Novice Nrsrere Hnde poslediee dveh udarov strele. V Bohovi pri Mariboru je udarila strela skozi okno hiše pri Vernikovih. V trenutku ndara ie sedela gospodinja pri oknu ter šivala. Strela je Vernikovo omamila in ji vzela dar govora. Nezavestno gospodinjo so oddali v mariborsko bolnišnico. — V Morju pri Framu je povzrožil udar strele na domačiji Franca Šterna 40.000 din škode. Tovomi avto se prevrnil v obcestni jarek. V noči se je prevrnil v Šmartnem pod Mariborom težko naložen tovorni avto, last trgovca Lukmana iz Šoštanja, in je padel v dva metr? globok obcestni jarek. Na voEJlu je bilo 2000 kg raznega blaga in pet dalmatinskih krošnjarjev, katere je vzel šofer na avtomobil. Pri padcu se je poškodoval samo krošnjar Nikola Matičič, kateirega so morali oddati v bolnišnico. Usodepoln padec. V Spuhlji pod Ptujem je padel 60 letni mali posestnik Jožef Ljubec s senenskega voza in si je prebil lobanjo. Hudo poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Od strele drugič uničena domačija. V Slaptincih pri Sv. Jurju ob Ščavnici je udarila strela v hlev posestnika Križaniča. Ubila je tele in zažgala poslopje. S hleva je preskočila strela na hišo ter drvarnico in že je bila vsa domačija v objemu plamenov. Nesreča se je zgodila pozno na večer in so utegnili domači komaj rešiti živino, medtem ko je zgorelo s poslopji vse žito, gospodarsko orodje in veeja količina sena. Požarna nesreča je za Križaniča tem občutnejša, ker je tokrat drugič pogorel. Kolesar smrtno ponesrečil. Aiiton Bradač, mlad rudar iz Pečovnika pri Celju, se je peljal na kolesu proti Tremerju. Obesil se je na tovorni avto iz Radeč, da je šlo hitreje. V Tremerju je pripeljal iz nasprotne strani nek osebni avto. Voznik tovornega avtomobila je zavrl zaradi srečanja, in to je pognalo kolesarja toliko od tovornega voizila, da je prišel pod osebni avto, ki mu je zdrobil lobanjo. Bradača so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Nesreča pri gašenju lastne liiše. Julijani Povalej, 58 letni mali posestnici v Bukovju pri Slivnici v daljni okolici Celja, je v noči zgorela hiša. Starejša ženska se je pri gašenju hiše opekla po vsem telesu in so jo morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Kamen poškodoval delavcu drobovje. V Paki pri Velenju je padel v kamnolomu kamen delavcu Vinku Vodeniku in mu je poškodoval drobovje. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Z zlomljeno hrbtenico v bolnišnico. Dne 8. avgusta predpoldne je padel 26 letni posestnikov sin Jožef Repas iz Gor. Doliča pri Vitanju pri spravljanju krme tako nesrečno z naloženega voza, da si je zlomil hrbtenico in so ga spravili v zelo hudem stanju v celjsko bolnišnico. ; Elektrotehnik smrtno ponesrečil. V rudniški centrali državnega rudnika v Zabukovci pri Celju je 11. avgusta smrtno ponesrečil elektrotehnik Franc Karnovšek. Pri popravilu je prišel v stik z žico visoke napetosti in ga je električni tok ubil. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Dinamitna patrona mu razmesarila roko. Avgust Novak, 26 letni dninar iz Strop-. nika pri Vranskem, je našel v kamnolomu dinamitno patrono. Z nevamim nabojem je ravnal tako neprevidno, da mu je eksplodiral in razmesaril desno roko. Tovorni avto ubil kolesarja. Na kolesih sta se vračala s košnje proti domu posestnikova sina Matija in Stanko Kovačič iz Bločic na Kranjekem. Pri vasi Bločice jima je privozil naproti na ostrem ter nevarnem ovinku tovorni avto iz Kočevja. Starejši brat Matija se je srečno ognil vozilu, mlajši, ki je vozil 15 korakov za starejšim bratom, je zadel s ta.ko si-Io ob avto, da je obležal na mestu iwtev. Po 16 dneh podlegel |ji>škodbi. Poročali smo, kako se je zvalila r kamnolomu pri Litiji težka skala na dela ^ca Franca Brenčič in ga je hudo poškod< vala. Brenčiča so prepeljali v obupnem stsiiju v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl po 16 dnevnem trpljenju. Kolesarka povožena od avtomobila. Antonija Zupan, 28 letna posestnikova hči iz Srakoveli pri Predosljah na Gorenjskem, se