tievtSa 8 Iz vseh krajev Slovenije je delovno ljudstvo izročilo maršalu TITU plamteče pozdrave za 58. rojstni dan Dragi tovariš Tito! Delovno ljudstvo Slovenije, združeno v Osvobodilni fronti in vseh njenih organizacijah, Vam po članih in članicah telesnovzgojnih organizacij pošilja tople pozdrave in iskrene čestitke k Vašemu rojstnemu dnevu. To je naš'skupni praznik, ob katerem Vam zagotavljamo, da bomo z združenimi močmi še dalje gradili gospodarske in-kulturne temelje za pospešeno socialistično preobrazbo naše dežele in za utrditev njene obrambne moči. Z nenehnim političnim in kulturno-prosvetnim delom bomo na temelju zmagovitih naporov naših delavcev v industriji in poleta delovnih kmečkih množic za dvig kmetijske proizvodnje še bolj zaostrili borbo proti vsem tistim, ki bi hoteli rušiti našo enotnost, ovirati graditev socializma in krniti našo neodvisnost. Vse naše delo bo prežeto z globoko ljubeznijo do naše socialistične domovine. Ob tem Vašem osebnem in našem skupnem prazniku Vam slovenski delavci, kmetje-zadružniki, nameščenci, delovna inteligenca in vsi ostali delovni ljudje, člani Osvobodilne fronte, po tej svoji vseljudski organizaciji iskreno želijo mnogo zdravja in moči, da bi trdno skupnost jugoslovanskih narodov neomajno kakor doslej vodili tudi v bodoč., po poti socialistične graditve naše domovine v prospeh in za boljše življenje naših delovnih ljudi. Predsednik: (Josip Vidmar) Sekretar: (Miha Marinko) Mogočno izzvenel praznik naših delovnih ljudi — Titova štafeta. Danes so tekli po vsej Sloveniji tekači, ki so nosili v štafetnih palicah pozdrave našemu učitelju in voditelju maršalu Titu za njegov 38. rojstni dan. Čestitkam in voščilom se je pridružila vsa Slovenija. Tekači, fantje, dekleta, možje in žene iz vseh slovenskih vasi in mest, tovarn, rudnikov, gradiiišč in zadrug so tekli po ogromnem bojišču za izpolnitev petletnega plana, po vseh naših krajih, po vsej Sloveniji, Štafeta Se Je začela v zgodnjih Jutranjih urah včerajšnjega dne. Tekli sta dve republiški progi in sicer iz Dolnje Lendave in Železnih dveri. Od izvorov nafte do Dolnje Lendave je nosilo štafetno palico petdeset vrtalcev prvi pa jo je ponesel naš slavni vrtalec in večkratni udarnik Salko Hukič. Štafeto so po vsej progi preko Maribora pa do Slovenjgradca, kjer je prenočevala, spremljale manifestacije zbranih množic. Tako se je V Murski Soboti zbralo pri spomeniku zmage preko 3000 ljudi, vsega skupaj pa so v lendavskem okraju pretekli okrog 200 km, Štafetna palice pa je nosilo čez 1000 tekačev, V Mariboru sta se združili štafeti iz Dol, Lendave In Železnih dveri, ki Je tekla čez Ljutomer, skozi bogato okrašene vasi od Ormoža tio Ptuja In slavnostno razpoloženi Ptuj do Maribora, V Mariboru je spremljalo štafetno palico 52 tekačev. Od tam sta se progi zopet razcepili, prva proti Dravogradu in Slovenjgradca, druga pa proti Celju« SP večernih urah Je, prispela na me? Ja koroška štafeta, ki Je tekla Skozi Na levi sprejema tov, Mani n ko štafetno republiško palico, na desni pa tekači na Triglavu in blizu Kranju vse večje kraje in vasi slovenske Ko-» kratki manifestaciji na meji, je štafeta i vojakov JA. Štafeta, ki je šla od Ma-j bogato okrašene vasi in mesta ob ce-roške. Štafetno palico so predali te-j krenila proti Dravogradu in Slovenj-j ribora proti Celju, je prenočila v jstah, ki so bile posute s cvetjem, ob kačem iz baše republike mladinci I gradcu, kjer Je stela vso noč ob StsiM Slov. Konjicah. Danes sta obe progi j igranju godbe in vzklikanju, množic. Lužnik, Kalnik, Dular in Lendah. Po j letni palici častna straža oficirjev ih) nadaljevali pot proti Ljubljani, skozi I_ Drugo koto tekmovanja za Davisov pokal Belgija nepričakovano premagala Jugoslavijo s 3:2 Zagreb, 21. maja (od-našega- poseb-f. EK igri porov je igral »ič zelo do-pega dopisnika), 'torb posebno prt mreži, PaMda pa je tV drugem kolu teniškega! tekmovanja evropske cone za Davisov pokal, je reprezentanca Belgije, nepričakovano, vendar zasluženo premagala Jugoslavija 3:2, Nočemo opravičevati poraza paše reprezentance, vendar moramo navesti glavni vzrok neuspeha. Izid Srečanja v korist Jugoslavije je jjjj dvomljiv že y prvi. igri posamez-jdicov med Branovičem in mladim belgijskim igralcem Brichantom. Ce bi Jugoslavija hotela zmagati, b$ moral Branovič osvojiti prvo točko. Toda Branovič, ki je V slabi formi in tudi zaradi njegovega načina igranja, nikakor ni mogel premagati nasprotnika, ki ga je nadkriljeval z moderno igro. Določitev Branoviča kot drugega igralca y Igrah posamezno, nt bila posrečena, Balada bi bil boljši in bi tudi Verjetno dobil igro proti Brichantu, 118 Wacher, belgijski igralec št. 1. Z Mitičem Osemintridesetletni Balada in 32Ietni Mitič sta navzlic svojim letom pokazala vsaj tako igro, kakor belgijski prvak 251etni Washer. Mitič je prvi dan v igri posamezno proti Washerju nadkrilil svojega nasprotnika, predvsem z večjo rutino in z večjo upornostjo, medtem ko je Belgijec pokazal moderen tenis. Glavna Mitičeva odlika je bila raznolikost. Posebno uspešen je bil v pasiranju, v rezanih žogah in v lobanju, manj sreče pa je imel pri mreži. Tudi s svojimi ostrimi servisi je večkrat uspeval. Slabo pa je sma-shal, v čemer ga je Washer nadkriljeval. Zmaga Mitiča je kljub temu popolnoma zaslužena in je trajala 2 in pol ure. dokazal, da bi moral igrati tudi V igri posamezno namesto Branoviča, čeprav je za njega tridnevno igranje zelo naporno. Bil je enakovreden Mitiču in pokazal svojo visoko tehniko in raznovrstne udarce. Posamezne žoge je r pravem času pošiljal na pravo mesto. Največ napak pa je delal pri lobanju, medtem ko je ugodne žoge uspešno rezal v trenutku, ko sta bila nasprotnika na osnovni črtk Tudi njegovo pasiranje nasprotnika in dolge, nizke diagonale so bile izvrstne. Med vsemi je bil naj slabši Branovič, ki je v obeh igrah delal osnovne napake. Nerazumljivo trmasto se je držal osnovne črte, kjer je vztrajno upal na uspeh. Tudi v drugi igri proti Wa-sjierju je poskušal z lobanimi žogami, toda Washer je take žoge odlično smashal. Branovič je igral nepremišljeno in ni pokazal potrebne borbenosti in požrtvovalnosti. Edino v današnji igri proti Washerju je bil nekoliko boljši, toda le v prvem nizu do stanja 4:2 v njegovo korist, nakar je nadaljeval z igro kakor prvi dan. Od Belgijcev je Washer nedvomno najboljši igralec, Ki je pokazal zelo moderen tenis, predvsem pri mreži. Glavno orožje so mu bili smash, vo!ey in forehand udarci, posebno pri mreži, od koder je dobljene žoge pošiljal neubranljivo v drugo stran. Nekoliko slabši je v bachandu, kateremu pa še je znal izogibati. Je zelo hiter in borben in je poskušal loviti tudi najtežje žoge Največ točk je izgubljal zaradi nervoze. 201etni Brichant je vztrajen in prizadeven igralec ter up belgijskega tenisa. Ima vse pogoje, da se razvije v igralca evropskega razreda. Je zelo miren in fair. Njegovo glavno orožje sta igra pri mreži in smash udarci. Najzanimivejši igri dvoboja sta bili med Mitičem in Washerjem ter igra v parih ki sta se končali v'petih nizih in trajali po 2 uri in pol. Mitič je belgijskega prvaka po trdovratni borbi zasluženo premagal in mu hkrati vrnil poraz, ki ga je doživel minulo zimo na turnirju v Indiji. Njegova zmaga je rezultat boljše rutine in večje borbenosti. V. igri parov sta naša igralca, kljub porazu, pokazala eno najboljših svojih iger Mitič je priboril Jugoslaviji edini! dve točki OSTALI REZULTATI II. KOLA: Boljska : Izrael 5:0 Trska : Monako 5:0 Dublin. 21. maja. Irska se je že po dmrugem dnevu plasirala v četrtfinale, ker je vodila 3:0. Prvi dan sta Kemp m Jakson v igrah posameznikov premagala svoja nasprotnika, drugi dan pa .le par Murphy-Hačkett premagal par gostov Noghes-Pasoufer 6:3 7:5, 7:5. Švedska : Norveška 5:0 ..Oslo, 21. maja. Rezultati posameznih dni: prvi dan: Bergelin : Haanes 6:1 7:5, 6:3. Johansson : Hessen 7:5. 6:2. 3:6, 9:6: Danska ; Egipt 3:0 r nK.°§anj, 0.1. maja. Posamezna igre: Ulrich : Coen 6:1, 6:0. 6f0; Nielsen : Shafey Francija i Švica 4:0, zadnja igra posameznikov Thomasi (F.O : Albrecht je bila pri stanju 7:5, 6:4, 1:6, 2:1 zi Thomasa zaradi dežja prekinjena. Pariz, 21. maja. Tehnični rezultati posameznih dni: prvi dan: Destremeau : Albrecht 6:1. 6:2. 6:1; Thomas f Granite 6:0 • 6:L 7:5: • Italija : Luxemburg 3:0 Ing. Dragutin Mirkovič Rezultati posameznih iger Brvi dan: BRICHANT : BRANOVIČ 6:4, 6:2, 6:4; MITIČ : WASHER 6:3, 6:4, 3:6, 4:6, 6:3. Drugi dan: VVASHER, BRICHANT : MITIČ, BALADA 6:4, 6:4, 3:7, 3:6, 6:4. Tretji dan: MITIČ : BRICHANT 7:5, 6:1, 6:3; WASHER : BRANOVIČ 6:4, 6:1, 6:1. Sijajno uspel veleslalom na Jalovcu Planica, 21. maija. Planiška dolina se za njim zabil in., zlomil, smučke, je ponovno oživela v prelepem spo- Točno ob, 10 se je pričelo tekmovanje, mladanskem. jutru. Od zgodnjega sonca katerega je . otvoril član Kladivarja, ožarjeni vrhovi Ponc, Slemena in sli- za njim pa je startal Senger iz Salz-kovitesa Jalovca so nudili številnim burga, ki je veljal za favorita danas-smučlriem to turistom^prekrlsln pla- tekmovanja Z nenavadnotorzino ninski užitek. Vsa dolina je bila v son- m v lep^.n stilu je pridrvel skozi cilj cu. le plaz pod Tamarjem je bil V (Nadaljeianje na 4. strani) senci visokih sten. Pod Jalovcem so tereni za prirejanje tekem svetovnega formata, ker imamo predvsem odličen dolgotrajen sneg. idealen dovoz z avtomobili do samega smučišča, v bližini pa so številni športni domovi. Današnji veleslalom je bil zastopan po naših in avstrijskih alpskih vozačih. Pred kočo v Tamarju je bil obsežen avtopark. ki . je pripeljal tekmovalce. Lahko trdimo, da . je bila to najbolj uspela smučarska prireditev, tako v organizacijskem smislu, predvsem pa po kvalitetni udeležbi saj so avstrijski reprezentanti nudili našim »kanonom« najtežjo konkurenco. Start veleslaloma ie bil malo ‘pod Kotovim sedlom. čili pa na spodnjem plazu, dolžina proge 2 km, višinska razlika pa 800 metrov. Veleslalom je: imel o z vratc, postavil ga je Stopar Rudi. Pri tem je imel velike težave zaradi tega. ker je v petek težka lavina južnega snega pokvarila teren in n imogel veleslalom trasirati v oni širini, kakor je bil zamišljen, temveč se je moral poslužiti ozkega pasu v vertikalni smeri. Sneg je bil v zgornjem delu odličen (zrnat), tako da so Tekmovalci takoj po sitartu dobili veliko brzino m prišli . v srednji del proge, ki je bil težak zaradi težke razrvanosti po la-vini. Največje preglavice je vsem delal sneg v bližini cilja. Velika brzina. katero je dobil tekmovalec pri zadnjih 100 metrih nad ciljem, je vsakega v slabem južnem snegu vrgla naprej, tako. da se le redkokdo. izza cilja obdržal na nogah. Gledalci okrog cilja so imeli priliko videti neprijetne akrobacije nekaterih vozačev. Dr. Knoblach iz Celovca je drago plačal to gnilobo, saj je po eni nogi pridrvel skozi cilj, Z VRHA TRIGLAVA DO LJUBLJANE Na Triglav so ponesli našo štafetno •palico alpinisti čez Severno Triglavsko ; steno po Slovenski smeri. Na vrhu, job Aljaževem stolpu je tov. Primožič, predsednik Smučarske zveze Slovenije jin sekretar VLto predal po kratkem nagovoru štafetno palico tov. Rupret Viktorju, zveznemu poslancu za okraj Jesenice. Na vrhu Triglava se je zbralo nad 40 alpinistov. Od Kredarice do Praga so nesli palico smučarji, nato so jo zopet prevzeli alpinisti in jo nosili do Vrat, kjer so jo prevzeli lovci in gozdni delavci. V Mojstrani so čakali na štafetno palico fizkultur-niki. Štafeta je tekla skozi Jesenice, skozi javorniško železarno in mimo hidrocentrale v Mostah, v Kranju pa je štafeto sprejelo v Parku svobode okoli 1600 ljudi. Po ravni betonski cesti so tekli tekači proti Ljubljani, ki se je vedno bolj bližala ... Ob 5.30 je krenila štafeta tudi iz Črnomlja in tekla preko slavnih krajev iz naše osvobodilne borbe. Predaje so se vršile hitro, zastoja ni bilo nikjer in tekači so tekli mimo vzklikajočih ljudi. Cez Onek je nosil štafetno palico nek Italijan, ki je dejal, da nosi pozdrave onemu, ki skrbi za boljše življenje nas vseh. VELIK DAN STO V okraju Buje na ozemlju STO se je pričela štafeta že 19. maja t. 1. Štafetno palico so nosili tudi cicibani in celo starci čez 60 let. V Bujah je velikemu sprejemu prisostvovalo nad 5000 ljudi. Drugi dan je štafeta krenila proti Kopru. Glavni štafetni progi so | se priključile druga za drugo še šta-1 teta Vojaške uprave STO, puljska štafeta in štafeta iz Trsta. Na glavnem trgu v Kopru je tekače pričakovalo nad 7000 ljudi. Prizor, ki so ga videli, je bil veličasten. 