velik interes tudi za član-sko ekipo, bodo poskušali zbrati potrebna sredstva tudi za njih in
jim omogočiti tekmovanje v 3. slovenski košarkarski ligi, kjer imajo po mnenju trenerjev veli-ke možnosti za napredovanje v višjo ligo.V načrtu imajo tudi, seveda če bo interes, vodeno re-kreacijo za vse, ki si tega želijo (tudi za nečlane) ter razne športno - zabavne prireditve.-
Predsednik KK Velenje Franc Blatnik je povedal, da želi klub korektno in pošteno sode-lovanje z vsemi košarkarskimi
klubi v regiji, saj delajo samo za dobrobit košarke v občini in širše. Sodelovali bodo z vsemi, ki si sodelovanja želijo. Seveda pa nima vsakdo enake vizije in pristopa k delu z mladimi. Ze po mesecu dni pa se vidi, da je njihovo delo pravilno, saj to do-kazuje veliko število novo vpisa-nih članov, ki redno in z vese-ljem obiskujejo košarkarsko šolo KK Velenje.
Zanimanje je zares veliko

18 MAS VAS__OBVEŠČEVALEC	4. novembra 1999
CETRTEK, 4. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. novembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kđaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Sobotno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 7. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, l^e, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blokčestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine česffike; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročifo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenrje; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SRIDA, 10. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
IZBERITE SI DARILO.
Nikar ne zamudite odličnih pogojev za nakup novega OPEL vozila. Odslej lahko namreč sami izberete darilo, ki ga boste lahko odpeljali skupaj z novim vozilom:
g gotovinski pupust ali, 0 bogato dodatno opremo, ali 0 še bogatejšo zimsko opremo.
To seveda ni vse. Ob menjavi staro za novo in izjemno ugodni ponudbi zimske opreme lahko v salonih AC Celea izberete še nešteto drugih presenečenj.
Pridite in se prepričajte.
OPEL^
Sobotni utrip na veienjski tržnici
Rože, rože...
Velenjska tržnica je v dneh pred 1. novembrom kazala čisto drugačno podobo, kot smo jo vajeni. Največja ponud-ba na njej je bila ponudba cvetja, tipičnega za prehod iz je-seni v zimski čas. Krizanteme vseh barv in oblik, pa že nare-jeni aranžmaji cvetja letos niso bili pretirano zasoljeni. Ko se je čas nakupov že iztekal, pa so mnogi cene še krepko spustili...
■ foto :vos
Ko
so trgovci začutili, da gre kupčija h "koncu", so v skladu s ponudbo in povpraševanjem cene, ki letos niso podivjale, še spustili.
—V-
Zivali -
Neodgovorno ravnanje z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti. Odnos mnogih lastnikov do živali je krut. O tem pričajo mnoge prijave na Društva proti mučenju živali. V vseh slovenskih društvih smo si zadali nalogo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali s preprečevanjem vsakršnega slabega ravnanja z živalmi. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki čutijo kot človek in ko zaradi človeške brezbrižnosti, brezčutnosti in malomarnosti trpijo bolečino, strah pred surovnostjo, lakoto, žejo, vročino, mraz, itd., nas je ob-vezalo, da se zavzamemo za nji-hove pravice. In vse tiste, ki namerno ogrožajo in ne izva-jajo ukrepov za zaščito živali ali jih mučijo, bomo prijavili pris-tojnemu organu.
Ponudite nam roko tudi vi! Prosimo vse tiste Ijudi, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, am-pak tudi stiska živali. Ce opo-zorite soseda, da s svojo živaljo ne ravna ustrezno, ste storili že veliko. O grdem ravnanju z živaljo lahko opozorite policijo, veterinarsko inšpckcijo ali na-jbližje Društvo proti mučenju živali. Starši, predvsem pa šole naj bi pri mladini zbujali ljubezen in spoštovanje do živali. Prosimo cerkev, duhovnike naj izobražujejo mladino pri verouku in vernike pri sveti maši, da je žival prav tako božje stvarstvo kot človek, da je nihče nima pravice zop-erstavljati in mučiti. Policija in sodstvo, strogo kaznujte mučitelje živali! Veterinarji, s svojim strokovnim znanjem po-magajte rcševati živali pred mučcnjem in skrbite za njihovo
čuteča
dobro počutje. Ljudje se moramo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravice do dos-tojnega življenja.