je peljala na kolesu iz Cerkelj proti Visokem. V Visokem ji je pripeljal nasproti avto, pod katerega je zašla po nesrečnem nakl/učju. Ko so '~< -'zvlekli izpod vozila, je imela ri "<: poškod^e r - nogah ter pretres možganov. Električni tok hudo poškodoval delavca. Na novi stavbi v Robbovj ulici v Ljubljani je zašel 36 letni delavec Janez Menart v dotik z električno žico. JSlektricni tok je delavca omamil, da je padel na tla, si pretresel možgane in obležal nezavesten. Menartovo stanje je brezupno. Strašna letelska nesreča. Po Mažarskem so se vršile dne 10. avgusta velike slovesnosti v počastitev sv. Štefana kralja. Na Štefanovo proslavo se je pripeljalo s posebniin letalom na letšlišče v Hajduszoloszlu pri Debreoinu iz Budimpešte v posebnem letalu 12 potnikov in med temi osem časnikarjev. Popoldne so se zbrali časnikarji zopet na letališču, da bi se vrnili pravočasno s poročili o slovesnostih v prestolico. Ko je bilo letalo 200 metrov visoko, je zgubilo nenadoma ravnotežje ter je strmoglavilo na zemljo. I^etalo se je čisto razbilo in pokopalo pod seboj vseh 12 potnikov, kojih trupla so bila strašno razmesar jena. Razne požarne nesreoe. V Ravnah pri Šoštanju je uničil ogenj Kašpanov kozo- lec. Strela je vžgala veliko gospodarsko poslopje posestnika Hribernika v Skornem. Domači so rešili živino in nekaj orodja, zgorelo je precej žita. Gasilci so se morali zadovoljiti zaradi pomanjkanja vode z omejitvijo. Hribernik je hudo prizadet, ker je letos zgorelo poslopje prekril. — Pri Sv. Ani v Slov. goricah sta zgorela posestniku Simonu Kolar stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Škoda znaša 30.000 din. — V noči na 9 .avgust je izbruhnil ogenj v kozolcu Antona Adainiča na Vidmu. Sreča je bila, da je bila noč brez vetra, sicer bi se bil razširil ogenj na sosednja poslopja. Gasilci so oteli z motorko celo nekaj korakov od kozolca stoječa in s slamo krita pod in kaščo. Razne movice, Ogronino 20 letno deio cestnega odbora v Mariboru. Mariboi-ski cestni odbor je proslavil 20 letnico Jugoslavije in lastnega plodonosnega 20 letnega dela s slavnostno sejo in skupnim obedom, katerega so se udeležili častni gosti in člani odbora v torek, 9. avgusta, v Mariborskem dvoru. Ob tej priliki je imel predsednik odbora g. Franjo Žebot govor, v katerem je zbranim pokiical v spomin ogromno 20 letno delo odbora. V zadnjih 20 letih se je zgradilo na podrooju mariborskega okrajnega cestnega odbora 38,041 km novih cest, za katere se je izdalo 17 milijonov din. Preureditve in preložitve cest znašajo v daljavo 24,059 km ter se je za ta dela porabilo 2,184.886 din. Mostov se je zgradilo za 1,650.960 din, za vzdrževanje 380 km starih cest pa se je porabiJo 15 milijonov din. Skupno se je tedaj izdalo samo za ceste v 20 letih 35,835.846 din. Nova telefonska zveza za Slovenske gorice. Poštno ministrstvo je odredilo po poštnem ravnateljstvu v Ljubljani napeljavo nove telefonske proge Ptuj-Sv. Urban pri Ptuju-Sv. Bolfenk v Slov. goricah-Sveti Andraž v Slov. goricah-Sv. Anton v Slov. goricah, ki bo dolga 26 km. Prebivalstvu se bo na ta način omogooilo telefoniranje in predaja brzojavk pri poštah Sv. Urban prl Ptuju, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, Sv. Audraž in Sv. Anton v Slov. goricah. Sprejesn v kmetijske S*ie. Banovinska krnetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejema letos uience samo v celoletno šoio. Prošnje za spreje-m je pcrlati ravnateljstvu šole najkasnejc do 10. septembra. — Banovinska kmetijska šola v št. Jurju cb jnž. žel. prične s petmesečno zimsko Solo, ki se v priliodnjem letu nadaljuje, dne 3. novembra. Prošnje za sprejem je predložiti najrasneje do 1. oktobra. — Zadnji Cas je tudi ua vlcžitcv prošnje za sprejem ra banovinsko vinarsko šolo v Mariboru in v Rakičanu. KmeCki fantje, ki se zanimajo za knaečko izobrazbo, naj prožnje za sprejem v ooienjene zavode v!ože čimprej. Prošnji se priložijo vsi potxebni dokumenti. Omenjene kmetijeke šole imajo vse internate (stanovanja za