400 tekačev je spremljalo nosilce štafetnih palic in manifestacije so trajale pozno v večer. Po nepopolnih podatkih je število tekačev, ki so nosili štafetne palice, in pa dolžina pretečenih kilometrov mnogo večja, kakor vsa leta doslej. Tako so samo na ozemlju STO pretekli preko 360 km, štafetno palico pa je nosilo več kot 2000 tekačev. V celjskem okraju je bilo vsega skupaj 12 lokalnih prog, njih dolžina pa je znašala 324 km. Štafetne palice je nosilo 1360 tekačev. V Narodnem domu se Je nudila ogledovalcu štafetnih palic s pozdravnimi pismi kaj pestra slika. Palic je bilo mnogo, nekatere preproste, nekatere pa umetniško izdelane. Našel si palice vselj vrst in oblik in iz vsakovrstnega materiala. Tu je baklja, ki so jo tekači nosili prižgano, tam so palice iz brušenega stekla, ki so jih poslali delavci iz hrastniške steklarne in Rogaške Slatine; iz kovanega aluminija je bila palica naše velike tvornice aluminija v Strnišču. V vseh pismih pa je bila izražena globoka ljubezen naših ljudi do maršala Tita. Kmalu po 15. ur6 so poročevalci na vseh progah javljali v glavni štab Titove štafete Slovenije, da se tekači iz vseh krajev približujejo glavnemu mestp naše republike. In res so točno ob napovedanih urah pritekli iz vseh prog tekači, ki so se zbrali na Kongresnem trgu, od koder so po kratkem pristanku krenili proti letališču, kjer je bilo določeno mesto za glavni sprejem Titove štafete. Na ljubljanskem letališču je bilo vse črno ljudi, ki so z zanimanjem sledili velikemu letalskemu mitingu ob priliki Dneva jugoslovanskega vojnega letalstvi. »Prav ob zadnjih točkah mitinga« — ob množičnem skoku padalcev — so pritekli tekači vseh štafet zaporedoma do predzadnje predaje, od koder so šle štafete druga za drugo proti glavni tribuni. Tu so bili zbrani člani vlade s predsednikom vlade LRS tov. Miho Marinkom na čelu ter predstavniki JA z generalnim poročnikom Mandičem. Kot prvi je pritekel do častne tribune nosilec glavne republiške štafete, ki je šla danes zjutraj od Aljaževega stolpa na Triglavu. Štafetno palico je nosil naš znani mednarodni smučarski skakalec Rogelj Albin ter jo izročil s pozdravi predsedniku Marinku. Za njim je stopi! na tribuno tekač JA ter predal štafetno palico generalnemu poročniku Mandiču. Za njim so se zvrstili v kratkih presledkih nosilci štafet iz STO, železnih dveri, Dolnje Lendave, Črnomlja, Slovenske Koroške, Bovca, Litostroja, Zadružna iz ljubljanske okolice ter pionirska in konjeniška štafeta. Ko so vsi tekači oddali svoje palice, je prebral pozdravno resolucijo Izvršnega odbora OF Slovenije glavni sekretar FZS tov. Vlado Jurančič, nakar je pozdravil vse tekače predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko. V svojem govoru je tov. Marinko poudaril veliko predanost slovenskega ljudstva do ljubljenega maršala Tita, ki se je zlasti pokazala včeraj in d^nes ob priliki Titove štafete. Za njim je pozdravil enote JA generalni poročnik Mandič, nakar sta tov. Miha Marinko in generalni poročnik Mandič izročila štafetne palice tekačem, ki so krenili skozi Ljubljano proti Grosuplju, kjer bo danes štafeta prenočila, jutri pa nadaljuje pot preko Novega mesta in Kostanjevice do Samobora, kjer bodo našo štafetno palico prevzeli hrvatslri tekači. Štafetno palico naše republike je nesel tokrat znani olimpijski telovadec Longyka Miro. Velik atletski miting v proslavo Titove štafete ZAGORC JE POSTAVIL NOV DRŽAVNI REKORD V TROSKOKU Celje, 21. maja. Danes je atletsko društvo Kladivar priredilo prvi atletski miting v Celju. Prireditev, ki je bila organizirana v čast rojstnega dne maršala Tla je bila v znamenju dvoboja moških in ženskih ekip Železničarja iz Maribora in Kladivarja. Na tekmovanju, katerega nemoten potek je omogočil lep poletni dan in brez: hibna organizacija, so bilni doseženi odlični rezultati. — Največji uspeh je dosegel Zagorc v troskoku z rezultatom 14.37 m in s tem zrušil 18 let stari državni rekord. (Stari rekord od leta 1932 — 14.35m). Poleg rekordne daljave je v vseh skokih naš odlični atlet dosegel okoli 14 m. Tudi slovenski rekord y štafeti 4x100 m 44.9 sekund, poleg odličnih rezultatov Knezove (80 m zapreke 12.7 sek., višina 150 cm. daljinda 5.27 m). Hanca (1500 m 4:01.8). Peterke (met diska 43.13 m) ter - Lorgerja (100 m 11.2 sek.) kaže. da so atleti in atletinje Kladivarja boli kakor kdaj koli doslej dobro pripravljeni za letošnje ligaško tekmovanje. V dvoboju moških so zmagali Celjani 84:42. v dvoboju ženskih ekip pa prav tako atletinje Kladivarja v rezultatom 6*-?.o Skupni rezultat dvoboja ie bil 148:71. Tei atletski prireditvi je prisostvovalo nad 1500 gledalcev kar nam jnrica. da vlada v Celi : za atletske tokme že v začetku sezone velnto zanimanje. REZULTATI: Moški: 100 m: 1. Petauer (KI) 11.6 sek.; 2. Hohnjec (KI) 11.8: 3. Gregl (Zel.) 12. 4. Lorber (Zel) 12.2. V točki izven dvoboja so nastopili naiboljši slovenski šprinterji in dosegli v teku na 100 m izvrstne rezultate L. Lorger 11.2: 2. Hribar 11.3: 3. Mlač 11.4 (vsi člani Kladivarja). 119 m zapreke: 1. Zupančič (KI) 16.2:2. Lorger (KI) 16.3; 3. Mlakar (Zel) 20.2: 400 m: 1. Zupančič (KI) 52.1: 2. Kopitar (KI) 52.2: 3. Pelicon (Zel) 55.8: 4 Gregl (Zel) 55.9: 1500 m: 1. Hanc (KI) 4:01.8; 2. Male (Zel) 4:19 0: 3 Mikeln (KI) 4:24.0; 4. Klemenčič (Zel) 4:48.8; 5000 m: 1. Štajner (KI) 17:23.4; 2. Gradišnik (Zel) 17:23.8: 3. Punseršek (KI) 17:37.8: 4. Todorovac (Zel) 17:41.6; troskok: 1. Zagorc (KI) 14.37 m (nov državni rekord!): 2. Cerpes (Zel) 12.61: 3. Horvat (Zel) 11.93: 4. Hohnjec (KI) 11.49; skok v višino: 1. Cerpes (Zel) 175 cm: 2. Zagorc (KI) 170: 3. Debelia!; (KI) 165: 4. Gobec (Zel) 165: disk: 1. Peterka (KI) 43.13 m): 2. Golc (KI) 40.52: 3 Markeš (Zel) 33.04: 4. Filipič (Zel) 28.78: krogla: 1. Golc (KI) 11.55 m: 2. Pletenka (KI) 11.33: 3. Teršelič (Zel) 9.13; 4. Markeš (Zel) 9 m; kopje: 1. Iršič (KI) 46.91 m; 2. Kopitar (KI) 46.38; 3. Cerpes (Zel) 41.32; 4. Gra-ber (Zel) 37.93; štafeta 4x100 m: 1. Kladivar 37.93: „. (Hribar. Lorger. Petauer, Mlač) 44.9 sek. — nov slovenski rekord!; 2. Železničar (Lorber. Hrovat. Pelicon. Gregl) 48.4: ženske: 80 m zapreke: 1. Knez (KI) 12.7 sek.: 2. Petauer (KI) 14.0: 3. Šuster (Zel) 15.3; 4. Bratovž (Zel) 17.0: 100 m: 1. Petauer (KI) 13.4 sek.; 2 Plaušak (KI) 13.5: 3. Kremžar (Zel) 14.0; 4. Živko (Zel) 15.1: 200 m: 1. Bebar (KI 29.6; 2. Bevc (Zel) 30.0: 3. Hedl (Zel) 30.5; 4. Grabar (KI) 31,0; višina: 1. Knez (KI) 150 cm: 2. Gradišar (KI) 140: 3. Sernec (Zel) 130. 4. Kremžar (Zel) 115; skok v daljino: 1. Knez (KI) 5.27 cm; 2. Majcen (KI) 5.21: 3. Šuster (Zc-lezn.) 4.18: 4. Bratovž (Zel) 4.05: krogla: 1. Jezernik (KI) 10.03; 2. Majcen (KI) 10.03: 3. Korošec (Zel) 8.20: 4. Sernec (Zel) 7.86: kopje: 1. Majcen (KI) 29.30m; 2. Jezernik (KI) 27.76; 3. Šuster (Zel) 25.30: 4. Korošec (Zel) 19.49: štafeta 4x100 m: 1. Kladivar (Plavšak, Majcen. Knez. Petauer). 52.9 sek.; 2. Železničar (Kramžar, Hedl. Bratovž, Živko) 57.8. do predavanja nazorna. spremljana s prikazom vadbene ure s pionirji ali cicibani. Poleg tega naj naši vodniki in ostali fizkullurni strokovnjaki dopisujejo v naš dnevni, lokalni tisk, v tednike in mesečnike, kjer naj prav tako — s pisano besedo — preprečujejo naše ljudi o potrebi redne telesne vzgoje za vsakega posameznika, predvsem pa za otroka. Kolikega pomena je redna vadba in pravilna teesna vzgoja za ženo-mater, bodo najbolje znale povedati in prikazati žene in matere, ki so že vključene v delo telovadnih organizacij. S tem, ko se bodo naše fizkulturne organizacije kot celota in tudi fiz-kulturniki - posamezniki s pospešenim delom v organizacijah, pri vadbi pionirskih oddelkov in vključevanju pionirjev v telovadijo, pri izvajanju tekmovanje za pionirsko fizkulturao značko itd. pripravljali za TMO, bomo tudi zagotovili redno delo s pionirji v času počitnic. zagotovili bomo kader voditeljev pionirskih oddelkov, povečali skrb za pionirske odrede na vaseh in v oddaljenih krajih, se pravi, približali se tx>mo za dobršen korak k našemu cilju Boža. Pred republiškim prvenstvom v orodni telovadbi V nedeljo, dne 28. t. ni. bo v Ljubljani na letnem telovadišču v Tvioiiju prvenstvo Slovenije v vajah na orodju za vse razrede m oddelke. Tekmovanje se bo začelo zjutraj ob 8. s prisotnostjo vseh tekmovalcev, ki bodo do tedaj že prispeli v Ljubljano. Prenočišča .bodo oskrbljena samo za najoddai-jenejša društva, ki bodo v ta namen prejela posebna obvestila. Skoraj povsod so že izvedli predhodna okrajna ali društvena tekmovanja. Posebno lepo je bilo tekmovanje v Ljubljani, ki se ga je udeležilo veliko število tekmovalcev. Po navodilih, ki jih je izdala Telovadna zveza Slovenije, letos ne bodo pripuščeni na tekmovanje vsi tisti, ki niso nastopili predhodno vsaj na eni tekmi in dosegli v skupni oceni 75 % od 100 možnih točk. Iz tega je razvidno, da se tudi v tej panogi kvaliteta iz leta v leto veča in bomo zato na letošnjem prvenstvu imeli opravka ne samo z največjo številčno udeležbo, kar smo jih imeli po osvoboditvi, ampak bo tudi kvaliteta nedvomno na zadovoljivi višini. izvajanja. Prikaz nogometašev z vodenjem žoge preko igrišča je bil prekratek in malo zanimivi, poleg tega je bilo zelo neprimerno in brezobzirno. da so na koncu igrišča zbijali žogo ostro v gol. prav tam. kjer je bilo polno publike. V prikazu vrhunskih prostih vaj posameznikov, ki so bili razporejeni po vsem telovadišču, je bilo opaziti dobro obvladanje in povezovanje prvin iz stalne telovadbe V tretjem dolu so bile izvajane skladbe, ki smo jih videli že lansko leto na akademiji. Prirejene so bile le za nastop na prostem in z večjim številom nastopajočih. Tudi tu se je pokazal napredek, ker sp je naučilo mnogo novih telovadcev in telovadk kvali-lttenih vaj in ie bila izvedba prav tako zelo dobra. Ing. Lindtner Viktor Podeljeni so bili naslovi PREDNJAKOVI. RAZREDA Izvršni odbor Telovadne zveze Jugoslavje je na podlagi posebnih zaslug za razvoj našega fizkulturnega gibanja, zlasti pa še telovadne organizacije, kakor tudi na podlagi strokovnih spo-" sobnosti in dolgoletnega praktičnega dela, podelil naslove prednjakov I. razreda naslednjim našim strokovnjakom: Dr. Viktorju Murniku, Cirilu Kočevarju, Ivanu Lavrenčiču, Ivanu Tomažiču, ing. Viktorju Lindtnerju, Borisu Gregorki, Jelici Vazzazovi in Marjanu Je-ločniku. Od obstoja telovadne argani-zacije je bil ta najvišji naslov podeljen samo štirim vodilnim funkcionarjem Telovadne zveze Jugoslavije, kar je dokaz, da pri nas po številu in sposobnostih strokovnih delavcev znatno prekašamo ostale republike. Podelitev tega naslova ni samo nri-zna.nje sposobnosti in zaslug imenovanim strokovnjakom.mar-več je s tem izkazano priznanje vaditeljskemu delu na sploh. Danes, ko je pomanjkanje vaditeljskega kadra tako občutno, ko imamo v naših telovadnih društvih dovolj mladine, ki si želi telovadbe in hkrati s tem zdravega razvedrila, je tem pomembnejše tudi najmanjše priznanje vaditeljskemu delu. Danes so vaditelji že s tem, da dobivajo dodatno preskrbo, sprejeli dokaz, kako visoko ceni oblast njihovo delo. nadaljni dokaz pa je priznanje vaditeljskih ur za prostovoljno delo. Res je, da se naši najvišji forumi dobro zavedajo, kako velikega pomena je telovadna organizacija za vzgojo zdrave, predane in delovne mladine. Da pa je organizacija kos pomembnim nalogam, je tu vaditelj, ki praktično Izvaja naloge organizacije. Vsled tega je vaditelj tisti najvažnejši člen v organizaciji, ki s požrtvovalnim amaterskim delom omogoča obstoj osnovnih organizacij. Delo vaditelja pa je še pomembnejše vsled tega. ker se od njega poleg strokovnegz ananja. ki je vedno plod večletnega udejstvovanja, zahtevajo tudi moralne vrline, pedagoške sposobnosti in pravilna politična razgledanost.. Poleg tega mora biti vaditelj tudi vsestransko sposoben organizator, ki. ga odlikujeta samoiniciativnost in pravilen odnos do sočloveka. Kot je razvidno, zahtevata torej današnja stvarnost ln organizacija od vaditelja Izredno veliko, predvsem pa pravilno vzgojo velikega dela naše mladine. Zato je razumljivo, da bo v bodoče prav vaditeljska služba najvažnejša naloga telovadne organizacije in da bodo vaditelji deležni vsestranske podpore oblasti ter množičnih organizacij. Zato je dolžnost vseh najsposobnejših In najboljših mladincev in mladink, da se vključijo v vrste vaditeljev ter s tem doprinesejo pomemben delež k vzgoji mladine ter ob enem k izgradnji socializma. V ____________________ J Herezump do hegljashega športa PMOVENm V petek, 12. t. m. sta priredili II, gimnazija in učiteljišče zaključni javni telovadni nastop. Prireditev, ki ji je prisostvovalo preko 1000 gledalcev, je nad vse uspela. V 17 točkah pro grama so pionirji in mladinci prikazali javnosti uspehe načrtnega celoletnega fizkulturnega dela v okviru šol skega pouka. Program je poleg prostih vaj obsegal prikaz posameznih športnih panog in iger, ki so vedno bolj priljubljene med šolsko mladino 1 in razne ljudske plese, ki so priljubljeni zlasti pri ženskih oddelkih. Nad vse so ugajale sestave in izvajanje pro stih vaj na gredeh (mladinke učiteljišča) in športne vaje (mladinci učiteljišča), največ priznanja pa So bili de ležni pionirji za kvalitetne preskoke preko mize. Na nastopu je sodelovalo 810 pionirjev in pionirk ter 200 mladincev in mladink — skupno 1010 in je po številu nastopajočih prištevati to prireditev za najbolj množično v letu 1950 v Celju. Pripomniti je še treba, da je telovadišče bilo nad vse okusno okrašeno, organizacija sama pa je bila brezhibna, kar je prireditvi dalo še večji učinek. * Koncem aprila ,1e fizkulturni aktiv metalurške šole železarne Guštanj izvedel kros, katerega se je udeležilo skupno 162 mladincev. Doseženi so bili naslednli časi: mladinci do 16 let — 1600 m: 1. Ginter Erih 5:15. 