73 Ob 101. obletnici brežiškega potresa Ina Cecić 1 , Dušan Neč ak 2 , Marko Berus 3 Povzetek Ob stoletnici brežiškega potresa sta bili narejeni obsežni zgodovinski (Neč ak, 2016; Neč ak, 2018) in seizmološki raziskavi (Cecić , 2018), ki sta prinesli vrsto novih ugotovitev. Potres se je zgodil 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po svetovnem oz. ob 9. uri in 22 minut po lokalnem č asu. Največ jo intenziteto (VIII EMS-98) je dosegel v štirih naseljih: Brežice, Krška vas, Šentlenart in Zakot. Najpomembnejši podatkovni viri za ocenjevanje intenzitet potresa v ožjem nadžarišč nem območ ju so vsekakor originalni zapisniki o škodi, ki jih hrani Arhiv RS (ARS). Omogoč ili so nam natanč ni vpogled v situacijo na najbolj poškodovanem območ ju, kot tudi izdelavo statistike poškodb po zahtevah Evropske potresne lestvice (Grünthal, 1998). Glede na makroseizmič ne podatke je bilo žarišč e potresa en kilometer jugozahodno od centra Brežic. Njegova makroseizmič na magnituda (M m ) je 5,0. Potres je zahteval dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo več sto hiš. Po doseženi intenziteti je bil potres 29. januarja 1917 najmoč nejši potres v 20. stoletju z žarišč em v Sloveniji. Po intenziteti je bil od njega moč nejši le potres 6. maja 1976, vendar z žarišč em zunaj slovenskih meja, v Furlaniji. V Sloveniji je dosegel intenziteto VIII–IX EMS-98 v Podbeli. Po magnitudi (M m = 5,3) se je najmoč nejši potres v 20. stoletju z žarišč em v Sloveniji zgodil 12. aprila 1998 v zgornjem Posoč ju, vendar ni dosegel take intenzitete kot brežiški potres. Največ jo intenziteto, tj. VII–VIII EMS-98, je dosegel v krajih Lepena, Magozd, Spodnje Drežniške Ravne in Tolminske Ravne. Popolna novost v tej raziskavi je prvič pripravljena karta potresne škode v Brežicah. Le-ta nam nazorno pokaže položaj poškodovanih stavb, njihove karakteristike in stopnjo poškodovanosti. To je prvi korak h grafič ni predstavitvi obdelanih podatkov v informacijskem sistemu za obdelavo prostorskih podatkov, ki je trenutno v izdelavi na ARSO. Abstract The earthquake on 29 January 1917 near Brežice happened in the difficult times during the First World War. Small town Brežice (Rann, as it was called then) was in the Austro-Hungarian Monarchy, and administratively belonged to the province of Styria. Before the earthquake there were approximately 1200 people living there, predominantly in one-storey houses made of stone, bricks, wood or combined materials. In the morning of 29 January, at 8:22 UTC (9:22 local time) a strong earthquake caused damage in Brežice and the surroundings. Two women died and several people were wounded. The damage was extensive. Due to the harsh winter conditions and lack of provisions due to the war, the inhabitants were left in dire situation. In the region there were many refugees from the frontline regions elsewhere in Monarchy, as well as numerous wounded soldiers, who were taken care of in military hospitals. Soon after the earthquake the city officials managed to persuade the authorities to send help. It was too cold to live in the tents, so the matter of retrofitting the houses was urgent. Some weeks after the earthquake the administration sent to Brežice and surrounding area a team of experts with the task to make an overview of damage, house by house, and provide the estimate of the cost of reparation. 