ueence). Oskrbniiia aiaša najmanj 25 din in največ 300 din mesečno, kar se uiavna po prernoženjskih razmerah slaršev pi*osilca. Vsa podrobna pojasnila dajejo ravnateljstva omenjenih zavodov. Drtavna obrtna šola za ptetarst-vo v 1'tiifs opozarja vse interesente, ki se hočejo posvetiti kaki obrti in bi imeli veselje do pletarstva, da zaprosijo za sprejem v državno moško obrtno šoJo za pJetarstvo v Ptuju. UCna ttoba traja tri golska leta. Šolsko leto prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega ppoia, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali mešianske šoie ali šest razredov ljudske šole in so stari najmanj 12 let. Prijave, kolkovane 3 kolkom za 10 din, je poeiati do 3. septembra vodstvu šole. Pot&robne informacije daj« vodstvo šote. Kmetijsko-geepodinjslm iiola v iMarijaniSču v Ljabljani. S 1. novembrom se z&čne 37. tečaj kmetijsko-gospodinjske Sole, ki bo trajal (teset mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki je po<J vcdstvom šolskih sester. Pouk je teoretičen in praktičen. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov, morejo oetati na zavodu dve leti, da poglobijo in spopolnijo svoje praktKno in teoretsko znanje. Popolna oskrbnina znaša mes«^no 450 din. Za manj imovite je na razpolago par znižanih mest. S potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj «e požljejo na vodstvo goepodinjske šole v MarijaniŠ6a v Ljubljani vsaj do 20. septembra. Nova nreditev oiipiranja in zapiranja trjovin. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja svoje članc, da je stopila 16. avgusta v vejjavo nova uredba kr. banske uprave o odpiranju in za.piranju trgovin z določbo, da smejo biti v Mariboru vse trgovin« odprte v juliju in avgustu od 7.45 do 12 in od 15 do 19, v ostalih mesecih pa od 7.45 do 12 in od 14 do 18.30. Izjema velja edino za deiikatesne trgovine v toliko, da smejo obratovati do 20. Vpisovanje v Legatov Kjiolfini trgov«ki tefeij v Mariborn je dnevno od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasniJo brezplačno. Lastni dijaški internat. 1158 Sanatorij v Mariborn, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmodernej« urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist ra klrurgijo dr. Ceniič. 964 Obžatorania vredni .slučafi Pojasnjen vlom. V noči na 12. november lanskega leta je bilo vlomljeno v pisarno občine Selnica ob Dravi. Vlomilec je odprl večjo blagajno, ročno pa odnesel. Selniški vlom ima na vesti vlomilec A. Pichler, ki prestaja kazen v mariborski kaznLlnici. Okraden mesar. Pri Sv. Ozlialtu ob EXra- vi je ukradel neznanec iz spalniee mesarju Feliksu Hernahu 2XK>0 din ter nove čevlje. NepoboljšJjiv. Komaj so izpustili iz zapora Toneta Gumzej iz mariborske okoiice, že je pričel znova krasti. Po potepanju po celjski okolici se je zatekel v Kočno pri Laporju, kjer je vlomil v hišo posestnika Jurija Erkerja in mu je siniil 150 din, srebrno verižico, novo črno obleko, nekaj parov čevljev, več perila, 10 kg zabele in masa. V Laporju je imenovani izmaknil po sestniku Franeu Ogrin srebrno žepno uro in nekaj gotovine. Posknšen eerkveni rop. Od Sv. Barbare v Hak>zah poročajo: V nedeljo smo imeli cerkveno darovanje za po toči prizadete Bizeljčane in vse po toči poškodcvane. Tega denarja se je hotei polastiti neznan tat, ki je v zakristiji s svojim ključem hotel odkleniti in denarno zbirko odnesti. To se je godilo ob času pogreba po rani sv. maši, ko ni bilo nikogar v zakristiji. Vlom, oziroma rop se ni posrečil, ker je bil denar zaklenjen, tat pa ni mogel odpreti ključavnice. Tat bi bil najforž ra<i kupil karte za tombolo z nkradenim denarjem, pa se mu hvala Bogu ni posrečflo. Sefmar jnapaden in izropan. Janez Habjančič, posestnik iz Lancove vasi pri Št.Vidu pod Ptujem, je prodal na ožbaltskem sejmu v Ptuju vole za 2100 din. Na večer se je vračal proti domu in se .ie pomadfl še v Turnišču v Ko.