Zdaj, ko mraz ne ogroža le človeka, ampak tudi žival, prosi-mo, naj bo vaša skrb in dolžnost, da bodo živali preživele zimo v varnem, čis-tem in toplem zavctju. Na podeželju pa tudi v urbanem naselju opažamo izjemno kru-to ravnanje nekaterih lastnikov do psov čuvajev. Ponovno opozarjamo in prosimo, pris-luhnite pasji stiski. Psi so bolj kot druge živali prepuščeni vre-menskim spremembam (mraz, sneg, dež, veter). Poskrbitc za njihovo bivališče, ki mora biti primerno velika lesena uta, do-
bitja
bro opažena z nepremočljivo streho, v njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto morajo biti položene deske, da pes ne leži na cementu ali na mokrih blat-nih tleh, kajti tudi psi zbolijo. Še tako utijen pes v hudem mrazu spada v hlev ali toplo hišo, posebno mladi in kratkodlaki. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel obrok goste zdrave hrane in svežo vodo. Mfade psičke je potreb-no hraniti večkrat na dan. Če je pes pripet, naj bo veriga lahka, dolga najmanj 4 metre, ovrat-nica usnjena, ki ga ne sme drgniti ali stiskati. Ker je pes po naravi svobodno bitje, sta veriga ali pesjak zan j ujetništvo in muka, Spustite ga večkrat na dan. Hvaležen vam bo. Obso-
jamo vse tiste lastnike psov, ki imajo pse v premajhnih zam-reženih prostorih, osamljene v garažah, kleteh, barakah, v odd-aljenih kozolcih in drugih neprimernih prostorih. Pes mora čutiti, da je član družine.
Odvržene živali, ki jih brezsrčni in brezvestni Ijudje odmetavajo med bloke, v goz-dovc, na ceste, v vaška naselja, kontejnerje, vodo ali jih ubije-jo, so žrtve brezsrčnega in kaznivega dejanja. Ne bodimo brezsrčni do trpečih živali, po-magajmo jim! Bodimo humani tudi do živali, ki živijo prosto v naravi!
Clanica društva proti mučenju živali
■ Štefka K.
Izbira cvetja je bila v dneh pred dnevom spomina na mrtve na velenjski tržnici zelo velika,
cvetela pa je tudi prodaja.
4. novembra 1999
OBVEŠČEVALEC
W VAS 19
DEZURSTVA
vum MOKSN*
VOJNA ZVEZD - EPIZODA 1
znanstveno fantastični spektakel, DTS
Režija: Georg Lucas Vloge: Liam Neason, Ewan McGregor Dolžina: 133 minut Četrtek 4.11.ob 17.30 Petek 5.11.ob 17.30 Sobota 6.11.ob 22.30 (glasno predvajanje) Nedelja 7.11. ob 17.30 Spektakel za oči in ušesa pripoveduje zgodbo o prihodnosti, o bojih med različnimi narodi na različnih planetih za ekonomsko prevlado in moč. V tem prvem delu spoznamo devetletnega dečka Anakina Skywalkerja ter mladega viteza Jedijev Obi-Wan Kenobija kasneje junaka svoje generacije. Ob ogledu filma boste lahko pustili domišljiji, da se neomejeno razmahne!
MATRICA
futuristični akcijski film, DTS Režija: Andy & Larry Wachowski Vlogi: Keanu Reeves, Laurence Fishburne
Dolžina: 136 minute Četrtek 4.11.ob 20.00 Petek 5.11.ob 20.00 in 22.30 (glasno predvajanje) Sobota 6.11.ob 17.30 in 20.00 Nedelja 7.11. ob 20.00 Ponedeljek 8.11.ob 20.00 Kaj je matrica? Neo že vse življenje išče odgovor na to vprašanje. Odgovor mu lahko da le najnevarnejši mož na svetu Orfey. S pomočjo lepotice Triniti Leo končno spozna Morfeja v drugem svetu v katerem pa jih čaka borba zaavljenje z zlobnimi tajnimi agenti. Neverjetni zvočni efekti I Film ponavljamo na vašo željo!