1 ARSO, Vojkova 1 b, Ljubljana, ina.cecic@gov.si 2 dusan.necak@guest.arnes.si 3 marko.berus1@gmail.com 74 The find of original documents produced by this team coincided with the beginning of a new study of the Brežice earthquake in 2016. The aim of seismologists was to find as many of primary data sources as possible and re-evaluate the intensities of the main shock according to European Macroseismic Scale (EMS-98). We have managed to find 26 different photographs and postcards and 6 drawings of damage in Brežice, Č atež ob Savi, Krška vas and Dobeno. For the region of Croatia 140 questionnaires and cards are obtained from the archives of the Geophysical Institute in Zagreb. Several eyewitnesses’ reports are preserved in Posavje Museum in Brežice, in Macroseismic archive of ARSO in Ljubljana and were also printed in newspapers and studies. For this study we have consulted 35 newspapers and journals from Slovenia, Austria, Croatia and Italy and found 323 published articles considering the earthquake, its effects, collection of aid and reconstruction process. Several studies, books and papers were consulted as well, together with some older earthquake catalogues. The earthquake has caused the strongest effects in four localities: Brežice, Krška vas, Šentlenart and Zakot, where the intensity was VIII EMS-98. Brežice was the largest locality with the largest number of damaged buildings. We have used cadastral plans and parcel records of the land cadastre and combined them with the data from the documents on damage, in order to visualize the spatial distribution of the damaged buildings. This is the first such visualisation of damage for some Slovenian earthquake. After consulting all the data sources we were able to evaluate intensities for 344 localities, and to present 338 among them on the intensity map. For 287 localities (83%) we were able to estimate the intensity on the basis of primary or combination of primary and secondary sources. The earthquake was felt up to 130 km away (the farthest point being Graz in Austria). The macroseismic epicentre of the main shock was 1 km SW from Brežice. Its macroseismic magnitude was 5.0. Ključ ne besede: seizmologija, potres, Brežice, makroseizmika, intenziteta, EMS-98 Key words: seismology, earthquake, Brežice, macroseismology, intensity, EMS-98 Uvod Potres 29. januarja 1917 se je zgodil v obdobju, ko je seizmologija v Evropi že imela solidno podlago. V regiji so delovali številni strokovnjaki, ki so zbirali in interpretirali seizmološke podatke, tako instrumentalne kot neinstrumentalne (makroseizmič ne). Poleg opazovalnice v Ljubljani, ki je bila tudi prva potresna opazovalnica v avstrijskem delu Monarhije, so delovale opazovalnice v Zagrebu, Trstu, Pulju, Gradcu, na Dunaju in v Budimpešti. Brežice so takrat imele približno 1200 prebivalcev. Administrativno so sodile v ozemlje Štajerske, v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Več ina ljudi je živela v enonadstropnih hišah, zgrajenih iz opeke, lesa ali kombinacije materialov. Glavni potres se je zgodil 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po UTC (9.22 po lokalnem č asu) v neposredni bližini Brežic. Najmoč nejši popotresi so bili isti dan ob 8.38, 9.14, 10.29 in 21.18 UTC. Povzroč ili so dodatno gmotno škodo in prestrašili prebivalce. Glavni potres je zahteval vsaj dve smrtni žrtvi. Veliko je bilo ranjenih, več sto ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Razmere so bile zelo zahtevne zaradi vojne, revšč ine in nizkih zimskih temperatur. Takrat je gradbeni material potrebovala predvsem vojska. Manjkalo je tudi ljudi za popravila in obnovo, ker so bili moški več inoma na frontah, daleč od poškodovanih domov (Neč ak, 2016). Potres se je namreč zgodil ob koncu prve svetovne vojne, ki jo je dvojne monarhija že izgubljala .Vsa država je bila v zelo težkem položaju. Zato je bila sanacija povzroč ene škode še težja. Lokalne, deželne (dežele Štajerske in 75 dežele Kranjske) in centralne oblasti so sicer hitro priskoč ile na pomoč , vendar je bila pomoč v strokovni delovni sili potrebni za obnovo, gradbenem materialu, prevoznih sredstvih, varnostnih silah, odvisna pretežno od vojske. Finanč na podpora oblasti