,,KAKO BUJNE SO IN LEPE!" (3K§i^lB svoji borni koči zunaj vasi je živela Berta s svojo hčerjo Mimico \%^fš!k 'eP° in zadovoljno. Bila je sestra pridna, delavna- in modra gc-ii^P^\ spodinja. Dasi so bili v tistem kraju Časi revni, sta se z Mimico W*Ls$J vendar lahko in pošteno prcživili. Saj pridnemu in poštenemu človeku se kruh ponuja povsod. Lepo mirno je torej teklo njuno življenje. Lepo je bilo in mirno v nizki koči na samoti. Nihče ni kazil blagodejnega miru. A tedaj se je nekaj pripetilo v tisti koči, da je ondi nastala še večja tihota, večji mir, da, — prava smrtna tišina ... # Zima je bila huda in mrzla, in tedaj se je Mimica prehladila in je zboleia . .. PriŠla je bolezen z tistim slokim izključenim telesom, — prišlav je in potrkala ... odprli so jej, in naselila se je v nizki in borni samotni koči... Žalostna je bila Berta. Njena ljubezen, njena bodoča podpora, njena rožica svetlega upanja je ležala na postelji bolna in upadla ; ona pa je stregla z veseljem in hkrati s krvavečim srcem . .. ,,Mamica moja!" je poklicala Mimica smrtnobleda. »Kaj bi rada, hčerkica?" hitela je Berta s postrežbo. „Ali že cveto rožice?" zažari Mimici obraz, poln upa in veselja. »Draga Mimica, že cveto, toda so ledene. Vidiš v oknih tam!" pokaže mati s prstom na ledena okna .. . ,Ne mama, ne takih rož! Zvončkov in telohovega cvetja mi donesite, kadar ga uzrete! — Jelite mama?" ln Ijubko se Mimica nasmehlja... BBom, bom, kakor razcvete! Toda sedaj je še zima, (rda zima", reče tnati in odide od postelje, da ne bi hčerka uzrla njenih solz ... Zunaj pa je mogočno kraljevala zima . .. Močnejše je jelo sijati solnce. Zavel je topel dih od juga; sncg se je-priče) tajati; prikazala so se kopna brda, le v senčnih kotih je še ležal sneg, blaten in razpadel . . . Prihajala je pomlad, krasna kakor jutranja zarja. Prihajala je v deželo s počasnimi, drhtečimi koraki... Prihajala je pomlad, a odhajala je Mimica. Vedno bolj se je Mimica oddaljevala svetu. Bila je bleda, toda lepa kakor angel. Njena duša, njeno srce, njene misli . . . vse je bilo kakor angelsko ... posebno potlej, ko je bila sprejela sv. zakramenle . . . Na-smehljala se je v postelji ljubko svoji mami in vprašala: BAli že cveto rožice, matna?'' »Ne še, toda popje se že dela." ,,Kadar bodo cvele, jih dobim šopek?" ,,Da, dobiš, z veseljem ti jih prinesem." Tiho je bilo potem zunaj, in tiho je bilo v sobi. Na postelji se je smehljala Mimica in od ure do ure ji je pešala moč. . * CS« 45 »3 Stale so tedaj okoli Mimičine postelje nekatere ženice iz vasi. Z res-iiimi pomenljivimi obrazi so stale, držeč v rokah gorečo blagoslovljeno svečo in molile sv. litanije . . . Gledala jih je Mimica v smrtnem^boju. Gle-idala začudeno in vpraševala z očmi: BKje so rožice?" — Odprle so se tedaj duri, in prišla je mati Berta. Bleda, solzna in zasopljena, s šopkom prvih pomladnih cvetJic v rokah. Dala je šopek Mimici v roko. Bile so blede ... »Kako bujne so in lepe!" je dahnila Mimica z nasmehljajem na ustnicah. lln preselila se je njena duša tja, kjer vlada večna pomlad ... Bogdan Vened.