Filmski ciklus SPOSOJENO IZ KINOTEKE v novembru izjemoma v VELIKI DVORANI ob torkih in sredah ob 20.00. 10 FILMOV -10 KLASIK SVETOVNE KINEMATOGRAFIJE: OKUS ČEŠNJE/ DO ZADNJEGA DIHA/ CASABLANCA/ MOLK/ VRTOGLAVICA/ POLNOČNIKAVBOJ/ ZADNJI TANGO V PARIZU/ DOBER, GRD, HUDOBEN/ TAKSIST/ DRŽAVUAN KANE/
Vtorek 9.11.0b 20.00 CASABLANCA
Ijubezenska drama, 1942, čb Režija: Michael Curtiz Vlogi: Humphrey Bogart, Ingrid Bergman
Oolžina: 100 minut
Vsredo 10.11. ob 20.00 MOLK
drama, 1963, čb Režija: Ingmar Bergman Vlogi: Ingrid Thulin Dolžina: 96 minut Sreda 10.11. ob 20.00
MTOilEM Sobota 6.11.ob 17.00 Nedelja 7.11. ob 17.00
VOJNA ZVEZD - EPIZODA 1
znanstveno fantastični spektakel, DTS
Dolžina: 133 minut Cena vstopnice 400 SIT! Dve nagradi za obiskovalce!
Torek 9.11.ob 19.00 in 21.00 VOJNA ZVEZD - EPIZODA 1
znanstveno fantastični spektakel, DTS
Režija: Georg Lucas Vloge: Liam Neason, Ewan McGregor Dolžina: 133 minut
MATRICA
futuristični akcijski film, DTS Sreda 3.11. ob 19.00 in 21.00 Režija: Andy & Larry Wachowski Vlogi: Keanu Reeves, Laurence Fishburne
Dolžina: 136 minute
Cena v.stopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Ni rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PLETILNISTROJ SINGER in video-recorder, prodam. Telefon 865-492.
GRADBENI MATERIAL
KAMEN SKRILJAVEC v Velenju pro-dam. Telefon 041 -720-954.
KOLESA
OTROŠKO GORSKO KOLO, Scot Ju-nior, dobro ohranjeno, ugodno pro-dam. Telefon 063/832-232.
KUPIM
KUPIM RABUENO OTROŠKO POSTELJICO. Telefon 866-389.
LOKALI
V VELENJU ugodno oddamo manjši prostor s telefonom in parkirnim pros-torom. Telefon 856-428.
VNAJEM ODDAMO PROSTORv
pritličju objekta Stantetova 12, Velenje, v izmeri cca 30 m2. Cena po dogovoru. Informacija na HABITU (ga. Tkavc), telefon 898-160 afi g. Čuš.telefon 868-292.
OSTALO

POSOJAM DO 200.000 SIT do 1
leta. Telefon 041/785-414.
POSESTI
PARCELO v izmeri 4000 m2 prodam ali zamenjam za mlajši avto. Telefon 865-003.
RAZNO PRODAM
PRODAM HLEVSKIGNOJ, možnost dostave na dom. Telefon 890-314. TRAJNO GOREČO PEČ in štedilnik na trda goriva stara 2 leti ter 100 kg suhe koruze prodam po 25 SIT/kg. Telefon 063/ 726-476.
STISKALNICO ZA SADJE, starejše izdelave, na vijake in utež, ugodno prodam. Telefon 866-132. VRTNICE RAZLIČNIH SORT dobite pri Grilu v Lazah 30, Velenje. Telefon 888-680.
ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, prodam. Telefon 890-214.
KOMPLETNO OPREMO za Pizzerijo-dostava pizz, prodam. Telefon 0609/ 543-235.
KINTE-KUNTE ugodno prodam. Tele-fon 0609/ 630-538. NEONSKE LUČI in kabelske kanale, prodam. Telefon 870-023.
STANOVANJSKA OPREMA
PRODAM SEDEŽNO GARNITURO.