obnovi je bila razmeroma majhna, pa tudi delitev finanč nih sredstev za obnovo je bila zelo natanč no in restriktivno predpisana. Zato so bile organizirane različ ne nabirke sredstev, na pomoč pa so priskoč ile tudi cerkvene oblasti in na pol zasebne organizacije ter celo judovska skupnost v Gradcu. Kljub temu se je obnova zavlekla še tudi v č as po prvi svetovni vojni, nekako do srede dvajsetih let. Uporabljeni viri podatkov Primarni in sekundarni podatkovni viri, ki so bili uporabljeni za to raziskavo, se nahajajo v Makroseizmič nem arhivu Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljubljani (ARSO MsA). V č asu po potresu so najprej nastale fotografije škode; seizmološki opazovalci so izpolnili in odposlali temu namenjene vprašalnike, zapisana so bila prič evanja oč ividcev. To so podatki, ki prikazujejo posledice potresa s sliko, ali pa so prič evanja ljudi, ki so potres osebno doživeli. Uradne komisije so nekaj mesecev po potresu popisale škodo. Ves ta č as pa so o potresu, njegovih posledicah in o popotresih poroč ali č asopisi. Te informacije so do nas prišle skozi filter, ker so bile odvisne od popisovalca škode, ki je moral v nekaj besedah opisati celotno zgradbo in njeno stanje, ali pa od novinarja, ki je povzemal videno ali besedila drugih poroč evalcev. Temu so sledile strokovne študije, ki so jih objavili v letih po potresu. V njih primarnih podatkov praviloma ni (izjema je nekaj zapisanih poroč il ljudi, ki so potres doživeli). Preberemo pa lahko strokovno interpretacijo zbranih podatkov. Na koncu tega č asovnega prikaza so katalogi potresov, ki so več inoma nastali mnogo let pozneje. V njih so vsi podatki o potresu povzeti le z nekaj številkami. Te nam podajo č asovno in prostorsko opredelitev potresa ter oceno njegove moč i. Za analizo posledic potresa 29. januarja 1917 smo uporabili veliko primarnih podatkov. To so: fotografije, vprašalniki, poroč ila oč ividcev, č asopisi in zapisniki o škodi. Posavski muzej Brežice (PMB) hrani deset razglednic in štiri č rno-bele fotografije potresne škode in prenove. Motivi na njih so več inoma poškodbe, ki jih je potres povzroč il na posameznih stavbah, in tudi prizori iz obdobja po potresu (vojaški šotori, odstranjevanje ruševin). Dva posnetka poškodb (nad oknom na brežiškem gradu in Kroflova hiša) sta v lasti Judite Marolt. Nekatere fotografije so bile objavljene v č asopisih, č asnikih in študijah. Ljubljanski č asopis Ilustrirani glasnik je 15. marca 1917 objavil šest fotografij s Č ateža ob Savi in iz Krške vasi (glej Literaturo). To so edine znane ohranjene fotografije iz teh dveh naselij. Poleg vsake fotografije je kratek opis (lastnik, namen objekta, druge zanimivosti). Tornquist (1918) je v svoji študiji objavil tri fotografije in dve risbi iz Brežic. Heritsch in Schwinner (1919) sta objavila dve fotografiji poškodb na Dobenem in eno s pokopališč a na Č atežu ter risbe rotacij objektov na Dobenem in v Brežicah. Vprašalnike za Slovenijo je v č asu potresa zbirala Potresna komisija s sedežem na Dunaju (danes je to Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, okrajšano ZAMG). Vprašalniki naj bi se nahajali v njihovem arhivu, toda med izvajanjem te raziskave jih tam nismo našli. Vprašalniki za Slovenijo za obdobje 1918–1941 (in mogoč e še za kakšen potres pred tem, ker je proti koncu vojne vladala zmeda) so se pošiljali v hrambo v takratni centralni seizmološki arhiv v Beograd. Tamkajšnji kolegi zagotavljajo, da v njihovem 76 današnjem arhivu vprašalnikov za Slovenijo ni več . Vprašalniki za Hrvaško se hranijo v arhivu Geofizikalnega zavoda Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu. Prejeli smo kopije 140 pozitivnih vprašalnikov (všteto nekaj pisem in dopisnic) in tudi seznam naselij, v katerih prebivalci tega potresa niso č utili. Pismo