2. Strmfček Stanko 5:33. 3. Dirntiš Homan 5:33 mladinci od 16 do 18 let — 1600 : L Bek Jakob 5:20. 2. Suler Iv. 5:25, 3 Lampret Ivan 5:47-mladinci od t6 do 18 let — 2500 m: L Pregrad Peter 7:43. 2. Večko Peter 8:04. 3. Ceh Milan 8:13: tekmavalci nad 18 let — 2500 m: 1. Mihev R: 05- 2. Jevšek Ferdo 8:10. Delatut Milan 8:17 V zadnjem letu se je pri nas kegljanje tako zelo razmahnilo ter zajelo tako velik obseg, da je odkrito pomanjkanje kegljišč; zato kaj lahko govorimo o prehodni krizi. Kegljaška zveza vlada skupno s svojimi podrejenimi organizacijami, vse sile v to, da bi se kapaciteta kegljišč z novogradnjami, adaptacijami starih, smotrno porazdelitvijo terminov, povečala, pri vsem tem pa je naletela na težave, ki niso vedno objektivne. To so težave, ki koreninijo v zgrešenem pojmovanju vloge športnega kegljanja, kar povzroča nemalo škode ter zavira razvoj. Znano je, da je bil v predvojni Jugoslaviji kegljaški pokret kompromitiran v zvezi z hazarderstvom, pijančevanjem in podobno. Svoj izvor je imelo to v takratnih društvenih pogojih, zlasti pa v lastništvu gostilničarjev, ki so posedovali kegljišča le iz profitarstva. Marsikateri kegljač se še spomni., da je moral »zalivati« figure z litri vina, če ni hotel tvegati, da ga gostilničar ne vrže s kegljišča. V današnji, spremenjeni družbeni ureditvi pa je kegljanje organizirano in je dobilo nov, res športni karakter. Na žalost pa so odnosi, ki jih imajo oziroma jih poskušajo uveljaviti nekatere gostinske uprave do kegljanja, stari. Kljub okvirni odločbi, da naj športne prostore upravljajo športna društva.: se nekatera gostinska podjetja temu branijo na vse mogoče načine. Za uporabo kegljišč pa zahtevajo tudi visoke odškodnine. Vse tozadevne urgence so brezuspešne (primer keglišča pod kavarno Evropo). Toda tudi'nekatera poverjeništva rešujejo težave, ki jih imajo s prostori, na račun kegljišč in kegljačev. Tako je SVoječasno poverjeništvo za stanovanjske zadeve v Ljubljani odredilo dve' kegljišča za obrtni prostor (Rokodelski dom in Vrhničan) medtem ko je KLO Zagorje hotel napraviti iz kegljišča začasni magazin. Urad za regulacijo je bil doslej nedostopen za vsako gradnjo provizornih kegljišč v centru, verjetno z motivacijo: »če pa je že tudi kegljanje šport, naj gredo v okolico Ljubljane.« Tako je pred kratkim odbil prošnjo kegljaškega aktiva za postavitev provizorija v parku, kljub temu, da je bila zgradba kombinirana z otroško restavracijo. Kegljači pa morajo biti v skrbeh tudi za postavitev reprezentativnega kegljaškega doma, kljub temu, da že imajo denarna sredstva, material in delovno silo, Ali naj se met bombe izloči ix programa stalnih atletskih tekmovanj? V zodnj številki »Športa* je izšel članek, ki obravnava vprašanje meta bombe, Ker je to zanimivo in so mnosja vprašanja nejasna, bi rad iz lastne izkušnje odgovoril nanj. Po osvoboditvi sta bila v program atletskih tekmovanj vključeni dve novi panogi: partizanski marš in met bombe. Toda že nasledil je.cn leta se jp zgodilo, da je večina prirediteljev atletskih tekmovanj izpuščala iz programa met bombe. Ni- bil in m to le slučaj, temveč posledice izkušnje. Prevelika sila. kateri pri metu ne muli bomba dovolj opora, je lahko usodna ra sklep v komolcu in v ramenu. Zato lahko pride kaj hitro do težjih poškodb, ki športnika onemogočijo za nadaljnje udejstvovanje v metih, priroma ga za daljšo dobo napravijo nesposobnega za težja in temu odgovarjajoča dela. Vsled tega je nepravilno mnenje, češ naj »e metu bombe odrečejo vsi vrhunski športniki, kakor da za druge ni važno, ali se bodo še nadalje športno udejstvovali ali ne. Res je. da je met bombe zelo enostaven in ga lahko uvajamo kot osnovno tekmovanje, posebno pri pedvojaški vzgoji, a pri tem ne smemo pozabiti na njegove posledice. Če ga izvajamo, naj bo to metanje na določen cilj, ki pa ne sme biti predaleč. S tem bomo marsikoga ocuvali poškodb, iz progama atletskih tekmovanj pa naj se ta panoga črta. Mozer Ivan, Študent medletne To ni Prešeren Igor. pravilen odnos do fizkultumikov Vsa naša dejavnost v naši novi socialistični domovini je osredotočena danes k enemu samemu cilju: k borbi za izpolnitev petletnega plana. To je seveda popolnoma razumljivo in pravilno, saj nam daje izpolnitev petletnega plana možnost izgraditve socializma in s lem v zvezi ustvaritev boljšega življenja življenja za delovno ljudstvo Jugoslavije. Razumljivo je, da se v posebnih pogojih graditve našega socializma, ko nismo hoteli kloniti niti pred vzhodnimi niti pred zahodnimi državami, borba za izpolnitev petletnega plana še posebno zaostruje. Dan za dnem imamo v produkciji svetle vzglede naših najboljših borcev socializma — udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev itd. — ki vlagajo vse svoje sile in znanje v svoje delo, samo da bomo čim prej in čim bolje izpolnili planske naloge. Kljub temu, da je izpolnitev plana naša osnovna naloga, pa se dostikrat dogajajo primeri, ki kažejo na nerazumevanje in nepravilen odnos posameznikov ali celega kolektiva do izgradnje socializma, t. j. socialističnega gospodarstva in socialistične družbe. To napačno naziranje se odraža v tem, da ti poedinci razen svojega strogo planskega dela v produkciji oziroma izpolnjevanja službenih dolžnosti ne vidijo sploh ničesar ali pa igra vse ostalo, kar ni v najtesnejši zvezi s produkcijo, za njih popolnoma podrejeno vlogo, Ti ljudje ne vidijo, da socializma, predvsem pa socialistične družbe, ni mogoče zgraditi s samim izpolnjevanjem plana, mpak da je pri nas vsa kulturna, politična, znanstvena, umetniška, fizkulturna in druga dejavnost v tesni zvezi s pojmom izgradnje socializma, da je pri nas gospodarsko in politično življenje, kultura, znanost, umetnost, fizkultura itd, tako tesno povezano med seboj, da si enega brez drugega sploh ne moremo predstavljati, da ja možna izgradnja socializma samo s širokim in neprestanim razvojem na vseh poljih našega delovanja. Tak primer, ki kaže na nepravilen I odnos do fizkulture oz. do fizkultur-nikov, se je pripetil nedavno v okraju C., kjer je zaposlena kot pisarniška moč tov. M. T., znana mednarodna telovadka in kandidatka za državno reprezentanco, ki bo šla letos na svetovno prvenstvo v Basel, Kljub temu, da je omenjena tovarišica v svoji službi vestna in sposobna — kar priznava v svojem dopisu sam okrajni ljudski odbor — se je omenjeni okraj kot njen delodajalec nedavno pismeno obrnil na Fizkulturno zvezo Slovenije, da najde za tovarišico T. M. primerno zaposlitev, sicer ji bo moral okrajni odbor odpovedati službo. Kot vzrok odpovedi je v dopisu navedeno, da je omenjena tovarišica dostikrat odsotna tekmah in treningih, vsled česar trpi delo v ustanovi. Ceprv goarnji pojav ni osamljen, POLET 20. maja I. stroj Kokalj sem ga vendarle navedel kot značilen primer, ki kaže nepravilen odnos do naših najboljših fizkultumikov. Ra zumljivo je, da moma tov. M. T. kot telovadpa I. razreda na treninge in tekme, vendar bi se za časa njene odsotnosti gotovo dalo v pisarni tako urediti, da delo ne bi trpelo, saj so znani primeri, ko so morali ljudje na odgovornih službenih mestih kot športniki na razne tekme in nastope, pa se je kljub temu našla rešitev ali nadomestilo. Razen tega dopisnik navaja, da je tov. M. T. marljiva in sposobna in jo nedvomno, da bi rade volje nadoknadila, kar je bilo zamujenega za časa njene odsotnosti. Seveda pa bi bilo nepravilno, če bi vsled omenjenega primera opravičevali vse fizkulturnike in športnike ter jih kar vprek metali v en koš. Prav Ali si že poravnal ^ naročnino • I tako so znani primeri, ko $o posamezni športniki ali fizkulturniki izkoriščali svoj položaj ter uživali na račun fizkulture vse mogoče koristi in prednosti, bodisi v svoji službi, bodisi -v fizkullurni organizaciji, pri tem pa kot športniki niso prav ničesar pomenili ali storili. Zato je pri takih slučajih vedno treba ločiti med povprečnimi fizkulturniki in pa med športniki I. ali zveznega razreda, ki zastopajo našo državo na mednarodnih tekmah. Takim posameznikom moramo v naši socialistični državi omogočiti, da razvijejo svoje sposobnosti do vr hunca, kajti zavedati se moramo, da je danes tudi šport mogočen faktor v mednarodnem življenju ter lahko športni uspehi oz. neuspehi znano dvignejo ali pa zmanjšajo uglede poedine države. Spomnimo se samo besed maršala Tita, ko je sprejel fizkulturno delegacijo, pa bomo videli, kako veMk pomen ima za našo drvavo fizkultura in koliko so že pripomogli k dvigu ugleda nove Jugoslavije naši najboljši športniki in fizkulturniki. Smatram, da zgoraj omenjeni primer ni bil v interesu razvoja naše fizkulture ln Je treba vse slične nepravilnosti in nerazumevanja odstranjevati prav tako, kakor je treba zatreti in ožigosati vse tiste izkoriščevalce, ki bi hoteli na račun fizkulturnega udejstvovanja samo lepo živeti in nič delati. Priprave za olimpijske igre v Helsinkih Predstavniki vseh mednarodnih šport, nih fedraci.j se bodo 12. in 13. maja sestali v Knrlaniu z mednarodnim olimpijskim odborom. Na tem sestanku bodo obravnavali spored m organizacijo olimpijskih ieer. ki bodo leta 1952 v Helsinkih Vsako fderacljo bosta zastopala dva predstavpika. Priprave za tekmovanje je prevzel finski olimpijski odbor. Organizacijski odbor ie že prejel pismo iz številnih društev z različnimi predlogi, kako naj se organizira tekmovanje. Vstopnice za olimpijske igre bodo začeli prodajati leta 1951, Za nastanitev tekmovalcev bodo zgradili olimpijsko vas. kjer bo prostora za 4.000 ljudi. Guček Svetozar: Tri tedne $ tmulmi na Kopaoniku Ko smo praznovali prihod novega leta 1950, še nisem vedel prav go. tovo ali odpotujem. »Tri tedne je vendar malo dolgo,« so mi ugovar. jali v službi, končno pa le pristali. V enem popoldnevu sem pripravil perilo in vse ostalo za dolgo odsotnost in vse se je odvijalo tako hitro, da sem imel na večernem beograjskem brzovlaku občutek, da sem najmanj Pol stvari pozabil. V resnici pa so stale doma le majhne orglice in še te sem pustil po preudarku. V vlaku sem se šele oddahnil. Torej vendar gremo, čeprav z zamudo, zakaj prva skupina smučar, skih učiteljev za kurz Državnega instutita za fizkulture v Beogradu je odpotovala že pred dvema dnevoma 3. januarja, sledimo jih še štirje. Značilna pokrajina uu i-.opauiVKU Vožnje do Beograda ne bom opisoval, saj jo pozna skoro vsak. Veseli smo bili, da smo sedeli, čeprav je Lil dren. Fodremall smo in klepetali vso noč, ob svitanju pa smo začeli krmežljavo ogledovati drug drugega in nato še pokrajino. Lojze iz Tržiča se je prvič peljal čez Sotlo proti vzhodu. Ni | se mogel načuditi neizmerni ravnini brez snega, vsako pomrznjeno lužo pa je ocenil: »Saj to je za hokej, ne pa za smučanje!« V Beogradu smo se javili na DIF. kjer smo dobiti kaj netočna pojasnila.