Telefon 862-717.
USNJENO SEDEŽNO GARNITURO
prodam. Telefon 858-075, zvečer.
OST ZRAKA
bIMMBILmmmJI -
11999 so povprečue.dnevne konccn-•••' istajah (AIVIP) na obrnočju Občine Šoštanj In Občtne šmartno on Paki, pre-
koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v nasled-
^^^^^ |
222 mitoii S02/m3 zraka 134 mikro-g S02/m3 zraka 164 mikio-g S02/m3 zraka 149 mikro-g S02/m3 zraka


MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 24. oktobra do 30. oktobra 1999
1200 1000
llltl! '			
			
<			
			
			
			
		m <	n
			1 UL
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRA5KA GORA VELENJE VELIKIVRH
ŠKALE
□ 24.10. 325.10. E26.10. B27.10. H28.10. 329.10. B30.10.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službopana 8995-445.
Zdravniki: Četrtek, 4. novembra - dopoldan dr. Stupar, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Stravnik Petek, 5. novembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Slavič
Sobota, 6. novembra - dežurni dr.
Friškovec in dr. Gusič Nedelja, 7. novembra - dežurni dr. Friškovec in dr. Gusič Ponedeljek, 8. novembra -
dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lazar in dr. Puvalič Torek, 9. novembra - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik, nočni dr. Grošelj in dr. Friškovec Sreda, 10. novembra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
6. in 7. novembra - dr. Gordana Čižmek, v zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 5. do 12. novembra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Smrt in stvvo vd 1)1 imjih sut najliiijsi od fimeri/i bolecin in ialosii...
PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba Pogoje piačiia dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLUŽBA PUP, PUKOPALIŠČE PODKRAJ
063/865-866,6609/640-208,0609/620-128
i6a
PRODAMO STANOVANJA:
-	3 sobno 94 m2 - 9.000.000 SIT -Velenje, Gorica
-	3 sobno 84 m2 - 10.000.000 SIT -Velenje, Kajuhova
-	3 sobno 73 m2 - 8.000.000 SIT -Celje, Škapinova
-	3 sobno 70 m2 - 7.000.000 SIT -Velenje, Foitova
-	2 sobno 62 m2 - 6.200.000 SIT -Šoštanj, Cankarjeva
-	2 sobno 54 m2 - 5.800.000 SIT -Šoštanj, Koroška
-	2 sobno 53 m2 - 5.600.000 SIT -Velenje, Jenkova
-	1 sobno 38 m2 - 4.300.000 SIT -Veienje, Kerstnikova
-	1 sobno 33 m2 - 4.100.000 SIT -
Žalec, u.V.Pohlina .................
Upravna enota Velenje
Poroke:
Miran Zabukovnik, Ravne št. 184 in Lilijana Drev, Ravne št. 184.
Viktor Jazbinšek, roj. 1924, Planinski vrh št. 18; Zora Dobnik, roj. 1928, Letuš št. 52/a; Alojzij Krajnc, roj. 1919, Velenje, Laze št. 44; Anton Strahovnik, roj. 1947, Lokovica št. 84/a; Janez Dolinšek, roj. 1916 Celje, Nušičeva ul. št. 12.
Upravna enota Žalec
Marija Šketa, stara 87 let, Orla vas 21; Justina Marinc, stara 78 let, Prebold, Reška c. 79; Jozefa Žgajner, stara 79 let, Dobrteša vas 36; Marija Lemež, stara 84 let, Lipje 51; Kristina Marko, stara 57 let, Vransko 158; Jožef Tržan, star 85 let, Male Braslovče 42; Jožefa Šuler, stara 70 let, Kasaze 90; Žarko Koščanski, star 37 let, Šempterv Sav. dolini 14.

m , AUZEUTE I	j^RODATI-KUPITI
1	DELNICE?
miMSnmm.iim Pokličite in obiščite nas v poslovalnicah: Velenje; Faitova 2. tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. divizije 14. tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel,: 0602/511-1(1 Veselimo se sodelovanja i vami.