-ovi krčmi, katero je zapustil po enajsti uri ponoči. Na cesti se mu je pridruial neznanec. Ko sta pri^a do samotnega kraja raed Draženci in Lancovo vasjo, ga ie pobil tujec z udarcem po glavi na tia irf ga je še davil do nezavesti. Nezave&tnemu je oropal ves volovski izkupiček ter zginil neznano kam. Šde proti jutru se je izropani Habjanič pjrebudil iz nezavesti in se je komaj zavlekel do prve hiše, od koder so ga sapeljali na njegov dom in od tam v ptujsko bolnišnico. Vlom v čevljarsko d^avnico. Poleg cerkve v litiji je bilo vlomljeno od neznancev v čevljarsko delavnico mojstra Repine. Vlomilci &o odnesli zalogo moških, ženskih in otroških čevljev ter tudi precej usnja in čevljarskih potoebščin. Od neznanih storilcev povzrcčena škoda znaša več tisoč dinarjev. Roparski vlom in napad brez plena. V noči na 9. avgust sta vlomila dva maskirana neznanca v hišo 58 letne Marije Hafner v Dorfarjih, župnija Žabnica na Kranjskem. Hafnerjeva je bila sama v hiši. En ropar je grozil ženski s samokresom, drugi z nožein. Tolovaja sta Hafnerjevo podrla na tla in sta zabtevala med davljenjem denar, katerega pa nista našla, dasi sta vse pretaknila po hiši. Zginila sta v noč brez plena. Ko si je napadena nekoliko opomogla, je šla klicat sosede. Zaušaica povzročila smvt. V škof ji Loki sta se prepirala na dvorišču krčme pijana hlapca Evgen Fer jančič in Lovro Oman zaradi neke ure in suknjiča. V prepir je posegel tamkaj stanujoči Franc Vogrič, ki je bil tudi vinjen, a je hotel vplivati pomirjevalno. V zahvalo za posredovanje ga je Oman tako izzival, da mu je prismolil Vogrič zaušnico. Klofuta. je bila tako močna, da je udarjeni padel, priletel pri padcu ob rob deske in je obležal nezavesten s prebito lobanio. Ferjančič je spravil Omana na ležišče v hlev, kjer je po 18 urah umrl. Brezprimerno neusmiljeno postopanje sovjetskih obmejnih oblasti. V Maribor se je pripeljal te diii 47 letni mizar Ivan Flaj- šer iz Brežic, ki je 23 Iel živel v Rusiji. Leta 1915 je bil vpoklican. Služil je pri 87. pešpoiku v Celju, s katerim je 1915 odrinil na rusko fronto, kjer so ga kmalu ujeli. Rusi so ga odpremiti v taborišče v Kijev, nato pa v Sibii-ijo, kjer je delal kot mlzar. Po prevratu je otvoril v Krasnojarsku mizarsko delavnico in tair se je tudi poročii. Ko so pa postale razmere v Rusiji neznosne, je hotel nezaj v domovino, pa ga ruske oblasti niso pustile. Vložil je več pro^nj iii naposled je imel uspeh. Nedavno je Flajšer dobil dovoljenje, da se lahk/) vrne v domovino. Na meji so mu vzeli ves denar, ki si ga je v teku let prihraniJ in tako je prišel v Maribor brez vseh sredstev. Piipeljal je s seboj ženo in tri otroke. Fiajšerja z družino so poslali v pristojno občino Brežiee. Izpred sodlšča  Ubijaiec lastnega brata obsojen iia 20 Jet. V Oseku pri Sv. Leoartu v Slov. goricah je ubil 5. maja zaradi družinskih prepirov starejši brat nalajšega. Posestnica Alojija Kramer je izročila sedein oraiov obsegajoče posestvo starejšemu sinu AJojzu, ki bi moral izpiačati mlajšemu bratu Vinku 6000 din. Vinko je odšel k vojakom, kjer si je nakopal živčno in duševno bolezen. Lani na jesen se je vrnil ozdravljen na dom in ni bil zauovoijen z omenjeao dedščino. Ni hotel ddati doma, ampak je hodil na dnino drugam, kar je starejšega močno jezilo. Vinko je tudi pripovedoval okrog, da mora z doma k soeedom, kjer si vsaj zasluži hrano, ko pa mu brat-gospodar niti lrruha ne da. Dne 5. maja je delal AIojiz s svojo ženo v gozdu, njegova mati in otroei so bili doma. Popddne je opazila mati, da je nekdo odnesel iz shrarnbe 6 kg zabele in mesa. Mati je bila preprieana, da je to storil Vinko in ga je zatožila starejšemu sinu, ko se je vrnil iz gozda krog sedmih zvečer. AJojz je koj zdivjal za bratom, katerega je dobil pri nalaganju sena pri sosedu. Kakor hitro je opazil Vinko bližajočega se brata, se je spustil v beg, a ga je starejša surovina dohitel ter mu je prerezal z nožem v prsih srčne žile in je revež takoj izkrvavel. Pri obravnavi v Mariboru 9. avgusta je Kajn Alojz priznal dejanje z izgovorom na razburjenje in silobran. ScnJišče je obsodilo nečloveškega brata na 20 let ječe. Obsojeni je vložil priziv.