« Do doma na Kopaoniku je od postaje deset ur, svež sneg je pot čisto zame-del«, je trdil eden. Drugi zopet: »Hitro boste gor, tri ure hoda je.« »Naj bo kakor koli že,« smo dejali in Nande je poskušal tiho jodlati, da bi ustvaril smučasko razpoloženje. Zopet je prva skupina odšla dva dni pred nami, zato srno kar zvečer natovorili smuči na rame, dodali še naše zajetne nahrbtnike (n pet pušk. K sreči smo si zagotovili prostor v malem kupeju I. razreda in ob 11 zvečer smo krenili novim dogod. kom nasproti. Ob pol 9 bomo izstopili iz vlaka, potem pa še peš 3 ali 5 ali 10 ur in — na cilju bomo. V tem prepričanju smo zadremali. Ko se je zdanilo, smo začeli s poizvedbami pri sprevodniku: »Kje smo?« »Se malo potrpite, kmalu bomo v La-povu, na križišu, kjer se cepimo od glavne proge Beograd—Skoplje,« smo prejeli v pojasnilo. Nas je dobesedno vrglo nazaj. Je to mogoče, da smo vso noč prevozili komaj eno tretjino poti? Na napisih postajnih poslopij smo ugotovili žalostno resnico. Kje je še Kragujevac, kje Ranko-vičevo, kje Budnica, naša izstopna postaja? Ce bomo tam pred mrakom, bomo lahko prav zadovoljni. Nande ni več jodlal, Lojze ni več iskat terenov za hokej, le na vsaki postaji je prav besno ogledoval vstopajoče Arnavte, zavite in oblečene v debelo kožuhovino. Sezuli smo težite čevlje in nataknili copate, kupe pa smo spremenili v pravcato taborišče — vožnjo bo še dolga! Vlak se je pomikal korakoma, postajal po dve uri na postajah, sopel in hropel, dihal kakor nadušljlvi konj, mi pa smo trdovratno sedeli in delali pro-I grem. Danes je 7. januarja, mi smo že j tretji dan na poti, kdaj bomo vendar I že na Kopaoniku? Prešli smo Kragu-I jevac, za seboj smo pustili Rankoviče- Portret smuškega učitelja vo, na zemljo je že pade! mrak, mi pa smo še vedno bili kar v vagonu. Potem je prišla Raška in končno smo v trdi temi bolj slutili kakor dognali Rlidnico. Tu bi nam vlak skoro odpeljal prtljago naprej, tako se mu je-naenkrat mudilo. Zabredli smo v globoko sneženo brozgo, pomešano z blatom, Otroci So nam pokazali hišo Boška, skladiščnika baze za Dom na Kopaoniku, vodnika in posrednika. Želeli smo iti takoj kar naprej. Nemo- goče! »Nihče vas sedaj ne bo hotel voditi, sami ne morete iti naprej, konjev za prtljago ne dobim. Mogoče jutri, čeprav je nedelja,« nam je pojasnil situa. cijo Boško. Kje bomo prenočevali? Začela se je tretja noč našega popotovanja. Boško nima prostora, prenočišč mala vasica nima, zunaj je premrzlo. Ostala nam je samo še mala kavarna ob cesti. To kavarno je predstavljala velika soba z 2 mizama, štirimi klopmi, prav tolikimi stoli, v inventar je spadala še železna »furuna« (peč), k prostorom pa mala sobica s točajsko mizo. »Imate kaj večerje?« — »Ne, samo liker in rakijo,« smo dobili odgovor. S suho hrano nismo bili založeni, zato smo kar polegli na gole klopi. Borno razsvetljavo je dajala zakajena petrolejka, bolj »zmrznjeni« so pa nalagali na ogenj ostanke polomljene ograje iz bližnje okolice. Ob 7 so prišli konjevorici z dvema konjema in ker nismo v »kafani« dobili preko noči prav ničesar za pod zob, smo se odpravil kar tešči na pot. Boren, pa zmrznjen sneg nas je takoj pozdravil na nestrmi poti skozi vas m mimo za-drbžnega doma, ki je še v gradnji. Krenili smo čez sadovnjak, nato smo prekoračili majhen potoček in tako smo začeli pot. navkreber. Kmalu za tem so se nam pokazali lepo zasneženi vrhovi Kopaonika: točno proti vzhodu Suvo Rudište z glavnim Milanovim vrhom (2017 m), Babin grob (IGOOm) na severovzhodu ter bolj proti severu Kukavica (1726 m). Ostali pogled pa so zastirali grebeni, med katere so se v dokaj ozkih dolinicah zarezali mali potočki. Hodnička reka in Radešča reka s pritoki. Vse te vode se zlivajo kot desni pritoki v Ibar, ki teče mimo Rud_ niče in Haske dalje ob železniški progi proti' Ranltovičevu. »Molžo, he, he.« je priganjal konjevodec suhljatega in žilavega konjička, na katerem so se pozibavali naši nahrbtniki, smuči pa smo nesli sami. Kar prilegla se je taka razbremenitev, ni se pa prilegla »razbremenitev« želodca. Nekaj jabolk, ki sem jih hranil za železno rezervo, me je delno, a zelo malo potolažilo. Pot ni napeta in konjička sta varno stopicala po poledenelem snegu. »Mrdžo, he, he,« .ie monotono mrmral v brke vodnik, — Vrhovi so se začeli bolz in boij odkrivati, pihal je lahen veter in vse globlje so ostali potočki in dolinice. Na grebenu mi je ponudil konjevodec žganje v mali steklenički. Ne pijem rad žganja, na turah sploh ne, tista dva požirka pa sta se mi prilegla in zdelo se mi je, da pijem oranžado. V višini 1400 m pri tako zvanem »prihvatilištu«, ki ga predstavlja mala kamenita kočica, delno oskrbovana, se je začel strnjen sneg in dovolj globok za smučanje. Lojze ni zdržal nataknil je smuči in poskusil sneg, ki je postajal vse bolj in bolj globok. Na zadnjem pobočju smo ga ze tako krepko gazili, da so se konjevodci upirali iti naprej. Nande in nel, študent, ki se nam je pridnud v Rudnici, pa sta morala prav pogosto počivati. Neverjetno, kakšno nasprotje v tako kratkem času. Dolina je bila že povsem kopna, tu pa naenkrat okoli 1 m snega. Ko smo prešli še to zadnje pobočje, smo kar padli pred dom, ki je tako skrit s te strani, da ga žagi*, ilaš šele, ko preideš greben in obenem že stojiš pred njim, Dalje prihodmje Nad milijon gledalcev NA TEKMAH I. IN II. GB ZAKLJUČKU POMLADANSKEGA DELA državnega nogometnega tekmovanja ZVEZNE LIGE Crvena zvezda in Hajduk najresnejša tekmeca za osvojitev prvega mesta Pomladanski del državnega nogometnega prvenstva ie končan. Tekmovanje v I. zvezni ligi je bilo zaključeno 7. maju, v //. zvezni ligi pa preteklo nedeljo. V obeh ligah so bile ostre in zanimive borbe, katere je spremljalo nad milijon gledalcev, kar ponovno dokazuje, da je nogomet najpopularnejša športna Crcena zdezda (z Buducnostjo 4:0), Največ golov (po 8) sta dala Volfi tak (po 7). Najmanj golov je prejela Crvena zvezda (ti), a največ Buduc-nost (18). Štirje udeleženci imajo pozitivno. 6 klubov pa negativno razliko v golih. Na j lepšo zmago je beležila panoga. Pomladanski del tekmovanja I. lige 3e bil velikega pomena tudi glede izbire najboljših nogometašev, ki bodo zastopali Jugoslavijo na bližnjem svetovnem prvenstvu v Rio de Ja-neiru. Ta način priprav se je izkazal za najboljši, saj so bili odkriti novi talentirani igralci kakor Ognjanov in Zivanovič, medtem ko se je zapazila slaba forma tistih igralcev, ki so bili lani medi najboljšimi (Čajkovski X, Šoštarič). Crvena zvezda najboljši kolektiv Beograjski študenti, dvakratni zmagovalci v tekmovanju za pokal maršala Tita, so šli v letošnje prvenstvo dobro pripravljeni. Moštvo si je zagotovilo prvo mesto že v predzadnjem kolu, z zmago nad Spartakom pa si je to prednost še povečalo. Odliki Crve-en zvezde sta kolektivna igra in četverokotnik, ki je glavno orožje in moč moštva. — Poleg Hajduka je Crvena zvezda edini neporaženi klub. Obramba je zelo dobra, saj je prejela samo šest golov, prodorni napadalci pa so potresli nasprotnikovo mrežo 23 krat. Crvena zvezda je beležila najlepše zmage s Partizanom (3:1), Dinamom (3:0), Metalcem (5:2), Budučnost jo (4:0) in Sarajevom (2:0). Edino Hajduku je uspelo odvzeti ji dragoceno točko. 'Edinstven uspeli »majstora s mora« Igrati vseh devet tekem na tujih Igriščih brez poraza, je prav gotovo edinstven uspeh splitskih nogometašev. Hajduk je edino moštvo, ki je Črve ni zvezdi vseskozi resno ogražalo prvo mesto v lestvici. Visoka borbena morala in sodoben način igranja z enostavnimi In hitrimi kombinacijami sta glavni vrlini Hajdukovih nogometašev. Ker igra Hajduk vse povratne tekme na svojem igrišču, je nedvomno najresnejši tekmec za osvojitev državnega prvenstva. dvakratni državni prvak na tretjem mestu Moštvo Partizana je na tretjem mestu in ima tri točke manj kakor Hajduk in šest točk manj kakor Crvena zvezda. Partizan je slabo začel. Najprej je izgubil z Dinamom, nato od Crvene zde zde in šele štiri zaporedne zmage v zadnjih kolih so ga uvrstile med vodeče člane. Nepričakovan poraz proti Metalcu v zadnjem kolu pa mu je precej zmanjšal možnosti za boljši plasma« v drugem delu tekmovanja. O ostalih moštvih Dinamo je imel uspešen start, pozneje pa je popolnoma odpovedal. Po zaporednih zmagah nad Partizanom, Metalcem in, Budučnostjo "ka kazalo, da so »plavi« uspešno prebntilli lansko krizo in da se bodo letos ponovno resno potegovali za najvišji naslov. V devetih tekmah je dosegel Dinamo »samo« devt točk, kar ne daje velikega upanja, da bi se v jesenskem tekmovanju kriči ve kako vidneje uveljavil. Sredino lestvice tvorijo Metalne,-Naša krila in Sarajevo,. čijih glavna odlika je požrtvovalnost in borbenost. Metalac je z zmago nad Partizanom napravil največje presenečeje in s tem dokazal, da bo v prihodnjih srečanjih vsakemu članu najnevarnejši tekmec. Naša krila je moštvo, ki je sposobno, da preseneti celo favorite, kar je dokazalo že v prejšnjih prvenstvenih tekmovanjih. Letalci so zadnji v lestvici s še pozitivno razliko v golih. Novi član I. lige Sarajevo se je prav dobro znašlo med najboljšimi jugoslovanskimi klubi. Pokazalo je solidno igro in si prilično utrdilo položaj v sredini lestvice. Zadnja mesta zavzemajo Lokomotiva, Budučnost in Spartak. Lokomotiva in Budučnost sta dobili vsak po dve tekmi, Spartak pa eno, toda vsi trije pa so izgubili po šest tekem. Med njimi bo nedvomno ostra borba za obstanek v ligi. Nekaj statističnih podatkov Odigranih je bilo 45 tekem, na katerih je bilo doseženih 122 golov. Deset srečanj se je končalo neodločeno. Največ golov je dala Crvena zvezda (23), a najmanj Lokomotiva in Spar- Kdor koli jc spremljal potek tekmovanja v II. zvezni ligi, je ugotovil med drugim tudi to posebnost, da so vsa moštva, z izjemo 11. oktobra, močno izenačena, kar se kaže tudi v končnem vrstnem redu udeležencev. Štirje člani imajo po 11, dva pa po 8 točk. Vrstni red klubov, ki imajo enako število točk, je odločala boljša oziroma slabša razlika v golih, kar ponovno potrjuje, da je vsak gol odločilnega pomena. Nedvomno bo "-senski del tekmovanja še zanimivej: in borbenejši, saj se bo za prva tri mesta v lestvici, to je za direktni vstop v X. zvezno ligo (po današnjem stanju) potegovalo kar 9 članov, ki imajo za to enake možnosti. Napredak »nepričakovano« osvojil prvo mesto Medtem, ko je bilo vprašanje prvaka v I. zvezni ligi rešeno že v predzadnjem kolu, so bile borbe za najvišje mesto v II, ligi do zadnjega kola. Sele z učikovito zmago nad Proleter-jem in zaradi neodločnega rezultata tekme Kvarner : Podrinje ter poraza Odreda v Skoplju, se je Sloga uveljavila na prvo mesto, medtem ko je bil plasman do tedaj vodečega Metalca (Metalac je bil v zadnjem kolu prost) odvisen od izidov tekem, ki so jih igra. li favoriti. Toda položaj v lestvici pa se je pred dnevi precej izpremenil. Nogometna zveza Jugoslavije je srečanje Napredak : Metalac, ki se je končalo z zmago Metalca 3:1, razveljavila in odločila 3:0 v korist Napredka z utemeljitvijo, da je Metalac nastopil z igralcem Hmelino, ki ni imel pravice igranja v prvenstvenio tekmah. Zaradi tega je prvo mesto zasedel Napredak, ki ima 14 točk, Metalac pa je zdrknil z drugega na deveto mesto, Odred pa se je pomaknil s petega na četrto mesto v lestvici. Čeprav je Napredak osvojil pomladansko prvenstvo, tega naslova ne zasluži, saj ,ie doživel najhujši poraz v tekmi z Odredom, poleg tega pa je v zadnjih kolih znatno popustil. Sloga in Kvarner sta sl priboril 13 oziroma 12 točk. Ne glede, da ima Sloga samo eno točko prednosti pred Kvnrnerjem, so Novosadčani nedvomno najboljši kolektiv, ki ga odlikuje stalna forma in tehnično zelo dobra igra, ki je deloma izražena v najboljšem količniku. Rečani imajo standardno moštvo, ki je igralo solidno in beležilo prav lepe uspehe, s čimer je zasluženo osvojilo tretje mesto. ODRED, PODRINJE, PROLETER in ZELJEZNICAR imajo enako število točk, le da je vrstni red imenovanih določila boljša oziroma slabša razlika v golih Lep uspeh je dosegel zlasti sarajevski Zeljezničar, ki si je po zaporednih zmagah v zadnjih kolih močno popravil svoj položaj v lestvici. Nepričakovano usodo pa je doživel zagrebški Metalac, ki se je, kakor smo zgoraj omenili, znašel v spodnjem delu lestvice. Z raveljavljenjem tekme proti Napredku, si je še nedavni favorit za prvo mesto precej poslabšal svoj položaj, kajti nastalo razliko v točkah med njim in novim prvakom bo prav gotovo težko nadoknaditi. (Dinamo) in Valok (Partizan). I. LIGA Cr. zvezda 9 8 i 0 23: 6 17 ( 1) Hajduk 9 S 4 0 13: 7 14 ( 4) Partizan 9 5 1 3 18:12 11 ( 7) Dinamo 9 3 3 3 11:12 9 ( 9) Metalac 9 3 3 3 13:15 9 ( 9) Naša krila 9 3 2 4 11: 9 8 (10) Sarajevo 9 3 2 4 11:14 S (10) Lokomotiva 9 2 1 ’6 7:13 5 (13) Budučnost 9 2 1 6 8:18 5 (13) Spartak 9 I 3 6 7:16 4 (14) loštev II zvezne lige Uspeh Milicionarja Novi član, zagrebški Milicionar, v začetku ni kazal kdove kakšne sposobnosti, toda v drugem delu prvenstva pa je presenetil z lepo igro in zasluženo osvojil 8 točk. Cekprav je v spodnjem delu lestvice, je dokazal, da bo v jesenskem tekmovanju močan nasprotnik vsem ostalim udeležencem. Tudi Vardar je prav za prav dosegel lep uspeh. Po štirih zaporednih porazih v zadnjih kolih, je z zmago nad Odredom dobil nekoliko več upanja, ad mu bo uspelo v jeseni umakniti se iz nevarnega spodnjega dela v lest-, vici. In zadnji... 