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8. 3320 VELENJE, Tel.: 063/ 891 00 30, Mob.: 0609/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ 0BR0K0V | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
KAMNOSEŠTVO
PODPEČAN
m okenske police ■ nagrobniki
OTROŠKO SOBO z mostom in pisalno mizo, dožine 3,5 m, ugodno prodam. Telefon 861-714.
ROLETE, ŽALUZIJEIN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063/471-943 ali 041/661-104.
VOZILA
RANAULTR-19RT, 1,8, letnik 1993, prevoženih 109.000 km, bele barve, prodam za 1.100.000 SIT. Telefon 858-545.
ZAPOSLITVE
IMENIK - VODNIK NEVLADNIH ORGANIZACIJ, terenska prodaja vodnika znanim naslovnikom. ADI- Agencija za razvojne inicia-tive: 061/444-403,13-776-41.
STE PRIPRAVUENINAIZZIVE
V ŽIVLJENJU in visoke zaslužke. Informacije po telefonu 063/ 411-156.
ŽIVALI
SIVO-RJAVO TELIČKO, težko 140 kg, prodam za 70.000 SIT. Telefon 063/893-281.
DVE TELICI, 150 in 350 kg, prodam. Telefon 881-158.
		V SPOMIN
		6. novembra bosta minili žalostni dve leti, odkar nas je za vedno
		zapustil naš ljubi
	■ JLk BffiM	JOŽE KORADEJ
		
Tvoj tihi dom		
zdaj le rože krasijo,		
	v spomin Tvoj	Za vedno ostajaš v naših srcih.
pa svečke gorijo.		
		NJEGOVINAJDRAZJI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tete, stare mame, prababice
MARUELEMEŽ
Iz Lipja 14. 7.1915 - 26.10.1999
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo pridnih rok ostaja
Se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so čustvovali z nami in nam v težkih trenutkih stali ob strani, ter nam nesebično pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in jo v tako lepem številu pospremili k njenemu grobu. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju in dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje mame, patronažni službi posebno Sandi in Bernardi, govorniku, pevcem, pogrebcem, duhovniku Kraševcu za opravljen pogreb in obiske na domu, upokojencem Vinska Gora, praporščakom in pogrebni službi Usar. Prisrčna hvala še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali.
ZALUJOCI: sin Miran, hčerka Silva, vnuki, pravnuki, nečaki, nečakinje...
Zimska služba tako in drugače

iimmm


Zgornja Savinjska dolina
Sicer majhne, vendar pros-torsko zelo razprostranjene zgornjesavinjske in zadrečke občine, imajo vsaka zase ogrom-no kilometrov gozdnih in lokal-nih cest. Zatorej ni naključje, da nastajajo težave (tudi) z zimsko službo. Pluženje lokalnih cest in javnih poti ureja vsaka občina na svoj način, čeprav se enotna rešitev ponuja.
Za ponazoritev težav zimske službe najbrž ne bo odveč na-slednji podatek: od 192 sloven-skih občin je občina Ljubno na prvem mestu glede števila kilo-metrov lokalnih cest na prebival-ca, občina Solčava pa prav tako na prvem po površini na prebi-valca. Občina Luče je v obeh "kategorijah" četrta, pa tudi ostale so v obeh primerih v sa-mem vrhu. Z denarjem pa vemo, kakoje!
Občina Solčava
Za področje Solčavskega je znano, da so gozdne in lokalne ceste razpotegnjene po zahtev-nih višinskih predelih Matkove-ga in Robanovega kota ter Po-dolševe, do in ob avstrijski meji. Za te ceste pozimi skrbijo kmet-je sami, občina pa jim na temelju posebnega odloka poravnava stroške. Dogovor in pogodbe za letošnjo zimo bodo sklenili v teh dneh.
Cesta v Logarsko dolino je "državna, za ostale površine v dolini prav tako poskrbijo do-mačini, za kraj Solčava in okolico pa izvajalca izberejo na podlagi javnega razpisa, kar se bo prav ta-ko "zgodilo" v teh dneh.
