Pot v nebesa
lilo je na sveti veeer. Vsi ljudje so se radovali rojstva Odrešenikovega, le "Vladko je ležal bolan v posteljci. poleg njega pa sta stala žalostna rodi-telja in sestriea njegova Ijuba. Vladko je vže dlje časa Iežal bolan io pre-mišljal, kako srečni so njegovi tovariši, ki se zdaj na polji igrajo s snegom in vozijo na brzih saneh. Vprašal je torej mater: nOj mati moja ljuba, ali bodem še dolgo inoral ostati v posteljei, ali ne smem še vstati, da bi se malo poigral na snegu s svojimi tovariši?"
,,Ne smeš še ne vstati, dete ffioje, ker si še preveš slabo, a ljubi Bog bode dal, da kmalu popolnoma ozdraviš in potlej bodeš srnel tudi ti na polje, da se malo poigraš na svojih malih saneh.
nA jaz nimam še sani, kakor je imajo moji tovariši!8
,,Z zdravjem ti Bog pošije tudi sani; samo potrpi in zaupaj na dobrega Boga!"
nJaz, rnati moja, upam na ljubega Boga, a mislim si vedno, da je ljubi Bog morda pozabil na mene, pa ne ve, da bi jaz tako rad imel majhene sani, kakeršne imajo moji tovariši."
,,Bog vse ve, pa ve tudi to, kar si kdo misli in želi; on pozna tudi tvoje želje, samo potrpi VJadko moj dragi, saj veš, da je potrpežljivim Bog obljubil ne-besko kraljestvo!"
MNebeško kraljestvo!" reče Vladko ter globoko vzdihne, takoj na to se malo zamisli. Za nekaj časa zopet vpraša mater: ,,In kako je tam v nebeškem kra-ljestvu? Ali je tam lepo?"
nDa, da, lepo, prav lepo. Tara je prava sreča in večno veselje doma."
,,Ia kako se pride v nebesa, mati ? Jaz bi tako rad šel tja, ker moram tukaj toliko trpeti a v nebesih bi mi tega ne bilo treba!"
,,Ako bodeš hodil vedno le po pravera poti, potlej prideš tudi ti v nebeško kraljestvo," reče mati in se obrue v stran, da si otare solze, ker zazdelo se jej je, da bi njen dobri Vladko utegnil poprej biti v nebesih, kakor si on saru misli. Potem se zopet obrae k njemu, nasmehne se mu po sili inreče: nDaj, daj, sinek raoj, izbij si take misli iz glave, ker si še premajhen, da bi te vže zdaj ljubi Bog prestavil s tega sveta v nebeško kraljestvo, a gledi. da se umiriš iu nialo zaspiš; spanje te bode okrepilo, da tem prej zopet ozdraviš."
1*
Vladko je slušal mater, zatisnil oči, kakor bi spal; miri??PJ^režal, in zdelo se mu je, kakor bi gledal v neko rajsko svetlobo.
In res je bila na sveti veeer vsa soba tako lepo razsvetljena, kakor še nikoli poprej. V jednem kotn tam na mizi je stalo lepo božično drevesce, nakiteno z mnogimi sveeicami, jabolki, pozlaeenimi orehi, slašeieami, a pod drevescem je bilo vse polno lepih darov, ki jih je prinesel Božie bolnemu Vladku; zna se, da so bile mej drugimi darovi tudi male sani, kakeršne si je Vladko želel. — Vladko si oči mane, da bi videl, ali je vse to tudi res, kar je gledal, in ko se prepriča, da je, bil je zelo vesel in zdelo se mu je, kakor bi ne bil vee bolan, eutil se ,je krepkega in tako lahkega, da bi takoj vstal in šel gledat te prelepe darove. In zakaj ne bi vstal, doklej bode pae moral še v postelji ostati?
Ta velika radost ga je zelo razvnela. Zopet zatisne oči, ali spati ne more; vsaj zdelo se mu je tako. In ko za nekaj časa zopet odpre oei, ne vidi nikogar veČ okolo sebe. Prav na lahko skoei iz postelje. ogrne se v gorko odejo, zagrabi vesel svoje male sani in zdirja z ujimi na ulice. Tii sedo na sani, in koliko veselje! ko vidi, da sani kar same teko. Hitel je naprej po zmrzlem snegii vedno dalje in dalje, preko dolin, voda — vedno po pravem poti.
,,Iti moram vedno po pravem poti, ako želim priti v nebesa," dejala mi je mati, Min to je dobro, da mi sani tako gladko naprej drskajo."
Bil je vže daleč iz doma, ko ugleda na nekej livadi mnogo otrok, ki prhki sneg stiskavajo v kepice in se igrajo. Vladko obstoji in vpraša otroke, če vedo, kako daleč je še do nebes.
Otroei ternu vprašanju ne vedo pravega odgovora. Samo najstarejši izmed njih reče mu, da je to še zelo zelo daleč, in bolje stori, če ostane pri njih in se igra s prhkira snegom.