oč ividke iz Celja (Ria Šribar) je shranjeno v Makroseizmič nem arhivu ARSO (ARSO MsA). V Posavskem muzeju Brežice hranijo prič evanji Ivanke Ferenč ak (roj. 1906) in Cilke Lukež (roj. 1901), ki ju je leta 1987 in 1993 zapisala kustosinja Ivanka Poč kar (Dejak, 2017) Nekaj tednov po potresu so takratne oblasti na teren v širše nadžarišč no območ je poslale ekipe za popis in oceno škode (ARS). Njihova naloga je bila popisati škodo na posameznih objektih in oceniti, koliko bi stalo popravilo. Rokopis zapisnikov vsebuje podatke o škodi za mesto Brežice in njegovo predmestje ter 21 naselij v okolici (Brezina, Cundrovec, Trnje, Gornji Lenart, Šentlenart, Č rnc, Sela, Mihalovec, Veliki Obrež, Gaberje, Mali Obrež, Mostec, Zakot, Bizeljska vas, Sromlje, Artič e, Glogov Brod, Trebež, Pesje, Stari Grad in Libna). Rokopise hrani Arhiv Republike Slovenije. V slovenšč ino jih je prevedla M. Neč ak (Neč ak, 2016), celoten prepis in prevod je objavil Neč ak (2018). Gre za zelo pomemben in bogat vir podatkov o posledicah potresa. Sezname sestavljajo naslednji podatki: hišna številka, ime lastnika, površina objekta (v kvadratnih metrih), opis zgradbe, opis poškodb in na koncu ocena stroškov za obnovo (v kronah). Popisovalci so zapisali kratke in jedrnate opise stavb (gradbeni materiali, število nadstropij, tip strehe in tal, število prostorov, vč asih tudi kvaliteta gradnje …). Med primarne podatke sodijo tudi č asopisni č lanki. Uporabili smo č asopise iz treh nacionalnih digitalnih knjižnic: avstrijske ANNO, slovenske dLib in hrvaške NSK. Za to raziskavo smo pregledali 35 različ nih č asopisov iz dveh (zdaj štirih) držav, v treh različ nih jezikih (slovenšč ina, hrvašč ina in nemšč ina). Č lanke o potresu 29. januarja 1917 najdemo v 25 pregledanih č asopisih. Skupno smo našteli 323 objavljenih č lankov o potresu, zbiranju pomoč i in o popotresni prenovi. Poleg naštetih primarnih virov smo v raziskavi uporabili številne sekundarne vire – študije, oziroma kompilacije narejene na podlagi primarnih virov, kot tudi starejše kataloge potresov. Uč inki potresa in analiza poškodb Številni č asopisi so poroč ali o posledicah, ki jih je povzroč il potres v Brežicah. Prva, bolj skopa poroč ila so bila objavljena že na dan potresa. V naslednjih dneh se je v več ini pregledanih č asopisih našel vsaj en č lanek o nesreč i, ki je prizadela Brežice. Nekateri č asopisi so se zanašali na dopise, ki so jih pošiljali tamkajšnji prebivalci, drugi pa so v najbolj prizadete kraje poslali svoje poroč evalce. Vse objekte, omenjene v zapisnikih o škodi, smo analizirali s pomoč jo Evropske potresne letvice EMS-98. V zapisnikih za Brežice so le na eni stavbi (hišna številka 54c) poškodbe ocenjene kot nepomembne. Opisana sta tudi dva nestandardna objekta, in sicer grad in cerkev. V zapisnikih o škodi so poroč ila za mesto Brežice in njegovo predmestje loč eni enoti. Šele po izrisu objektov na karto smo videli, da so hiše dejansko tako pomešane, da področ ji tvorita eno celoto. Zato smo pri oceni intenzitete potresa za Brežice upoštevali podatke za mesto in predmestje skupaj. Zgodovinska raziskava (Neč ak, 2016) nam pove, da je v zapisnikih o škodi v Brežicah omenjenih 266 objektov. Škoda je bila ocenjena za 181 objektov. Razlog je ta, da je na posamezni hišni številki isti lastnik poleg stanovanjske stavbe imel še več pomožnih ali 77 gospodarskih objektov, za katere v 85 primerih ni bila podana posebna opredelitev škode. V primerih, ko ni bilo jasno, na kateri objekt istega lastnika na isti hišni številki se opis škode nanaša, smo upoštevali, da je opisana škoda za glavni (stanovanjski) objekt. Pri prikazovanju ocenjenih objektov na karti smo naleteli še na težavo, da se jih s pomoč jo ohranjenih dokumentov ni dalo identificirati v popolnosti. Uspelo nam je