Občina Luče
Z velikanskimi dolžinami lo-kalnih in gozdnih cest javnega
pomena (samo teh je skupno 134 kilometrov) se seveda soočajo tudi v občini Luče. Za pluženje lokalnih cest v Lučah in okolici so se doslej dogovarjali s posameznimi izvajalci, za širno okolico pa s kmeti in jim "plačevali" z nafto. Še pred le-tošnjo zimo bodo zadevo "legali-zirali," se pravi, da bodo pluženje v dogovorih s kmeti iz-vedli preko strojnega krožka, kar pomeni tudi dopolnilno de-javnost na kmetijah. Vse te ak-tivnosti so seveda v polnem teku, saj se nepredvidljiva zima hitro bliža.
Občina Ljubno
Lokalne ceste javne površine v krajih Ljubno, Radmirje in Okonine plužijo trije zasebniki, ki na podlagi občinskega odloka z občino sklepajo pogodbe. Druga stvar so razumljivo ostale lokalne ceste in gozdne ceste javnega značaja. Zanje skrbijo kmetje z ustrezno mehanizacijo, stroške pa poravnavajo preko strojnega krožka.
Doslej so bili s takšnim načinom zadovoljni, torej ni raz-loga, da ne bi bili tudi v prihod-nje, kot povsod drugo pa si želijo čim manj snežnih nevšečnosti; če drugega ne, bi prihranili pre-cej stroškov.
Občina Gornji Grad
Sam sistem zimske službe imajo verjetno najbolje urejen v občini Gornji Grad. Za občinsko središče, kraj Gornji Grad torej, imajo sklenjeno pogodbo z izva-jalcem, ki razpolaga z vso po-trebno opremo. V krajevnih skupnosti Bočna in Nova Štifta pa so sklenili pogodbe s kmeti, usluge pa plačujejo preko stroj-
Saleška dolina
Mestna občina Velenje
Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske javne službe pri Mestni občini Vele-
nje meni, da so letos zadeve glede zimske službe rešili do-kaj dobro. Na koordinacijskem sestanku s predsedniki krajev-nih skupnosti in predstavniki izvajalcev so se dogovorili, da bodo ta opravila poverili pod-jetjema: "PUP-u - Podjetju za urejanje prostora Velenje in VOC-u - Vzdrževanje in obno-va cest Celje. Prvo bo skrbelo za pluženje mestnih zbirnih cest, mestnih cest, pločnikov, parkov, zelenic, ulic in del jav-nih poti v krajevnih skupnostih Konovo ter Podkraj- Kavče. Za javne poti in lokalne ceste pa bo odgovoren VOC. "Mi smo izdelali karto, pripi-sali navodila, da bodo vedeli, kje in kako kdo pluži. Priprav-Ijamo pogodbo med izvajalci in občino. Težav resnično ne bi smelo biti." Kot je še povedal Brodnik, bosta obe podjetji vključili v dela in naloge zim-ske službe še podizvajalce, s katerimi bosta podpisali ustrezne pogodbo. Slednji bo-do dolžni plužiti po sprejetih normativih oziroma po dogo-voru z izvajalcema. Nekatego-rizirane ceste pa naj bi bili dolži plužiti lastniki zemljišč, vendar bo z manjšim deležem tudi slcdnjim občina pomagala
pri pokrivanju stroškov. Denar bodo nakazali krajevni skup-nosti, ona pa ga bo nato naka-zala tistemu, ki bo potrebna dela na teh cestah izvajal. Po letni pogodbi so za zimsko službo na mestnem področju predvideli približno 18 milijo-nov tolarjev, storitve pa bodo glede na zakon o financiranju plačali naslednje leto. Letos naj bi v predplačilu plačali le nakup soli, ker tako menda za-htevajo dobavitelji. "Upam, da zima ne bo pokazala svojih ro-gov prehitro, ker denarja ni," je še poudaril Tone Brodnik.
Občina Šoštanj
V	občini Šoštanj so zimsko službo - po besedah Milana Ko-pušarja, podžupana, zadolžene-ga za gospodarske javne službe
- uredili tako kot lani, saj so ak-tivnosti dokaj dobro tekle. Do manjšega nezadovoljstva je menda prišlo le v Lokovici, a so tudi tam zadevo že uredili. Na sestanku s predsedniki kra-jevnih skupnosti so se dogovori-li, da bodo za javne poti ti sami zagotovili izvajalce zimske službe. Na področju mesta Šoštanj pa bodo za to poskrbeli delavci velenjskega PUP-a. Za zimsko službo so v letošnjem občinskem proračunu predvideli 8 milijonov tolarjev.