11. oktober iz Kumanovega sl je v 10 tekmah priboril samo eno točko in sicer prati Vardarju, s katerim je igral 2:2. Moštvo na splošno ni nudilo nobenega resnega odpora, zaradi česar teoretično nima možnosti, da bi se v povratnih tekmah nabralo toliko točk, ki bi ga rešile izpada iz II. lige. II. LIGA vedajo, da je nagomtena igra — igra skupnosti in ne posameznika, ki hoče iz kakršnih koli razlogov igrati po svoje, s čimer škoduje vsemu kolektivu! Tretja pomanjkljivost rtu šili nogometašev je premehka igra, ki je v vseh tekmah dokazala, da se ne more več uspešno uveljaviti, ker ostala moštva igrajo neprimnmo ostreje, včasih surovo (tekmi z Zeljezničarjem in Var-darem), kar pa je, slednje, seveda nepravilno in nešportno! To so glavne značilnosti slovenskega prdestavnika, ki se bo moral za jesen-so tekmovanje vestneje pripravljati, če hoče doseči svoj smoter — postati član I. lige. Di bi bil pa ta smoter tudi resnično dosežen, je naloga in skrb ne samo tehničnega vodstva oziroma trenerja, temveč tudi vsakega posameznega igralca, ki se mora vztrajno prizadevati, da si pridobi čim več tehničnega znanja. Trdno mnenje nekaterih igralcev, češ, da so boljši od ostalih tovarišev in da se jim ni treba več učiti, je povsem napačno in škodljivo! Mimogrede naj omenimo, da so poleg rednih treningov in prijateljskih tekem z domačimi klubi zelo dobra priprava in izpopolnjevanje moštva v Ali bo Nogometna zveza Jugoslavije razveljavila tudi ostale tekme Metalca? “ o mito ^del Stok u Krusevca, na ?iyr pmozbo le N^ melioaveriffciralfsfoT te,a druga, arusopiasirani Metalac pa se je znašel ru osmem me a u lestvici. skiena NZJ le pravilna in upravičena, zaradi česar ta hi!a nujna tudi kazen, ki povsem ustreza pravi lem nogometne L dejstvo, da je igralec Metalca Hmeima. ki se ,nma pra- TrkH-a VriFti^ n» deisivo tia ie igralec Metalca Hmemia, ki se nealtnna iarai že'od začetka prvenstvenega tekmovanja, je nam* rp-m sklen enostranski in nepravičen! Logično je, da imajo tuai c - - a vvnhi Pnako nrav len rritožbe, da se tekme Metalca & »»S dejanju. °dKNarM.stan?« človeku obJem «ih vprasahie^zalza^NZJ. ki ianlalev^^ehiraigVanih tekmah'dMtaVilč.med grupi™ spoštovanje nogometnih pravil samo za določene klube.. tehničnem znanju, tudi srečanja z inozemskimi klubi. Za dvig slovenskega nogometa je to nujno potrebno, saj si naši vodilni klubi na primer prav gotovo niso pridobili bogatih izkušenj, znanja in rutine sama na treningih ali v medsebojnih srečanjih! Se nekaj! Vsi vemo, da ima naša nogometna reprezentanca vsako leto na sporedu več mednarodnih tekem. Ali ne bi bilo umestno, da bi Nogometna zveza Jugoslavije določila odigranje vsaj ene tekme na leto v Sloveniji? To M brez dvoma služilo v prvi vrsti pašim nogometašem in trenerjem, ki bi na meddržavni tekmi videli marsikaj koristnega In poučnega! Stane Lipar. Napredak 10 5 4 1 18:12 14 ( 6) Sloga 10 5 3 2 18:16 13 ( 7) Kvarner 10 4 4 3 17:10 12 ( 8) Odreci 10 4 3 3 19: 7 11 ( 9) Podrinje 10 3 5 2 11:11 11 ( 9) Proleter 10 4 3 3 12:14 11 ( 9) Zeljezničar 10 4 3 3 11:17 11 ( 9) Metalac 10 4 2 4 11: 8 10 (10) Milicioner 10 3 2 5 11: 9 8 (12) Vardar 10 3 2 5 7: 8 8 (12) 11 oktober 10 0 1 9 6:36 1 (19) O igri Odrada in še kaj Zakaj naša ženska košarka ni kvalitetna Košarka je vzbudila veliko zanimanje v Sloveniji tudi v ženskih vrstah, ze leta 1946 je Svoboda pod vodstvom Miloša Kosca ustanovila tudi žensko vrsto, ki je že meseca aprila pričela s tekmovanjem. Prvo tekmo je odigrala z najboljšo tedanjo žensko vrsto v Jugoslaviji Romeo iz Reke. Zmagale so Eečanke z izredno visokim rezultatom 100:4 (45:3). Toda to ni vzelo poguma Ljubljančankam, ki so nadaljevale z delom ter razširjale košarko po Sloveniji, tako da Imamo sedaj že pet ženskih vrst. Ce pregledujemo še naprej tekmovanja, na katerih so sodelovale slovensko tekmovalke, ugotavljamo padec kvalitete. Poraz proti Vardarju preteklo nedeljo, je slovenskega predstavnika spravil sprva na peto, sedaj pa na četrto mesto v lestvici, k čemur mu je zaradi enakega števila točk Podrinja, Froleterja in Zeljezničarja, pripomogla le izredno dobra razlika v golih. Čeprav pomeni plasman Odreda v tej hudi konkurenci napredek od lanskega leta, ne moremo reči, da je to uspeh, saj tak ne kakor je bilo pričakovati. Moštvo Odreda je pred začetkom mnogo obetalo. To so pokazale prijateljske tekme s Hajdukom, Slogo in Partizanom. V prvenstvenih tekmah pa moštvo, razen v nekaterih srečanjih, ni izpolnilo pričakovanj številnih ljubiteljev nogometne igre. Se več, igralci včasih niso bili kos zahtevani nalogi in so v treh tekmah na primer popolnoma odpovedali (z Milicionarjem 0:1, Metalcem 1:1 in Vardarjem 0:1). Taka Igra je dokaz nestalne forme, ki je moralo moštvo nujno dovesti na slabše mesto v lestvici, kar tudi dejansko ustreza. Kje so vzroki neuspehov? V prvi vrsti sestava enajstorice, ki z izjemo ožje obrambe (Segala, Medved, Rupar), ni bila skoraj nikdar enaka. To velja predvsem za krilsko vrsto —: oba stranska krilca — ki bi morala biti gonilni sili moštva. Enako velja tudi za obe zvezi, vsi štirje pa tvorijo znani četverokotnik, ki mora v tem sistemu predstavljati udarno moč moštva. Te pomanjkljivosti, ki so se izražale v neuspehih, so nastale predvsem zaradi poškodb nekaterih najboljših nogometašev (Fajon, Rajbornik . in drugi). Torej standardno moštvo je eden izmed prvih pogojev za uspešno igro- Nekateri Igralci se še vedno ne za- Slovenska vrsta —- Enotnost —, ki je nastopila na številnih tekmah ter se borila z vrstami ostalih ljudskih republik, je dosegla prvo leto po osvoboditvi večje uspehe kakor lani in letos. Največji uspeh je dosegla slovenska ženska košarka 1. 1847 na velikem medmestnem turnirju na Reki, ko je od 8 sodelujočih zasedla 4. mesto. Zato si poglejmo glavna vzroke kvalitetnega padca. Nemogoče je ustvariti močno žensko košarko, brez rednega treninga, trenerja, tekmovanj itd. V takem starim je sedaj ženske slovenska košarka. Slovenska ligaša, ki imata tudi ženske, posvečata ženskam le malo pažnje. Trenirajo brez strokovnega vodstva, prav tako pa so tudi precej oddaljena od novosti košarkaške igre, ki se je od Jani precej izpremenila. Pod takimi pogoji je nemogoče, da bi se slovenska ženska košarka dvignila. Tudi v ostalih krajih Slovenije (Maribor, Celje) so ženske na istem. Nihče n e polaga na njih posebne pazilj«, prepuščene so samemu sebi, ter tako ne predstavljajo v društvu nobene kvalitete. Zaradi tega naj društva posebno letos posvetijo ženski košarki večjo pozornost ter jih pripravijo za republiško prvenstvo. Sekcije, ki nimajo strokovno kvalificiranih moči za vodenje treningov, naj naprosijo za pomoč ljubljanska kluba Enotnost in Železničar. Drugo, kar je tudi zelo važno, pa je vprašanje ženskega kadra. Tega je v vsej Sloveniji zelo malo. Zato pa je naloga KZS paziti na ženska moštva ter pomagati z nasveti in strokovnim vodstvom. Priporočamo vodstvom sekcij, da priredijo skupno z ljudsko mladino več propagandnih tekem v košarki s kratko obrazložit- vijo pravil in taktike igre, Nedvomno bodo tudi te tekme sredstvo za izpopolnjenje ženskih vrst košarke za mladimi talentiranimi Igralkami. Dvig kvalitete pa bodo ženske vrste dosegle tudi s številnimi tekmami. Tekme naj se prirejajo, če je le mogoče, z vrstami drugih republik, predvsem z Beogradom, Zagrebom, Splitčan in Reko, ki so glavna središča moderne sodobne košarke. Tako bomo dosegli sčasoma tudi v slovenski ženski košarki ravan, ki bo e tlaka drugim ekipam v Jugoslaviji. Ce se bomo držali .navodil, bomo lahko že letos ugotovili velik napredek naših košarkašie. katerim želimo v bodočih nastopili mnogo uspehov. Ob neuspehu košarkašev Enotnosti v zvezni ligi © tekem — © porazov Po končanem ligaškem prvenstvu 1849, kjer o zasedli igralci košarkaške sekcije Enotnosti 7. mesto, smo pričakovali. da bodo fantje zaigrali letos še boljše, Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali pričetek pomladanskega dela zvezne košarkaške lige, v kateri nastopata tudi moštvi ljubljanskega Železničarja in Enotnosti. Prva tekma v prvenstvu Enotnost : Partizan je bila kljub porazu najkvalitetnejša igra Enotnosti v letošnjem letu. Igralci ljubljanskega moštva to bili poraženi šele v podaljšku. Toda tudi nadaljnje prvenstvene borce so prinesle moštvu ljubljanskih študentov poraz, ki se bodo dali le s težavo popraviti, Ob teh prvih igrah se mi je rodilo vprašanje, kje so glavni vzroki teh zaporednih porazov? Ce analiziramo dosedanje prvenstvene tekme, boi no videli, da jih je večina izgubljena na isti n&cin. Tekme so se izgubljale v zadnjih minutah igre (Partizan, Zeleaničar Zgd) predvsem zaradi slabe taktike. Ne moremo trditi, da ja to edini in glavni vzrok neuspehov. Pravilno je, da pregledamo tudi delo od zaključka lige pa do prvih letošnjih tekem. V tej dobi. katero lahko imenujemo dobo zimskega treninga, je trening naših ligašev popolnoma prenehal. Treniralo se je le nekajkrat pred pokalnim prvenstvom LR Slovenije, na katerem si je Enotnost z dobro psihološko pripravo in skrajno požrtvce valnostjo posameznikov priborila prvo mesto. Delo (trening) je oživelo šele, ko so vremenske prilike dopustile vadbo na prostem. Kdo pa je kriv za to, da ni bilo treningov pa je drugo vprašanje. Velikokrat je bilo že odgovorjeno na taka in slična vprašanja. Glavna krivda je pomanjkanje primerne dvorane za trening. Zato so tudi vsa moštva Enotnosti prenehala z delom. Veliko važnost pa je treba polagati tudi na pravilno vodenje trenin-. gov. Napačno bi bilo trditi, da treningi Enotnosti njso bili pravilno vodeni. Treningi so bili zel ©kvalitetni, vendar so se začeli prepozno uvajati. S temi treningi bi bilo treba pričeti vsaj 6 mesecev pred pričetkom lige, ne pa tik pred ligaškim tekmovanjem. Strokovno, vodstvo košarkaške sekcije Enotnosti bo morajo drugič posvetiti večjo pozornost izbiri in časovni razdelitvi treningov. Tudi kvaliteta moštva je razen 5 igralcev slaba. V bodočnosti bo treba paziti tudi na izenačeno kvaliteto vseh igralcev In bodo lahko tako skupno dosegali uspehe, katerih si vsi slovenski športniki skupne z ljubitelji najbolj želijo. Upamo, da bo Enotnost v bodoče dostojneje zastopala Slovenijo v zvezni košarkaški ligi. Nekaj o drsalnem treningu v telovadnici Ob prvih nastopih naših drsalcev na parketu je bila naša javnost presenečena in to upravičeno. Kaj naj drsalec dela v telovadnici, ko ne more uporabiti mojega športnega orodja —■ drsalk? Vse razvojne smeri športa pa kažejo, da resni športniki katere koli panoge, ce naj dosežejo kake znatne kvalitete, ne bodo smeli poznati mrtve sezone, marveč morajo ohraniti in ne samo ohraniti, ampak dvigati tudi v mrtvi sezoni svojo fizično kondicijo, sezoni svojo pu Mi pridobitev potreb te naj ob nastopu sezone ne izgube -— sa —‘■»-MK- --‘-ebnih preveč časa. za telNas* drsalni šport Je v pogledu ne-sigurnosii sezone glede .trajanja toliko časa, dokler ne dobimo umetnega drsališča, najbolj prizadet, .saj se spominjamo sezon.. ko smo imeli vsega šest drsalnih dni- ce smo tih imeli pa trideset, smo rekli, da smo imeli kar ugodno sezono. Kai nat resen drsalec, ki mu ie res do fena športa., napravi v teh kratkih dneh? Tudi. cehi ne imel sicer nobenih poklicnih zadržkov te po nekaj urnem treningu prve dni tako utrujen, da fizično ni sposoben za padali- "poje sistematične vadbe Tako obvezni liki drsalne šole kot tndi prosto drsanje zahtevalo sto in sto urni trening, ce hoče drsalec napredovati