nedvomno določ iti položaj 159 objektov, omenjenih v zapisnikih o škodi. Več ina objektov v Brežicah je sodila v ranljivostno skupino B. To so zidane stavbe ali pa take iz mešanih materialov, iz enostavnega kamna, brez ojač enja, lahko z vgrajenimi elementi iz obdelanega kamna. Pri določ anju, v katero ranljivostno skupino sodi stavba, igrata pomembno vlogo tudi njena starost in stanje, v katerem se nahaja. Zato je za nekatere stavbe, za katere je bilo poudarjeno, da so bile nove ali v zelo dobrem stanju, določ ena ranljivostna kategorija C. V kategorijo A pa sodijo najslabše grajene stavbe ali pa take, ki so bile v slabem stanju. Več ina izmed 159 na karti prikazanih objektov, tj. 62 %, je utrpela tretjo stopnjo poškodovanosti. Tretja stopnja pomeni znatno do veliko poškodovanost: konstrukcija je zmerno poškodovana, nekonstrukcijski elementi pa so moč no poškodovani, na več ini zidov so široke in velike razpoke, zdrsnejo strešniki, dimniki se odlomijo v višini strehe, porušijo se posamezni nekonstrukcijski elementi. Karta poškodb Kot osnovo za izdelavo karte smo uporabili zemljiško-katastrski nač rt v merilu 1 : 2880 v seženjskem merskem sistemu in koordinatnem sistemu z izhodišč em v Schökelbergu pri Gradcu v današnji Avstriji (Berus, 2017). To je grafič ni prikaz zemljiških in stavbnih parcel ter stavb. Za potrebe izdelave karte poškodb so parcelne številke s katastrskega nač rta (GURS, 2017a) povezane s posestniki (lastniki), vpisanimi v oceno škod, ter oceno ranljivosti in stopnje poškodovanosti posamezne stavbe (Cecić , 2018). V reambulanč nem katastru za območ je Brežic so na voljo štirje listi, od katerih sta bila za izdelavo karte uporabna dva: prvi s prikazom središč a Brežic severno od brežiškega gradu in tretji, na katerem je predmestje južno od gradu. Ključ za povezavo kart, na katerih so le parcelne številke, in zapisnikov o škodi, ki vsebujejo naslove in lastnike, je Parcelni zapisnik. Le-ta med drugim vsebuje potrebne podatke o posestniku (ime, priimek in bivališč e), hišno številko in številko parcele, kar je dovolj za enolič no identifikacijo poškodovanih objektov. Vse našteto gradivo hrani Geodetska pisarna v Brežicah. Identifikacija objektov, za katerega imamo na razpolago zapisnike o škodi ali fotografije, ni bila enostavna. Priimki lastnikov v seznamu poškodb in parcelnem zapisniku niso vedno zapisani na enak nač in. Enako je z drugimi viri. Tornquist (1918) opisuje zamik dimnika pri Antonu Glanč arju – oseba se je dejansko pisala Anton Klavžar (Poč kar, 2005). Pri izdelavi karte poškodb za Brežice (slika 1) je bilo območ je prikaza razdeljeno na dva lista, ker lista obravnavanih katastrskih nač rtov nista usklajena na robovih. Za predstavitev podatkov na karti so bili izdelani kartografski znaki. Vsak znak soč asno predstavlja dva podatka, stopnjo poškodovanosti stavb zaradi potresa (1–5) in stopnjo ranljivosti stavb (A–C). Stopnja poškodovanosti je prikazana v barvni lestvici, kjer zelena barva ponazarja rahlo poškodovan objekt (1), temno rdeč a barva pa porušen objekt (5). Stopnja ranljivosti je prikazana z obrobo kartografskega znaka. Znak, obrobljen z belo barvo, ponazarja stopnjo ranljivosti A, obrobljen delno s č rno in belo B in č rno obrobljen C. 78 Na karto smo vrisali tudi objekte, ki smo jih lahko identificirali glede na njihovo velikost, namen in tip gradnje, nismo pa mogli jasno opredeliti stopnje poškodovanosti. Prikazani so s č rno obrobljenimi belimi krogci. Karta poškodb za Brežice je prva med kartami poškodb za naselja, opisana v seznamu poškodb. Ta proces na ARSO še poteka. Potres so č utili tudi v številnih drugih naseljih; opisi uč inkov v posameznih naseljih so objavljeni v Cecić (2018). Ocenjevanje intenzitet in interpretacija podatkov Zapisniki o škodi prikazujejo le podatka