Ali Vladko neče, da bi ostal pri njih, ker se mu je treba podvizati v ne-besa. Otroci upijejo za njim: ,,Z Bogom, Vladko! Drži se le vedno ravnega pota!" — Vladko otide dalje. Po dolgem potovanji ugleda samOtno kmečko kočo, v katerej vsa družina sedi okolo mize, p6je prelepe božičnice in se prav prijetno zabava. Vladko si misli, da so to nebesa. Potrka na okno in prosi, da bi ga pustili v hišo. Gospodar ga piijazno vzprejme in reče: ,,Ljubimoj! ako si ubožen in želiš ostati v našej siroraašnej koči, od srca i-adi te vzprejmemo za svojega!"
,,Ne, no, ne raorem ostati pri ?as; jaz sem le mislil, da so tukaj pri vas nebesa, kamor sera namenjen na svojih brzih saneh. Povejte rai, ali je še dalee od tii do nebes?"
.,Na pravem poti si," reče mu doruačin, Bali do nebes imaš že dokaj pota prehoditi. Po raznih potih bodeš še raoral iti, ali drži se le vediio pravega pota, pa izvestno prideš v nebesa!"
Vladko se lepo zahvali ter oddirja dalje na svojih brzih saneh. Pot je bil dosti težaven; zelo mralo je bilo, ali on se za vse to ni brigal, ker se mu je mudilo dalje, vedno dalje, da pride tem prej v nebesa. Zopet ugleda majhno kočo, v koči pa vidi dvoje starih ljudi, ki se prav prijetno zabavajo s svojirai vnuki. Vladko si raisli: ,,To so nebesa!a ter prosi, da bi mu odprli vrata. Starca, rekši ded in babiea ga ljubeznivo vzprejmeta, ali rečeta mu, da pri njiju niso nebesa, pa da tudi  nima vtč daleč do njih,  samo naj ide dalje,  a to vedno po pravem
poti, iu skoraj pride tja, kamor se je namenil. Naš Vladko ide dalje in ni mu 1 bilo vefi treba dolgo potovati, ker bil je vže pred velikimi vrati, ua katei-a je 1 potrkal.
Sv. Peter odpre vrata in vpraša Vladka, kaj bi rad. Vladko odgovori, da želi v nebesa, da je hodil vedno po pravera poti, s katerega ni krenil nikoli, ter je zdaj tu pred nebeškimi vrati.
,,Vse to je lepo od tebe, ljubi moj," reče mu sv. Peter, ,,ali tvoj čas za nebesa še ni dozfirel, ti si še preralad, da bi te pustil vanje. No, ker si pa vže tukaj, poeakaj malo, odprem ti vrata, da vsaj malo pogledaš v kraljestvo nebeško!" To rekši, odpre sv. Peter prav malo nebeška vrata in Vladko pogleda noter. Oj, kolika krasota, kolika svetlost! Koliko srečo, radost in veselje je občutil Vladko pri tem pogledu, tega popisati uioje pero ne more. Vladko vzklikne ves iz sebe: HOj, kako je tii krasno, prekrasno! Ali kako je to, da nikjer tukaj ne vidim svo-jega očeta, matere in sestriee svoje!"
,,Njih tudi ne moreš videti tukaj, ker so še na zemlji, kjer se žaloste in britko jocejo po tebi, ker ležiš polumrtev v svojej posteljci. Ia o joj! če bi jim umrl, dolgo ia dolgo bi žalovali po tebi, a ti v nebesa vender ne moreš poprej, doklor ne umrješ na zemlji. In zdaj le dobro pomisli, ali si še pri volji, da uarediš svojima roditeljema toliko britke žalosti. Poglej samo tja doli na zemljo, da vidiš, kako sn jokata za teboj tvoja roditelja in sestrica tvoja mila!"
Vladko pogleda doli in res vidi vse to, kar mn sv. Peter pravi. Potemreče: nNe. ne! To ne sme bili! Jaz morarn takoj k njim doli na zemljo, da je utolažim. Lepo se ti zahvalim, sv. Peter, za vse, kar si mi pokazal in povedal." To rekši, zdirja na svojili saueh domov in v tem hipu se vidi zopet v svojej posteljci. Ko oei odpre, ugleda poleg sebe plakajoča se roditelja in sestrico, ki kleči ob nje-govera vzglavji. in še jednega človeka, ki je bil zdravnik.
nNe jokajtc za menoj, dobri raoj oče in mati in ti ljuba sestrica moja, jaz se zopet vračarn k vam. Za zdaj še ne grera v nebesa, ostanem še pri vas!"
Na to reče zdravnik: »Hvala dobremu Bogu. ozdravil bode Vladko, bolezen se je dobro preloinila; pomogla nm je njegova mlada in ki-epka riarava!"
Zdaj je bilo veliko veselje v hiši. Yladkovo zdravje se je vse po malem boljšalo in naposled je popolnoma okreval. Ali čudno! niti danes pravo ne zna, ali se je res v nebesa vozil, ali se rau je le sanjalo, ali kako je bilo z njim? — In kaj mislite vi, otroci Ijubi, kaj in kako je to bilo?
(Iz n7wi'ašei?ieu prel. Iv. Tomšić