do kvalitet, ki mu dopuščalo izglefle za dober plasman na domačih prvenstvih, da ne govorimo o mednarodnih naslonih. Nedvomno je. da ro ravno (e naše ltlb,viivi <■ razmere z vsemi posledicami ožina ki ovira razvoj lega sivet- jo.,, nriljlihVeneHA in zdravem šocrip / \ naše ambiciozne drsalce le navttoo torei nujno vprašan te: kako razširiti to grlo in dati razmaha drsalnemu športu? Problem Je začasno s prav novatorskim prijemom uspešno resen. Na.1pre.ie so se drsalci zatekli k drsalkam ha koleščkih in pri tem ugotovili, da le mogoče na primerni Ploščadi ob sistematični vadbi naučiti vso solo, skoke in skoro vse drsalne figure kot na ledu. dac-i seveda ne more biti dosežen izvajalni tempo take hitrosti kot pa ledu. C e bi torej imeli na razpolago potrebno primerno cementno ploščo in pa drsalk na koleščkih, bi bil že prebreden velik odstotek vseh težav. Upajmo, da bomo imeli skoro oboje na razpolago. Drsalci pa se niso ustavili pri tem nsuroaatv.it. ampak so napravili korak dalje. Začetek vadbe na koleščkih ie za deco na eni strani kar naporen, na drugi strani pa zahteva od otrok poguma. ki ca pa nekateri že po naravi nimajo 'Zato so začeli naši drsalci z vadbo drsalnih likov v telovadnici. S tem načinom dela niso deti dali samo teoretičnega znanja dotičnih figur, am-, cg otroci fizično uspsobili. tla tih v telovadnici brezhibno izvedejo. Povsem razumljivo je, riai je učenje in pak so v im razumljivo je, o a je ut. .. napredek v copatah lažji in hitrejši, uspeh pa te ta. da otrok, l(o pride na leti z. drsalkami, dotičnl lik vadi in navadi hitro, ker lahko zgosti vso svojo pozoruosl samo na izvedbo z drsalkami, saj lik popolnoma pozna in ima hicli v se telesne sposobnosti in kondicijo- da ua izvede. Ravno zato so otroci, Ul so absolvirall telovadniski trening in žp vaj malo delali na drsalkah s koleščki, na ledu neverjetno hitro napredovali in deloma že v prvem letu drsaniz tv letin u-.nv uo tekmovali na republiškem pionirskem prvenstvu. Navedeno velja za pionirje, ki jih Je zajela drsalna pionirsko šola. Pa tudi odraslim drsalcem Je trening v telovadnici nujno potreben, pa ne samo radi kondicije, v veliko večji meri, še radi redne vadbe parterne gimnastike in plesa pa tudi seveda vseh baletnih osnov, če naj dosežejo na svojih drsalnih nastopih znatnejše uspehe. Zlasti zahteven le tekmovalni program drsalcev v paru. ki zahteva poleg vrhunskega znanja drsanja še muzikalic-nost in pa plesne sposobnosti. Sestava mednarodnega tekmovalnega programa in pa študij je praktično prt nas popolnoma izključen, ker ni niti prilike za tako delo na ledu. ampak mora biti popolnom a pripravljen že v telovadnici in se ga potem samo na led »presadi«. Skladno z. mednarodnimi drsalnimi pravili mora trajati tak tekmovalni program 5 minut s toleranco 10 sekund navzgor in navzdol, tako da se pri prekratkem programu odbileio točke- pri predolgem pa se izvajanja nad toleranco ne ocenjujejo. Vse navedeno prepričljivo kaže, da fn naši drsalci s svojo odločitvijo, da celo leto sistematično trenirajo, ne samo pokazali svojo športno zavest in voljo za dosego čim boljše kvalitete, ampak so tudi pionirjem odprli pot in jim dali možnost za hiter napredek tudi za slučaj kratkih zimskih sezon. Drsalna zveza LRS si je postavila za letos še nove naloge, da bo skušala organizirati drsalne pionirske šole tudi v Mariboru in Celiu, po možnosti pa še na Jesenicah Ce bo mogoče na tu enosobnih vaditeljev, se bo kader drsalcev v nar lemi n ko povečal, da bo primat Slovenije tudi v tel paumo zimskega športa še naprej trdno v rokah slovenskih tekmovalcev. Dr. L. Lajovic VALANT IVAN naš najstarejši itolesar — dirkač Leta 1924. je šel s trebuhom za kruhom. Šestnajstletnega fanta je pot zanesla v Francijo — domovino kolesarstva. Delal je v Alzaciji lrj Loreni, v raznih obratih, tovarnah in pri zidarjih. V družbi svojih rojakov je večkrat kolesaril s turističnim koleso-m v bližnjo in daljno okolico. Do tedai skoraj ni imel petima o kolesarski.! dirksh. Nekoč r-a ie nanesla prilika, da je na nekem izletu, kier jih je zalotil dež. zagledal na strmem kiancu štiri izmučene, blatne in sopihajoče dirkače. Mlademu fantu z Gorenjske so se st ra mio zasmiliti. Hotel je vedeti, zakaj neki se »tako mučijo, in napenjajo«. Tovariši so mu razložili, da so to kolesarji-—dirkači in da po v teh kraiih kolesarske dirke običajne, tekmovalci pa sp bore za častne naslove in iz veselja do kolesarstva. Dve leti kasneje — 11)28 ga prvič vidimo na startu. Delal je v Luksemburgu in se prijavil i: razpisani kolesarski dirki. Med 40 prijavljenimi tekmovalci je bi najnilajsi. Množice gledalcev na startu in ob progi skoraj niso opazile mladega fanta na težkem kornau. ki se je po trenuikm treme mučil po težki progi. Trema je bila celo tako velika, da se je pred začetkom bal ali m no vsedel na kolo. Po glavi so mu io uje ... kazali sa se mu različni pri dirke, ki se sploh še ni začela. Mislil je, da so prav in samo nanj uprte oči vseh gledalcev, na koncu vseh koncev pa se je videl kot zmagovalca, ki ga stoglava množica navdušeno bodri in pozdravlja. V začetku le šlo še kar dobro. Toda kasneje mu je zmanjkalo sape. Tekmovale) so ra prehitevali in po težki poti ie bil tam nek te med zadnjimi, vedno boliši. Lel a 1927. je v številnih dirkah nastopal že prav uspesno. Bo vrnitvi v domovino se je vpisal v kolesarski klub Ilirija. Začela se ,-e pot vzpona, Leta 1929., J USD. in 1931. je osvoji: vsa prvenstva Slovenite. Leta 1031. se je vrnil v Francijo, da bi se v izdelavi dirkalnih koles in v kolesarskem športu še bolj izpopolnil. Na dirki v Bpcahconu, kjer so nastopili najbojrii franc c 5 ki kolesarji, je z nekim domačinom zasedel drugo mesto. Na dvoftapni dirki Pariz — Belmrt pa je izmed 200 udeležencev zasedel 11. mesto. sploh lahko vse čudne misV in Po vrnitvi kalna kolesa. Vsak kolesar pozna »Val!y«. Toda tudi z dirkanjem okupacije v domovino ie začel izdelovati dir-Valantev izdelek . .. kanjem ni prenehal. Do okupacije se je udeleževal večjih in manjših dirk in večkrat je zmagal. Med okupacijo ni tekmoval-Leta 1648. se je najstarejši tekmovalec Valant uvrstil na štirietapni kolesarski dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« na drugo mesto. Kljub sivim lasem pa je nastopil tudi nr-i veliki mednarodni etapni dirki nP Hrvatski in Sloveniti L 1949. Zaoal si je dvojno nalogo: vzdržati borbo do konca, od začetka prve do zaključka zadnje etape in prevoziti Vršič, najtežji del prage brez prestanita Od preki 80 tekmovalcev je to drugo nalogo prestalo samo pet kolesarjev, med njimi tudi Valant, obe nalogi je torej izpolnil. Po 24 letih Udejstvovanja v dirkah, bo stopil Valant kmalu v drugo fazo svoje spor noti. Svoje dolgoletne izkušnie in ogromno nraktimo znanje, ki si ca je pridobil na tekmovanjih, bo kot trener prenašal na mlajše. Slovensko kolesarstvo je v zadnjih dve|j letih zabeležilo ogromen dvig fn nniu-edPk. Njegova naloga bo sodelovati pri r.a-d .Pne ni izpopolnjevanju in' še večjem vzponu našega mladega kolesarskega kadra, skrbel pa bo tudi za naša lastna dirkaln koles. Zvezna odbo jkašha Ugtt /'V "I Enotnost in Železničar premagana medtem ko je Polet zmagal Slovenski predstavniki v zvezni od-bojkaski ligi so danes razen Poleta v Mariboru doživeli dva poraza v Ljubljani. Enotnost je porazil Partizan, Železničarja pa Spartak. Največje presenečenje pa so pripravile igralke mariborskega Poleta, ki so prav tako v, prvenstveni tekmi premagale odlično odkojkaško vrsto subotiškega Spartaka. PARTIZAN I ENOTNOST 3:0 (15:8, 15:7, 15:13-) PARTIZAN: Markovič, dr. Kovačevič, Popovič, Soldatovič, Trinajstič in Dedijer. ENOTNOST: Kosec, Šumak Drago, Šumak Ivo, Mikluš, Skrbinek, Skudnik, Snurierl, Požar. Igra ni bila na posebni tehnični Vitini, posebno Enotnost je igrala slabše kakor .navadno ter je bila zasluženo poražena. V prvih dveh setih je Partizan popolnoma prevladoval na igri-1 treh setih niso nudili posebnega odpo-šcu ter jih s točno in precizno igro I ra gostujoči ekipi. Najboljši igralec na odločil y svojo korist. Sele v tretjem terenu je bil Budišin (Spartak). setu so se igralci Enotnosti znašli ter vodili že celo 11:2, toda tiyW ta set so po nepazljivosti izgubili s 15:13. Pri Partizanu se je odlikoval posebno Popovič. pri domačih pa sta delno zadovoljila Skudnik in Snuderl. Sodil je dobro Slanina iz Ljubljane. SPARTAK : ŽELEZNIČAR 3:0 (15:9, 15:13, 155) Na letnem telovadišču v Tivoliju je bila včeraj popoldne odigrana še druga tekma zvezne odbojkaške lige. Srečali sta se vrsti Spartaka iz Subotice in domačega Železničarja. SPARTAK: Markovič, Budišin, Milošev, Vukovič. Margetič, Koledin. ŽELEZNIČAR: Meserko, Antekolo-vič, Vehar, Maksim, Gašperšič, Volčič," Ferehdja. Tudi ta igra ni zadovoljila. Posebno domači so igrali'zelo slabo, ter v vseh Zvezna košarkaška liga Enotnost je zopet razočarala ZADAR : ENOTNOST 31:30 (15:12 Prve minute igre so dale slutiti, da smo le pričakali prvo zmago Enotnosti. Domači igralci so vodili že z 10:1, vendar so kmalu popustili ter prepustili vodstvo gostom. Gostje so izkoristili prehod Enotnosti iz mirne igre v hitro ter rezultat izenačili na 11:11 in tudi polčas odločili v svojo korist s 15:12 Po odmoru so gostje še bolj prevzeli iniciativo v svoje roke in zvišati rezultat na 23:13. Številne kombinacije in netočne podaje domačih, so bile glavni vzrok tako hitro zvišane razlike V koših, ki se do zaključka igre ni dala več popraviti. Domači so se zelo trudili, di bi dosegli čim več košev, toda razmeroma dobra obramba ter netočni meti na koš z najlepših in najsigm-nejših pozicij so preprečili domačinom doseči zmago. Tudi taktika domačih igralcev ni bila najboljša. Bolje bi bilo, ko bi se vsaj nekaj časa igrala zonska obramba predvsem zaradi tega, ker je večina igralcev brez potrebne kondicije za kritje igralcev čez vse igrišče. Pri domačih se razen Breznika, ki je dosegel z izredno lepimi meti kar 16 točk, ni nihče odlikoval. Ce se vrsta Enotnosti v nadaljnjem tekmovanju me bo bolj potrudila, se bo morala v letošnjem letu posloviti od zveznega ligaškega tekmovanja. O zmagovalnem moštvu bi lahko marsikaj napisali. Dobro in sigurno igro sta pokazala le Flego in Maršan. Posebno nas je presenetil bivši igralec Trsta in splitskega Hajduka Flego, ki je dosegel za svoje moštvo 9 točk. .Zadar sestavljajo še mladi igralci,, ki so si s to zmago skoraj zagotovili obstanek v zvezni ligi. Tudi sodnik zasluži nekaj besed. Zaradi nenadne odpovedi inž. Tomiča iz Zagreba je vso tekmo vodil Klojčnik iz Ljubljane. Do sredine drugega polčasa je vodil tekmo dobro. V nadaljevanju pa je napravil več napak na škodo obeh moštev. Posebno pa je oškodoval Enotnost 2 minuti pred kancem tekme, ko je 2 osebni in eno tehnično napako proti Zadru iz nerazumljivega razloga med izvedbo dosojenih kazni dosodil le 2 meta (1 tehnično in 1 osebno napako), Ker je s tem oškodoval Enotnost v odločilnem momentu, ko je za Enotnost metal kazni Fugima (izredno siguren igralec), je Enotnost vložila proti rezultatu protest. Ob zaključku pa bi še enkrat opomnili vodstvo, da je že skrajni čas, da podpre z vsemi močmi ligaško moštvo. Skoda bi bilo, da bi nadarjeni fantje zaradi Izredno slabih, toda ne popravljivih razlogov izpadli iz najkvalitetnejšega košarkaškega tekmovanja v državi. Zadar: Maršan 6, Brajkovič, Jakšič, Novoselič 2, Borja 2, Flego 9, Zdirlič 8, Skarica. Enotnost: Fugina 10, Supančič 2, Breznik 16, Šerbec II. 1, Živkovič, Fi-lipan. Juran, Mravlje, Steiner. ŽELEZNIČAR (Lj) : PROLETER 44:20 (18:7) Med tednom je v Zrenjaninu moštvo ljubljanskega Železničarja doseglo eno zmago. Igralci Železničarja so premagali Proleter z visokim rezultatom 44:20 (18:7). železničar; Vozelj 5, Amon 16, Dvor-žak 8, Feguš 2, Remic 5, Skrjanc 5, Brdnik 3. Proleter: Putnik 4, Turčinski 5, Ambrož 1, Radojčič 4, Nikin 4, Tešin 2. Sodila sta Ronac in Jovanovič iz Beograda, ŽELEZNIČAR (Bgd) : METALAC 43:20 SLOVENSKA LIGA POLET (Mrli) : NAFTA 78:27 (40:12) ENOTNOST II. ; ŽELEZNIČAR (Gorica) 44:14 (11:10) POLET : SARAJEVO 3:1 (15:10, 15:10, 14:16, 15:7) Pred 400 gledalci je uspelo domačinom premagati požrtvovalno moštvo Sarajeva s 3:J. Gostje so z ozirom na lansko leto jjokazali velik napredek. V zmagovalnem moštvu sta dobro igrala Čopič in Tomažič. Sodil je Strašina iz Maribora. BEOGRAD : CRVENA ZVEZDA 3:0 Ženske POLET : SPARTAK 