Občina Šmartno ob Paki
V	občini Šmartno ob Paki je v zadnjih letih povzročilo slabo
nega krožka. Za vsako vrsto ce-ste so določeni izvajalcvi, prav tako cene, takšen sistem pa uspešno deluje že tretje leto. To-rej ga letos ne bodo spreminjali, v teh dneh pa bodo sklicali sesta-nek z vsemi izvajalci in se dogo-vorili o podrobnostih pred bližnjo zimo.
Sicer pa srčno upajo, da ne bo zgodnjega snega, da ga ne bo preveč, s tem pa bodo v pro-računu že zagotovljena sredstva za to dcjavnost lahko koristno porabili kje drugje.
Občina Nazarje
V	nazarski občini se zaveda-jo, da bi za celovito rešitev pro-blcma pluženja potrebovali go-spodarsko javno službo, navzlic vsemu pa je "sistem" doslej uspešno deloval. To pomeni, da je in bo tudi letos za lokalne ce-ste skrbelo mozirsko podjetje Komunala. Za javne poti in gozdne ceste javnega pomena, torej tiste, ki povezujejo zaselke in posamezne kmetije, pa načrte pripravijo v vseh treh krajevnih skupnostih posebej, seveda na podlagi posebnega občinskega odloka.
Občina Mozirje
V	ožjem središču Mozirja in bližnji okolici za pluženje skrbi JP Komunala, za ostale ceste pa se posebej dogovarjata krajevni skupnosti Mozirje in Rečica ob Savinji. Organiziranost letošnje zimske službe prejšnji teden še ni bila dogovorjena, so se pa na-njo pospešeno pripravljali. Čeprav malo zamujajo so pre-pričani, da bo v prihodnjih dneh zadeva urejena in da bodo pra-vočasno pripravljeni.
delo izvajalcev zimske službe med krajani kar precej nezado-voljstva. Polemično so o tem in njihovi organiziranosti na sejah občinskega sveta razpravljali tudi tamkajšnji svetniki. Po mnenju župana Ivana Rakuna so letos zadeve uredili tako, kot je treba - pristopili so pravočas-no in aktivnosti tudi uredili do-kaj temeljito. Sklicali so sesta-nek predsednikov vaških odbo-rov, predstavnikov VOC-a, Vzdrževanje in obnova cest Ce-lje, ki vzdržuje lokalnc ceste ter Kmetijske zadruge Šaleška do-lina, s katero je občina podpisa-la pogodbo o izvajanju storitev zimske službe na celotnem ob-močju. Pri tem ji bodo pomaga-li njeni kooperanti, z njimi bo zadruga prav tako podpisala potrebne pogodbe. Dclo na te-renu bodo vodili in pluženje tu-di nadzirali predsedniki vaških odborov oziroma njihovi na-mestniki.
Po izvedeni novi kategorizaciji bo tudi znano, na katerih cestah bodo izvajalci zimsko pluženje izvajali najprej. Rakun je še po-vedal, da so se na zadrugi za te namene bolje opremili. Strojni park so povečali z dvema kako-vostnima plugoma ter strojem za peskanje in soljenje cest. V letošnjcm občinskem pro-računu so za zimsko vzdrževa-nje cest predvideli približno 2 milijona tolarjev.
Utp
Naj osebnost leta
7999 Kdobo,
boste
odloiili
vH
Režite in pišite, predlagajte! Tako bi rekli čisto na kratko. Od vas je odvisno, kdo bo tisti ali tista, ki se bo na območju, kjer prebi-ramo Naš čas, ponašal ali ponašala z laskav-im naslovom "naj osebnost leta". Najbrž se je tudi vam kdo s tega območja tako vtisnil v spomin, da bi ga mirne duše predlagali za kaj takega, zato do nas z njim! Predlogov, ki so do nas že prispeli, je veliko in nekaj imen, tista, ki so v "igri" doslej največkrat, bomo prihodnji teden že zapisali. Vaše je torej, da predlagate, naše pa, da vas za trud nagradimo.