o hišni številki in lastniku objekta, podatki v katastru (GURS, 2017; GURS, 2017a) pa so navezani na katastrsko številko parcele. Da bi povezali lastnike in številke parcel, smo uporabili parcelni zapisnik (GURS, 2017a). Kljub temu v več primerih ni bilo mogoč e toč no identificirati položaja objekta, ki je opisan v zapisnikih škode, ker se podatki niso ujemali. Intenzitete smo ocenjevali po Evropski potresni lestvici. Evropska potresna lestvica, z okrajšavo EMS-98, je orodje, ki seizmologom omogoč a klasifikacijo in statistič no obdelavo podatkov o škodi, ki jo potres povzroč i v naseljenem kraju. Tako dobimo podatek o intenziteti potresa v tem kraju. Pri interpretaciji podatkov iz 1917 je bila za vsako stavbo oz. skupino stavb določ ena stopnja ranljivosti (A, B in obč asno C) kot tudi stopnja poškodovanosti (1–5). Stopnji veljata glede na EMS-98 lestvico. Interpretacija podatkov ni bila enostavna. Lastniki so imeli poleg stanovanjskega objekta še nekaj pomožnih zgradb (hlevi, gospodarska poslopja, kozolci, mlini, lope …). Zaradi obilice dela so popisovalci pogosto popisali skupaj vse poškodbe za vse stavbe v lastništvu iste osebe. Tudi opisi škode so pogosto skopi (npr. »Dimniki, stene, omet«), kar lahko dejansko pomeni širok razpon škode. S podatki v stolpcu, v katerem so zapisane ocene škod, si nismo mogli veliko pomagati, ker se vsote ne skladajo. Poleg tega v tej rubriki niso bile zabeležene odškodnine za objekte ali dele objektov, ki jih je vojska že popravila pred zač etkom popisa. Glede tipizacije ranljivosti objektov lahko ugotovimo, da so bile hiše v velikem številu primerov grajene iz mešanice materialov – delno zidane, delno lesene. Strehe so bile delno pokrite s strešniki in delno s slamo; tla so bila delno mehka, delno tlakovana ali lesena. V zapisnikih o škodi ni podatka o številu zgradb v posameznem naselju. Zato sta upoštevana kot okvirna podatka pri rač unanju statistike: podatek o največ ji omenjeni hišni številki in podatek o skupnem številu omenjenih objektov. Za nekatera naselja je bilo podatkov premalo in ni bilo možno narediti statistike poškodb ter določ iti intenzitete. V teh primerih je uporabljena oznaka D (angleško damage = škoda). V primeru naselja Mali Obrež, za katerega imamo samo podatek, da je komisija pregledala dve hiši brez poškodb, ni bilo možno določ iti niti opisne intenzitete. Potres so tam zagotovo č utili, toda o tem nimamo prav nobene informacije. Zato se Mali Obrež ne pojavlja v konč nem seznamu intenzitet. 79 80 Slika 1. Karta poškodb v Brežicah po potresu 29. januarja 1917 (list 1 in list 3) Figure 1. Damage in Brežice due to the 29 January 1917 earthquake (sheets 1 and 3). Č eprav so takratni č asopisi izvrsten vir podatkov o potresih, so vč asih objavili tudi napač ne informacije. V prvih dnevih po potresu je bilo še nekaj zmede pri poroč anju o številu žrtev. Kmalu so obe ženski, ki sta zaradi potresa umrli, identificirali. Prva je umrla v Brežicah, kjer je bila na obisku in se je nanjo porušila stena hiše (živela je v Dobrni). Druga je na Savi pri Krškem prala perilo in zaradi potresa utonila. Ni jasno, ali se je znašla v vodi zaradi strahu ali zaradi morebitnega zdrsa dela brežine. Dejstvo je, da v zimskih oblač ilih in v ledeno mrzli vodi (temperature so bile tiste dni globoko pod nič lo) ni mogla preživeti. V Brežicah in okoliških vaseh je bilo ranjenih več oseb, civilistov in vojakov. Mediji so posebej izpostavili dva fanta v Krški vasi, ki sta bila rešena izpod porušene stene hiše. Oba sta bila hudo poškodovana. Vsi zbrani primarni in sekundarni viri so bili skrbno analizirani. Intenzitete so bile ocenjene po EMS-98. V primeru, da za neki kraj obstaja več primarnih in sekundarnih podatkovnih virov, smo privzeli, da so podatki iz primarnih virov zanesljivejši. Skupno smo zbrali podatke o intenziteti v 344 krajih. Od tega se na tri kraje nanaša lažno (fake) poroč ilo, in sicer Dunaj, Trst in Pulj. Za tri kraje (Deutchlandsberg, Đ urašić in Tišinac) nismo uspeli določ iti, kje so se nahajali. Tako so na karti intenzitet prikazani podatki za 338 naselij. 