3:0 (15:2, 15:12, 15:7) Odlično vigrana. vrsta Poleta je po zanimivi igri premagala pretendentko za prvo mesto v ženski odbojkaški vrsti ekipo Subotice z rezultatom 3:0. V ekipi. Poleta so vse igralke pokazale solidno igro, posebno pa sta se odlikovali Mlakarjeva in Kikljeva. Pri Spartaku pa sta zadovoljili Vujičeva in Nagy.jeva. Sodil je Podbevšek iz Ljubljane. BEOGRAD : NAPRIJED 3:0 LESTVICA MOŠKIH VRST Partizan 3 3 0 9:0 6 Spartak 3 2 1 8:3 4 Mladost 3 3 0 9:4 6 Beograd 3 2 1 6:3 4 Polet 3 2 1 6:5 4 Enotnost 3 2 1 6:5 4 Sarajevo 3 1 2 6:7 2 Proleter 3 0 3 2:9 0 Železničar 2 0 2 1:6 0 Crvena zvezda 3 0 3 1:9 0 SLOVENSKA LIGA KRKA : PREŠEREN 3:0 (16:14, 15:6, 15:11) KAMNIK : ŽELEZNIČAR H 3:0 (15:4, 15:7, 15:7) Lltijčanke so premagale žensko ekipo ljubljanskega Železničarja Ljttbljajia, _ 21. maja. Danes dopoldne je bilo tu izbirno atletsko tekmovanje med ženskima ekipama Litije in ljubljaskega Železničarja za vstop v II. zvezno ligo. Bor-bcne Litijčanke so uspele premagati atletinje Železničarja in v končnem rezultatu 7443 : <122 za 321 točk nadkriliti Ljubljančanke. Tehnični rezultati dvobora so: Tek 14)0 m: 1. Pustinek (Lit) 14.5; 2. Jam- -BOKS V soboto 20. maja zvečer je bilo na vrtu Narodne milice v Slomškovi utici v Ljubljani slovensko prvenstvo v boksu. Ta dan so se vršila samo predtekmovanja. Nastopilo je 36 tekmovalcev, od katerih so se v finale plasirali le rutinirani boksači Poleta in Železničarja iz Maribora, Miličnika in Železničarja iz Ljubljane ter Rudarja iz Trbovelj. Največ znanja so pokazali mariborski tekmovalci, medtem ko so bili Trboveljčani zelo vzdržljivi. Ljubljančani so le delno zadovoljili, ker je bilo med njimi tudi nekaj takih tekmovalcev, ki niso pokazali pravega boksa, ker so bili to pač novinci. Seveda je marsikateri cd teh bil knok-autiran že v I. kolu. Slabo kritje nekaterih tekmovalcev in nestabilnost nog je bilo največkrat rezultat poraz. To pot tudi sodniki v ringu niso bili sigurni v presojanju napak in s tem ošBbdovali nastopajoče. POTEK PREDFINALNIH BORB: MUHA: V tej kategoriji je Kajzer (Zel. M.) dobil borbo proti Zilniku (Rudar) zaradi tega ker je dobil slednji okrepčilo med odmorom med prvo in drugo rundo od svojega trenerja, Borušak (Rudar) je dobil borbo po točkah proti Mikluš Stefanu (Zel. L.). BANTAM: V tej kategoriji je v drugi rundi s kdock outom Mikluš Ivan premagal Omiča (Zel. M.). V PERESNO LAHKI je premagal Vukovič po točkah Lampiča, Zebec (Žel. M.) po točkah Petriča (Polet M.) ter Jezernik (Žel. Lj.) s knockoutom v prvi rundi Del Olivo (Zel. M.). LAHKA: V tej kategoriji so premagali. Korošec (Zel. M.) s knockoutom v prvi rundi Pav- nik (Ž) 15.2; 3. Koprivnikar (L) 15.8; 4. šifrer (Ž) 16.8. Tek 200 m; 1. Pustinek (L) 30.8; 2. Kokalj (L) 32.9; 3. Medvež (Ž) 36.1; 4. Majetič (Ž) diskvalificirana. Tek 800:m: 1. Jamnik (Ž) 2:41; 2. Medvež (ž) 2:48.8; 3. Dobravec (L) 2:58; 4. Prašnikar A. (L) 3:16.8. Skok v višino: 1. Rant (Ž) 133; 2. Pečarič (Ž) 130; 3. Kovič (L) 125; 4. Likovič (L) 110. Skok v daljino; 1. Pustinek (L) 4:29; 2. Koprivnikar (L) 3.48; 3. šifrer (ž) 3.25; 4. Kunc (Ž) 2.41. Met krogle: 1. Pečarič (Ž) 8.30; 2. Ljuboje^ vič (Ž) 8.29; 3. Baumkirhner (L) 7.72; 4. Kovič (L) 7.65. Met diska: 1. Pečarič (ž) 29.45 ; 2. Baumkirhner (L) 25; 3. Ljubojevič (Ž) 23.45; 4. Pirc (L) 19.05. Met kopja: 1. Pečarič (Ž) 24.90 ; 2. Baumkirhner (L) 24.57; 3. Ljnbojevič (Ž) 22.63, 4. Dobravec (L) 20.64. Končni rezultat: 1. Litija 7443 točk, 2. Železničar (Lj) 7122 točk. Tek 80 m z ovirami: 1. Jamnik (ž) 17.1. 2 Pirc (L) 17.2; 3. Likovič (L) 17.4; 4. Ljubojevič (Ž) <8.5. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA ŽELEZNIČAR (Kranj) : ŽELEZNIČAR (Lj) 7:2 V vseh igrah je bil najboljši Petrovič. SVOBODA (Kočevje) : ŽELEZNIČAR (Mrb) 6:3 V teh igrah se je najbolj odlikoval Med- JJ^dinci: Železničar (Mrb) : Svoboda 5:4. Najboljši je bil Levstik. ŽELEZNIČAR (Kranj) ; ENOTNOST 8:t Kranjčani so presenetili z odlično igro. Grajati je treba ponašanje mladega Gra-matčikova, ki s svojim domišljavim nasto-pom nikakor ne dela čast naši nori fizknl-furni organizaciji. ŽENSKE: ENOTNOST : ŽELEZNIČAR (Kranj) 5:0 kah Jordana (Zel. L.), Hladnik (Rudar) po točkah Prešerna. (Zel. Lj.), Fabjan (Polet. M.) pa v prvem kolu s knockoutom Momirskega (Zel. Lj.). WELTER: Zmagali so: Sluga (Rudar) po točkah nad Bitencem (Zel. Lj.), Štrukelj (Zel. Lj.) nad Boheljem (Zel. M.), Sefer (Rudar) nad Kermavnerjem (Zel. Lj.). V zadnjih dveh borbah v poltežki kategoriji sta zmagala Vilhar (Miličnik) po točkah nad Arzenškom (Rudar) in Tomažič (Zel. M.) v najbolj ogorčeni borbi Martinčiča (Rudar). Finalno tekmovanje se v času, ko to Čiča (Zel. Lj.), Kos (Zel. M.) po toč- poročamo, nadaljuje. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PRVI PORAZ BRANIKA V X, kolu slovenskega nogometnega pr-venstva je Nafta iz Dolnje Lendave preše-, Metila z, nepričakovano zmago nad doslej §e edinim -nepremaganim Branikom, s čimer je postalo vprašanje prvaka v prvem delu tekmovanja še bolj negotovo. Največjo zmago v tem kolu in hkrati tudi največji rezultat, ki je bil dosežen v dosedanjem prvenstvu, je beležil celjski Kladivar, ki je doma premagal ptujsko Dravo, z dvoštevilčnim rezultatom. Dve drgoceni točki si je priboril tudi ljubljanski Miličnik v tekmi proti Železničarju iz ;NTove Gorice, katerega je po nekoliko boljši igri premagal s tesnim rezultatom. V prvem polčasu je bilo domače moštvo uspešnejše in vodilo z dvema goloma razlike, medtem ko so bili gostje po odmoru borbenejši, na trenutke tildi »prebor-benic, zaradi česar je moral sodnik Šuštarič iz Ljubljane, ki ni bil, dovolj energičen in včasih prinašal napačne odločitve, tekmo 5 minut; pred koncem prekiniti. USiuikovisii zmagi sta beležila tudi Korotan p-roiti Gregorčiču 'ter ljubljanski KifJm proti Proleter ju iz Kopra, meditem ko ata mariborski železničar ter Sobota boieziia tesni zmagi. Rezultati tekem so -tile: NAFTA : BRANIK 4:3 PROETAREC ; ŽELEZNIČAR (Mrb) 1:2 (0:1) KOROTAN : GREGORČIČ 5:0 (2:0) SOBOTA t ODRED 2:1 (2:1) ^MILIČNIK z ŽELEZNIČAR (G) 2:1 'proleter : KRIM 1:5 MLADINSKA LIGA Korotan : Železničar Ul) 2:1 (0:1). Kla, ajvar : Proleter 0:0. Sobota ; Železničar (Lj) 2:0 Slovan : Branile 2:1 (0:1), Kamnik : Krim 2:2 (0:1). Rudar : Odred 2:0 (1:0). KLADIVAR : DRAVA 11:0 (5:0) Celje, 21. maja. Kljub temu, da, je danes celjski Kladivar nastopil brez štirih najboljših igralcev, ki so bili poškodovani na tekmi proti Braniku, je zaigral zelo dobro. Moštvo Drave je igralo popolnoma podrejeno vlogo in je bila igra skoraj ves čas na polovici Drave. Zmaga bi bila lahko še večja, če bi znali igralci Kladi-varja izkoristiti vse prilike. Sodil je Jordan iz Trbovelj zelo dobro. V predtekmi, ki je veljala za mladinsko republiško ligo, sta se razšli moštvi Kladivarja in koprskega Pro-leterja z neodločenim rezultatom. — Močna Vročina je vplivala, dal sta. obe moštvi igrali zelo mrtvo, vendar sogostje imeli nekoliko več od igre. MURSKA SOBOTA : ODRED II 2:1 Murska Sobota, 21. maja. Danes je bila odigrana prvenstvena tekma slovenske lige med domačo Soboto in Odredom II. Tekma se je končala z zmago domačega moštva 2:1. Igra je bila nezanimiva, posebno v drugem polčasu. Odred je nastopil samo z 10 igralci. Gole so dali Horvat in Bencik za Soboto ter Smole za Odred. Sodil je Jančič iz Maribora. Gledalcev 900. V predtekmi je mladina Sobote premagala mladino ljubljanskega Železničarja 2:0 (1:0). Sobota si je s požrtvovalno in dobro igro priborila pmago. Sodil je Kukanja. V tekmovanju za mariborsko oblastno prvenstvo je drugo moštvo Sobote prepagala drugo moštvo Nafte 4:1 (1:1). Tekma za Oblastno pionirsko prvenstvo med pionirji Sobote in Lendave se je končalo 3:0 (2:0) v korist Sobote. NAFTA : BRANIK 4:3 Dolnja Lendava, 21. maja. Danes je bila v Lendavi odigrana prvenstvena tekma slovenske lige med Nafto in Branikom. Domače moštvo je s požrtvovalno igro premagalo goste z rezultatom 4:3. V6M4SV EKIPA GREGORČIČA JE PREMAGALA ŽELEZNIČARJA IZ KRANJA S 4:1 Jesenice, 21, maja. Danes je bilo tu predzadnje kolo izločilnega teniškega turnirja med ekipama Gregorčiča z Jesenic in Železničarja iz Kranja. Dvoboj se je končal z zmago Gregorčiča 4:1. S to zmago se je teniška sekcija Gregorčiča plasirala v finalno tekmovanje izločilnega teniškega turnirja Slovenije po Davis cup sistemu ter ho igrala proti moštvu ljubljanskega Železničarja. POPRAVEK V prejšnji številki našega časopisa smo pomotoma navedli, da si mladinsko. kolesarsko prvenstvo delita Vi-da.li Ljubo in Lulik, ki je bil za. dolžino .kolesa za Vidalijem. V resnici pa je osvojil mladinsko kolesarsko prvenstvo LRS tov. Vidali Ljubo član »Miličnika« Ljubljana, čeprav ima isti čas kot drugoplasirani Lulik. ANGLIJA Več angleških nogometnih moštev je na turnejah v inozemstvu. V Hannovru je prvak druge lige Tottenham Hotspur premagal domačo Aminio 3:0, nato pa na olimpijskem .stadionu v Berlinu pred 60.000 gledalci Tennis So-rusio 2:0. To je bilo prvo, gostovanje angleških nogometašev v Berlinu. — Bumley je premagal I. FC Niirnberg 2:1, Hibernians pa Bazern FC iz Mo-nakovega 6:1. V Lilleu je Chelsea izgubil proti domačemu FC Lille 0:3. V Kodanju.ie drugoplasirano. moštvo druge lige Sheffield Wednesday premagalo reprezentanco Danske 1:0, dočim je v istem mestu prvak Škotske in zmagovalec v tekmovanju za škotski nogometni pokal Glasgow Rangers doživel svoj prvi poraz na turneji po Švedski proti Akademisk Boldklubu 1:2. Na'Nizozemskem je Blackbum Rowers premagal Harlem 3:1 izgubil pa je proti' reprezentanci Haaga 1:2. dočim je Nottingham Forest premagal Goy (Hilversum) 1:0 Leeds Utd. pa reprezentanco Nizozemske .2:0. V Tel Avivu je Hull City premagal domači Ma-kabi 1:0. V Carigradu pa Sunderlsand Beshiktasheja 3:0. Na Švedskem je Evertone premagal Elfsborg 3:1 Manchester Utd. pa je v ZDA najpreje premagal reprezentanco ameriške lige 9:2 in nato Old Star Massachusets 2:0. AVSTRIJA Avstralska Davis cup ekipa je pod vodstvom Harry Hop-mana odpotovala z letalom iz Sidneya v Evropo v naslednji postavi: Ken Mc Gregor. Frank Sedgman. John Bromwich George Worthington in Marvyn Rose. Avstralci bodo najpreje igrali na mednarodnem prvenstvu Francije ki se začne 22. t. m. v Parizu, nato pa tudi na drugih turnirjih v Evropi. Olimpijski zmagovalec v skiffu leta 1948 v Londonu Mervyn Wcod je v Melbourneu že šestič zaporedoma osvojil naslov avstralskega prvaka. BELGIJA V Louvainu je moška reprezentanca Švedske premagala Belgijo v športni telovadbi s 429.8 : 410.6 točke, v plas-manu posameznikov pa so prva tri mesta zasedli Švedi Rohnish 73.3, Carls-son 73.4 in Lind 72.8 pred Belgijcem Riskijem 72.5 točke. Predzadnje 30. kolo nogometnega prvenstva: Glympic (Charleroi : Ant-werpen 1:6; Rating (Bruxelles) : Stane 3-D Beerschot : SC Char- leroi 4:2; La Grantoise : Lyra 1:2; FC Brugeois : Tilleur 1:0: Racing (Malin) : Berchem 7:3; FC Liege : An-derlecht 4:0; Standart : FC Malinois 2:3. Prvak je Anderiecht 45 točk. dalje Berchem 40. Racing Malinois 38. La Gautoise 37 točk. EGIPT Eden najboljših prsnih plavalcev na svetu Ahmed Kandil. ki je bil poroč-nik-pilot egiptskega letalstva, se je smrtni) ponesrečil ob trčenju z drugim vojaškim letalom nad Fort" Saldom. — Kandil je na olimpiatii 1948 v Londonu osvojil sedmo mesto v finalu na 200 m z 2:47.5, dočim je bil njegov najboljši cas na tej disciplini 2:37.6. FRANCIJA Francoska nogometna zveza je sestavila naslednji popis 32 igralcev izmed katerih bosta sestavljeni A-re-prezentanea za srečanje s Škotsko in Belgijo ter za svetovno prvenstvo in B-reprezentanca za tekmi z Vietnamom ter Luksemburgom. Vratarji: Vignal (Racmg, Pariz), Ibrir (Toulouse) Fav-re (Nancy) in Paul Sinifaldi (Reims); branilci: Huguet (St. Etienne). Frey (Toulouse), Grillon (Racing, Pariz), Marche (Reims). Salva (Racing. Pariz), Fernandez (St. Etienne) in J. Combot (Rennes); srednji krilci: Jon-quet (Reims), Lamy (Racing. Pariz). Prevost (Lille) in Swiatek (Bordeaux); stranski krilci: Gabet (Racing Pariz), Cuissard (St. Eteinne). Luciano (Nice) m Guerin (Rennes); zveze: Vaast (Racing, Pariz), Strappe (Lille). Grurnel-lon (Rennes) Meao (Reims) Bonifaci (Nice) in Ferry (St. Etienne); krila: Baillot . (Metz). Walter (Lille). Dard (Marseille) in Jacques (Sochaux); srednja napadalca: Kargu (Bordeaux) m Baratte (Lille). Zanimivo ie. da so iz popisa izpadli večkratni »stari« reprezentanti Darui, Hon, Gregoire Vandooren in Lechantre. „ Zadnje kolo nogometnega prvenstva-Stade Francais : Lille 1:1, Nice ■ Rennes :1. Roubaix : Racing V3 šPtP ■ St. Etienne.2:0; Marseille : Montpellier 3:2. Reims : Nancy vo Metz -Strasbourg 6:3. Toulouse : Kens !:1; T 1 _ . Bor& b točk:Lnie"3i: Rrimfll: ŽupanŠč^(Udarnik) 2:02. 