Nagrade za 4. krog
Med tistimi, ki nam boste poslali iz Našega časa izrezan in pravilno izpolnjen kupon (tokrat številko 4!) bomo izžrebali pet nagrajencev. NAGRADE za četrti krog prispevajo: Trgovina Flikca, Tovarniška 2b, Šoštanj, telefon 881 - 029 (bon v vred-nosti 3.000 tolarjev); Gostišče Kozlevčar, Bevče 19, telefon 861 - 250 (kosilo za 2 ose-bi); Foto ZOOM, Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b, telefon 861 - 388 (torbo), Prodajalna Elan Velenje, Prešernova la, telefon 871 - 273 (kapo) in Naš čas, Foitova 10, Velenje, telefon 898 17 50 (Zaleščanski portreti).
Glavne nagrade:
Tudi barvni televizor!
Ob koncu akcije bomo med vsemi vami, ki nam boste do takrat poslali kakšen pred-log, izžrebali dvajset lepih nagrad: televizor Evelux (Elektronika Velenje), avtoradio (Chawa, trgovina MAT-VEL, Velenje), delni servis vašega vozila (Avto shop Pod-
goršek, Šoštanj), bon (Elkroj Mozirje), dariino košarico (MT Center Velenje), fotoaparat (Foto ZOOM Velenje), zlat prstan (Zlatarstvo Tamše, Velenje) in še 13 nagrad, ki jih bo prispeval Naš čas.
Kam s kuponi?
Jasno, k nam! Na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje.
Sodelovanje nagrajujemo!
Nagrajenci 2. kroga izbora naj osebnosti leta 1999:
Tehnični kalkulator, ki ga podarja Biro Bit, Teharska 24 Celje (telefon 063 425 610) prejme Franc Kauber, Letuš 83,3327, Šmartno ob Paki; kosilo za dve osebi Gostišča-prenočišča Kozlevčar, Bevče 19 (telefon 063 861 250) prejme Nataša Verdenik, Lokovica 142 c, 3325 Šoštanj; namizno uro Foto ZOOM, Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b (telefon 063 861 388) prejme Vinko Drev, Lokovica 27, 3325 Šoštanj; nagradi Našega časa, Foitova 10, Velenje (telefon 898 17 50) Zaleščanski portreti pa bosta prejeli Mar-ija Brešar, Hrastovec 29, 3320 Velenje in Marta Hirinek, Gregorčičeva 28,3320 Velenje. Zaleščanske portrete lahko nagrajenki dvigneta v i, drugi nagrajenci pa z osebni pri tistih, ki nagrade podarjajo (svetujemo: jih prej in se dogovorite).
miTn ....... ir i ■
Trgmina MA T-VELMJ.Kfi 1-440
IGLASUJEM ZA: 0BRAZL0ŽITEV:
53
osebnost
1999
M0J NASL0V:

>WP
•wmwvm


Minister Bavčar v Esotechu
VELENJE, 29. oktobra - Esotech je na povabilo generalne direktorice Zofije Kukovič, v pet-ek, obiskal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Po tem, ko so mu predstavili podjetje, je beseda stekla predvsem o pogojih poslovanja v prihodnosti. Minister je poudaril, da pri-ključevanje Evropski uniji poteka hitreje, kot se zdi na prvi pogled.
Zato je zelo pomembno, da podjetja to vključevanje spremljajo in skušajo s svojimi projekti uspeti na mednarodnih razpisih in da se že sedaj začno povezovati z močnimi mednarodnimi
partneiji.
V Esotechu so mini-stru Bavčarju predstavili tudi svojo novo blagovno znamko Televideo, ki omogoča komunikacijo in prisotnost na daljavo. Preko Televidea so vzpo-stavili tudi neposredno povezavo med ministrom in razstavnim prostorom Esotecha na Infosu.
■ S.M.
Minister za evropske zadeve je poudaril, da priključevanje EU poteka hitreje kot se kaže na prvi pogled.