81 Za 287 naselij (83 %) smo lahko ocenili intenziteto na podlagi primarnih virov ali iz kombinacije primarnih in sekundarnih virov. Za preostalih 57 naselij (17 %) je bila intenziteta ocenjena iz sekundarnih virov. Ocenjene intenzitete so izrisane na karti (sliki 2 in 3). Vsaka barvna pika ponazarja naselje, za katerega obstaja podatek o potresnih uč inkih. Rumene pike so naselja, za katera obstajajo poroč ila, da prebivalci niso č utili potresa. Intenziteto VIII EMS-98 je potres 29. januarja 1917 dosegel v štirih naseljih. To so: Brežice, Krška vas, Šentlenart in Zakot. Intenziteto VII–VIII EMS-98 je dosegel v štirih naseljih, VII EMS-98 v 4, VI–VII EMS-98 v 6, VI EMS v 23, V–VI EMS-98 v 21, V EMS-98 v 35, IV–V EMS-98 v 27, IV EMS-98 v 48, III–IV EMS-98 v 16 in III EMS-98 v 14 naseljih. Za 24 naselij imamo podatek, da je potres povzroč il gmotno škodo, toda ni dovolj podatkov, da bi določ ili intenziteto. Zato je v teh naseljih določ ena opisna intenziteta D (damage = škoda). Podobno imamo za 34 naselij le podatek, da so prebivalci potres č utili, ob tem pa ni nobenih podrobnosti, ki bi omogoč ile oceno intenzitete. Za ta naselja je določ ena opisna ocena F (felt = č utili). Za 67 naselij imamo podatke, da prebivalci potresa niso č utili (intenziteta I EMS-98). Makroseizmič na magnituda potresa 29. januarja 1917, izrač unana po formuli, objavljeni v Živč ić in Cecić (1998) za polje intenzitete V EMS-98 in srednji polmer 52 km, je 5,1. Vrednost makroseizmič ne magnitude za področ je intenzitete VI EMS-98 je 4,9 (srednji polmer 22 km). Za intenziteto IV EMS-98 ni mogoč e izrač unati makroseizmič ne magnitude, ker na zahodnem in severnem robu polja uč inkov ni dovolj podatkov. Zato področ je intenzitete IV EMS-98 ni dobro definirano. Slika 2. Intenzitete za potres 29. januarja 1917 ob 8.22 UTC. Prikazani so podatki za 338 naselij. Figure 2. Intensitiy (EMS-98) of the earthquake on 29 January 1917 in 338 localities. Nadžarišč e = epicentre; škoda = damage; č utili = felt; niso č utili = not felt. 82 Slika 3. Intenzitete za potres 29. januarja 1917 ob 8.22 UTC v širšem nadžarišč nem območ ju. Figure 3. Intensitiy (EMS-98) of the earthquake on 29 January 1917 in wider epicentral area. Nadžarišč e = epicentre; škoda = damage; č utili = felt. Iz navedenega sledi, da je makroseizmič na magnituda potresa 29. januarja 1917 enaka srednji vrednosti dveh magnitud, ki sta bili izrač unani za intenziteti V in VI EMS-98, torej 5,0. Preglednica 1: Parametri potresa 29. januarja 1917, po Ribarič (1982) in Cecić (2018). Table 1. Parametres of earthquake on 29 January 1917, according to Ribarič (1982) and Cecić (2018). Vir Leto M D h UTC m Zem. š. Zem. d. Kraj I Lestv . Mag. Tip M Source Year M D h UTC m Lat Lon Epicen. area I Scale Mag. Mag. type Ribarič , 1982 1917 01 29 08 22 45.900 15.567 Brežice 8.00 MSK 5.59 M L Cecić , 2018 1917 01 29 08 22 45.90 15.58 Brežice VIII EMS- 98 5.0 M m 83 Na podlagi prikazanih podatkov je določ ena nova parametrizacija potresa 29. januarja 1917, ki je podana v preglednici 1. Glede na zbrane makroseizmič ne podatke je bilo nadžarišč e potresa en kilometer jugozahodno od centra Brežic, med Brežicami in Krško vasjo. Položaj nadžarišč a je določ en kot uteženo povpreč je vrednosti intenzitete za naselja z intenziteto VIII, VII–VIII, VII in VI–VII EMS-98. Ocenjena napaka tako določ enega makroseizmič nega nadžarišč a je ±1 km. Sklep Sto let po tem, ko so prebivalci Brežic in okolice doživeli moč en potres, ki je povzroč il smrtne žrtve in veliko gmotno škodo, je ta dogodek ponovno raziskan. Takoj po potresu so o njemu pisali takratni geologi in seizmologi. Tokrat se je prvič z njim ukvarjal zgodovinar. Pri tem so bili najdeni novi, do sedaj neobjavljeni podatki. Seizmološke raziskave so odkrile nove vire podatkov, ki so bili uporabljeni za izdelavo karte intenzitet in izrač un parametrov potresa. Prvič je bila za nek slovenski zgodovinski potres izdelana tudi karta poškodb, na podlagi zapisnikov o škodi, ki jih hrani Arhiv RS. Č eprav se nova parametrizacija potresa ne razlikuje bistveno od tiste, ki jo je leta 1982 v katalogu potresov objavil Ribarič , so podatki v tej raziskavi dobro dokumentirani, posamezni parametri pa določ eni z več jo natanč nostjo. Brežiški potres nas opozori na dejstvo, ki ga radi pozabljamo: potresi z moč nejšimi poškodbami so nekaj, na kar je v Sloveniji treba rač unati. Potresa ne moremo napovedati, ne moremo ga tudi prepreč iti, lahko pa se na njega ustrezno pripravimo. Edina zanesljiva zašč ita je potresno odporna gradnja novih in utrjevanje starih objektov, kot tudi poznavanje ustreznega obnašanja med potresom in po njem. Literatura ANNO – AustriaN Newspapers Online : Historische österreichische Zeitungen und Zeitschriften online. http://anno.onb.ac.at. ARS – glej Zapisniki o škodi. ARSO MsA – glej Makroseizmič ni arhiv ARSO. Berus, M., 2017. Kartografska podpora študiji potresa v Brežicah 1917. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geologijo. Cecić , I. Potres pri Brežicah 29. januarja 1917 – makroseizmič ne raziskave. (v tisku) Dejak, V., 2017. Stoletnica brežiškega potresa (1917-2017). Govor ob odprtju razstave Posavskega muzeja Brežice, 29. 1. 2017. Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si. http://www.dlib.si. Grünthal, G., ur., 1998. European Macroseismic Scale 1998. Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Vol. 15, 99 str. GURS, 2017. Katastrski nač rt in katastrski podatki zemljiškega katastra. Brežice: Pisarna Geodetske uprave RS. GURS, 2017a. Reambulanč ni kataster za k.o. Brežice, Parcelni zapisnik (Parzellen - Protokoll der Gemeinde Brežice). Brežice: Pisarna Geodetske uprave RS. Heritsch, F. in Schwinner, R., 1919. Über die Drehungen beim Ranner Erdbeben vom 29. Jänner 1917. Mitt. Erdbeben-Komm., N.F. No. 57. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.-naturwiss. Klasse, Wien. Ilustrirani glasnik, 15. 3. 1917, št. 28, str. 230–231. Judita Marolt, privatna zbirka, Brežice. Makroseizmič ni arhiv ARSO, Ljubljana (ARSO MsA). 84 Nacionalna i sveuč ilišna knjižnica u Zagrebu. http://www.nsk.hr. Neč ak, D., 2016. Raziskave potresa 1917 - pregled arhivov. Rokopis. Ljubljana, 234 str. Neč ak, D., 2018. Zgodovin(ar)ski pogled na potres v Brežicah in okolici 29. 1. 1917 (v tisku) PMB, 2017 – gradivo, ki ga hrani Posavski muzej Brežice. Poč kar, I., 2005. Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov : življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic. Brežiške študije 2, Brežice, 406 str. Ribarič , V., 1982. Seizmič nost Slovenije. Publikacije Seizmološkega zavoda SR Slovenije, Serija A, Št. 1-1, Ljubljana, 649 str. Tornquist, A., 1918. Das Erdbeben von Rann an der Save vom 29. Jänner 1927, Erster Teil, Mitteilungen der Erdbeben-Kommission, Neue Folge, Nr. 52, (Kais. Akad. d. Wiss., Math. - naturwiss. Klasse), Wien. Vprašalniki za Hrvaško – hrani jih Geofizič ki odsjek, Prirodoslovno-matematič ki fakultet, Sveuč ilište u Zagrebu, Zagreb. Zapisniki o škodi, sign. Si AS Dež. predsedstvo za Kranjsko POTRESNI SPISI. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana (oznaka ARS). Živč ić , M. in Cecić , I., 1998. Revised magnitudes of historical earthquakes in Slovenia. EGS XXXII General Assembly, Nice, France, 20-24 April 1998.