5. Katnik NlPP *3Q (Polr' T — T 1Z-- Limburgia : Enschede Boys 4:1. Lestvica: Blatiw Wit, Limburgia 5 (iz 4 tekme), Heerenveen. Maurits o (iz » tekem);1 A jak 4 (iz 4 tekme). Enschede Boys 2 (iz 4 tekme). SOVJETSKA ZVEZA Nov sovjetski ženski rekord 1:20.3 na 200 m prsno je 'postavila 18 letna Marija Gavriš na tekmovanuj v Kievu (njen prejšnji rekord 1:23.1). ŠVEDSKA 20. kolo nogometnega prvenstva: D.jurgarden-: Degerfors 2:1: Gotebprg : AIK 4:0. Halsingborg : Halmia„.3n; Jonkoping : Gais 0:3. Klamar .: Elfis-borg 3:1, MalmS FF : Norrkopmg 5:0; Lestvica: Malmo 39 točk. Jonkoping. Na stadionu Rasunda v Stockholmu je v četrtek nogometna _ reprezentanca katero so sestavili švedski novinarji, premagala v trening teicmi službeno reprezentanco Švedske 3:1 (3:0). ŠVICA Nov švicarski rekord 14.92 m v metu krogle je postavil Willy Senn na atletskem tekmovanju v St. Gallenu. 24, kolo nogometnega prvenstva: Basel - Lausanhe 2:1: Chaux de Fontis : Servetie 3:3: Grenchen : Bern 4:1: Lo-carno : Chiasso 3:3. Lugano : Belmcona 3:2: St. Gallen : Ztirich 0:3. Young Fallcnvs : Biel 2:0. Vodi Basel 34 točk pred Gervettom 31 točk itd. NOGOMET Portugalska : Škotska 2:2 Romunija : CSR 1:1 Romunija B : CSR B 2:1 ZDA Na atletskem tekrho^anju v Budim-pešt je Imre Nemeth postavil nov svetovni rekord v metu kladiVa, ki ga je vrgel 59.88 m daleč. Prejšnji rekord, ki ga je postavil lani, je 59.57 ni. Veleslalom na Jalovcu 'Nadaljevanje 1 strani) in postavil rezultat 1:33.3. M ie do konca veljal za rekordnega. Njemu ie sledil znani smučar iz Celovca Mayer. naš stari znanec iz prejšnjih triglavskih smukov, ki že vsa zadnja leta trenira turško smučarsko reprezentanco. Z lepo in sigurno vožnjo sta zadovoljila posebno brata Lukanca vsem pa je bilo žal. da se ie naš_reprezentant Tine Mulej pri včerajšnjem treningu lažje pokvaril nogo jn m mogel nastopiti na današnji tekmi. Naša ženska reprezentanca nas ie drugič zastopala v mednarodni konkurenci. Jasno ie bilo videti, da so avstrijske smučarke mnogo nred nami. saj sta Zuekerl Annalore in Kabath Juta pokazali tako dovršeno in sigurno vožnjo, kakršne pri naših tekmovalkah še ne zasledimo. Zuekertova ie vozila vso progo brez padca. S precejšnjo brzino in z lahkoto ie premagovala vratca in nri tem prehitevala kar 3 tekmovalke. Naša pogumna Zupančičeva Slavica ie brez štopanja prevozila prvi del proge in z veliuo _br-zino prišla do kritičnih 'vratc —■ čre' se in seveda padec bil neizogibna. Pri tem je izgubila dragocene sekunde in se plasirala šele na 4. mesto. Ona s svojo koraižo veliko nridobi. vendar ji še manika tekmovalne rutine. Po tekmovanju je bila razdelitev praktičnih nagrad pred kočo v Tamarju nakar so tekmovalci, organizatorji in gledalci zadovoljni odšli proti železniški postaji. Tehnični rezultati *n naslednji: Zvezni razred. 45 tekmovalcev (proga 1800 ni. 800 m višinske razlike, 32 vrat); t. Šenger (Sslzburg) 1:33.3: 2. Matevž Lukane (Ljube! i) 1:34.1: 3. Slavko Lukane (Ljubelj) 1:42: 4. Cvenkelj (Prešeren) 1:42: 5. Linhar (Salzburg) 1:43; 6. Bertoncelj (Partizan) 1:44.2: 7. Rigler (Salzburg) 1:45.4: 9. Sliutz (Celovec) 1:47: 9. Haiber (Salzburg) 1:49.3; 10. Knop (Enotnost) 1:51. V moštvenem tekmovanju je vrstni red tale: 1. Salzburg (Senger. Linhar, R’gler) 5:01.8; 2. LjuiP tj (Matevž in Slavko Lukane, Krmelj) 5:14.3: 3. Enotnost (Knop. Bizjak, Bogataj) 5:49.4 (?): 4. Celovec (Sliutz, Mayer, dr. Knob-loch). 5:45.1. Ženske (400 m krajša proga kakor za zvezni razred): 1. Zuekert (Salzburg) 1:31.3. 2. Kabath (Celovec) 1:42. 3. Darinka Lukane (Luubelj) 2:01. 4. SHta ližE “1” ITALIJA -Nogometna .reprezentanca Italije ie v četrtek v Torinu igrala z moštvom druge lige Spezio trening tekmo v nasled-nni postavi: Sentimenti IV. BertueelU Giovaoinm). Blason. Annovazzi (Ma-ri). Parola. Sentimenti III (Piccinini). Mucmeli, Turcor.i. Amadei (Gualassi). Fandolfini. Carapelege. Moštvo je v glavnem nudilo zadovoljivo igro in zmagalo 4:0 (1:0), V prvem polčasu ej dosegel gol Sentimenti III. v drugem pa Gualassi, Turconi in Pandol-fmi. NIZOZEMSKA .Nogometno prvenstvo: Heerenveen : Ajax 6:5: Maurits : BIauw Wit 4:3; ŠPINDLER JANEZ, atletski trener: TRENING TEKAČA Kako priti do velikih rezultatov, je vprašanje, ki žarnima vsakega športnika. Da lahko nani uspešno odgovorimo. moramo najprej ugotoviti, kako "si tolmačimo že dosežene uspehe. Kariko. veliki finski trener pravi: »Vsak povprečen športnik lahko doseže v atletiki srednje rezultate. za velike uspehe pa ne zadostuje samo nadarjenost In trenerjeva volja, ampak volja tekmovalca samega.« Da pridemo torej do velikih rezultatov, je stvar pravilnega planskega dela, ki ga imenujemo trening »Grešili bi, ce bi besedo »trening« prevedli enostavno z besedo »vadbo«. Vadimo lahko na primer posamezen gib pri metu kopja v sklopu celotnega treninga. Trening pomeni vse več. Trenirati pomeni voditi nek poseben režim življenja. Cilj treninga je. doseči optimalno psihofizično pripravljenost in prilagoditev organizma na gotove delovne pogoje. Pravilna mera treninga (doziranje) poveča naše moči in zmogljivost — in tu v slavnem tiči umetnost treninga tekača. Pravilen trening pa ni samo v doziranju napora, ampak igra tudi odmor veliko vlogo. Skrajno težko pa je zadeti pravilno mero, kajti vsak atlet je posebnost za sebe. Atleti se močno razlikujejo v rasti, psihi in gotovih lastnostih, ki so potrebne za uspeh. Tu j$ vzrok, da se metode treninga raznih tekačev razlikujejo med seboj. Zato v atletiki ne veljajo recepti in nič ni slabšega, kakor opičje posnemati trening kakega rekorderja. 1. PROBLEMI TEKA Problem teka 1e lahko rpehaničen fiziološki, ali oboje skupaj. Tek na 100 m je mehaničen problem, tek na 5000 m fiziološki problem, tek na 800 m pa oboje skupaj. V splošnem močno prevladuje fiziološki problem, ki zasenči vprašanje tehnike, stila in taktike teka. Predpostavljamo, da med prvovrstnimi tekači ni vidnejših stilnih posebnosti in razlik. Boljši uspeh', to je praktično večja zmogljivost, tiči v boljšem »stroju«. Pod tem »strojem« razumemo boljše funkcioniranje notranjih organov. V splošno telesno vzgojo je prodrlo šele pod vplivom atletike spoznanje, da je nek estenik z dobro razvitimi notranjimi organi, zmogljivejši od zastarelega telovadnega tipa »Apolona« z krasnim zunanjim mišičevjem, pa brez hitrosti in vztrajnosti, Ta stari vzor. ki je našteti pod vplivom enostranske vadbe na orodju, nima več prostora v naši splošni telesni vzgoji, katere najvažnejši princip ue — vsestranost Povrnimo se na 'vprašanje maksimalne zmogljivosti našega organizma. Na to ne morem odgovoriti v enem stavku, sicer bi stvar tako enostavno izpadla kot »recepti« Ogledati si moramo malo bližje fiziološke vzroke, ki vplivajo na delovne metode treninga. Tu lahko povemo da delimo atletski trening na tehnični in kondicijski, to je organski trening. Skoke in mete prištevamo k tehničnim, disciplinam dočim je tek prvenstveno kondicijska disciplina. Tu lahko pristavimo, da obstoja tudi za tekače tehničen trening, ki obstoji v glavnem v vajah za moč in odriv v skočnem sklepu in sinhronizaciji gibov. Največje važnosti pa ie za tekača notranja organizacija organizma, ki naj dela s cim večjim delovnim učinkom-, torej racionalno. ekonomično. Pri tem igra povečanje mase organov veliko vlogo Smasel treninga teka je najprej stopnjevanje moči srca. Organizem ima neko čudovito možnost prila-i goditve_._ Herxeimer pravi: »Običajno dnevno delo ne povzroči v splošnem nobenih sprememb Ce pa je intenzivnost dela velika, pride do prilagoditve.« Take spre-membe. ki so posledica prilagoditve, povzročajo določeni dražljaji. Optimalni dražljaji se pojavijo samo ob določeni intenzivnosti dela. to ie ob določenem naporu. Iz te^a vidimo, da je napor koristen in bistvena stvar treninga tekača. _Take dražljaje, ki grade, imenujemo srednje in ti. povečujejo maso srčne prašiče. Slabi dražljaji nimajo učinka, premočni dražljaji pa rušijo. Primer: lahno utrujenost povzročajo slabi dražljaji, ki nimajo vpliva. Normama _ utrujenost gradi in razvija organ, izčrpanost s premočnimi premočnimi dražljaji pa škoduje. Pravilno doziranje treninga oziroma napora v delu je zato merodajna za trening tekača. Pri planskem delu začnemo postopno pomikati meje utrujenosti navzgor, kar se dogaia ob rastoči zmogljivosti. Praktičen primer tekača na 400 metrov: če ima najboljši rezultat na 400 metrov 52 sekund bo tekel pri pravi atletski prireditvi v sezoni kakih 55 sekund Naslednji rezultat bo okoli 53.5 do 54 sek tretji start okoli, čistih 53 sek. in tako pride v polno sezono z 52 sekundami. Rezultat, ki ga postavimo na začetku sezone _m nas stane preveliko mero moči, ni dosti vreden, s stahsca postopnosti pa celo napačen (Gregorčič) 2:06, 6. AVouk (Celovec) 2:07.4, 7. Adamič (Enotnost) 2:15.1, 8. Erman Mara (St. Vid) 2:23.2, 9. Magušar Mica (Enotnost) 2:59.3, ’ 10. Černič Staža (Železniča r L j.) 3:01.2. Ekipno prvenstvo žensk: 1. Celovec 3:49.4, 2. Enotnost 5:14.4, 3. Udarnik,, t. Ljubelj, 5. Št. Vid. Člani I. razred ista proga kakor za ženske: 1. IljQ (Miličnik),D. Pogačnik 'Miličnik). 3. Stritih (Ljubelj); Mladinci (ista proga kaker za člane) l. Križaj (Ljubelj), 2. Rotar (Št. Vid), 3. Zaletel (Ljubelj: Skakalci in tekači (ista proga kakor za člane): 1. Finžgar (Prešeren). 2. Razinger Tone (Partizan), 3. Kordež Matevž (Kropa, Gorje). 2. ORGANSKI TRENING ,io dO?gPnM.“2otavJja: »Srčna, mišica potrebuje neverjet-Zato rahiCan5,’s^,re^n? se- razvi,s do največje zmogljivosti, draži ja fj31 P05?^11 trening. Pri tem razlikujemo faze no=t afiPV,n- fa?e odm°rov Podelitev teh faz je umet-n2iL wkžV ^ trenerjev Doziranje faz odmora je vaz-carrin +Pj» 'az dražljajev. Na vsak način pa se srčna mišica BJfdaj uspesno razvija, ce si obe fazi sledita v har-odvisnosti.« Vazna pa je pri tem ugotovitev, da okrevanja po velikih naporih neprimerno daljša. d°ba povratka k mirnemu pulsu in dihanju. Iz-crpa-npst se človeku dalj časa pozna, čeprav je medtem 5daVnai n-ormalen. Ce to prenesemo v prakso. %riin20' f a F- delaven trening, ki gradi, napačno fomia-cen s preostrim delom brez odmorov. To je zgrešeno tako gradi in j?, ustvarjalen, pozitiven: ve atlet prej trenira ostro in poišče med treningom nd-m.?rl cm to samo koristno zanj. Cunnighan. odličen tekač čival le. 15 dml. Pred, berlinsko olimpijado samo po- * kor"*“: tod« t vezJlf J31 drzala' kajti pomen odmora v tem smislu tb-ži,e^?=1 Ra .resen nordijski način treninga. V glavnem špZtihmr- 1imiiatlieli yel,ko premalo trenirajo i-n pri nas X,"1®!5 imeli, slučaja, da b, se atlet pretreniral. (Imeli J??®, lučaje, da so startah. na en da-n isti atleti v Taki sto^ ;n^h' Za katf,rp,-rlls,0 ln)ell Potrebne kondicije. J° ° Se at'lef,1 takorekoč pretegnili, pa sploh nima,o o-nravka z resnim treningom.) trentogJeJrčaa.™iši^a Prisiljena .ob ugodnem doziranju S La reagirati, začne pridobivati na masi in tak tre-smonteiJ3ravi-en" »Športno srce ni nobeno bolno srce, moc.”a- cesto večja zdrava mišica.« (Knoll). Vzirri/SiT? *nai .pavedem primer iz konjskega športa: o’živina), ki ga rabijo za delo, ima okoli ®£*J**“° Fce: konj arabec, dirkač ima ob višku svoje »Kariere« okoli 8 kg težko srce. 3. ORGANSKI RAZVOJ TEKAČA Zmogljivost srca odgovarja telesni zmogljivosti in se razvija seveda z leti. Ce torej nek junior teče na 100 m HjJpkund. bo šele po petletnem intenzivnem delu postal atlet evropskega razreda na 400 ali 800 m. Zato zahteva PiBVUen organski razvoj vsakega tekača prehode iz krajše na.aaljse proge, ne samo zaradi prirastka mase srčne mišice, marveč tudi zaradi hitrosti Danes tečejo svetovni 800 metraši 100m v 11 sekundah'. Cim krajšo bazično mtrost ima tekač, tem daljšo progo si mora izbrati. Zato naj velja pravilo: kot junior si pridobi hitrosti, kot senior _ pa rezultate. Primer dobrega organskega razvoda tekača pri nas: Rožman, kot junior lOOmetraš. kot senior 400metraš. Svetovna primera pa sta lahno Numii in Reiff Nurmi je tekel najprej na 1500 m- nato na 5 km kasneje na 10-lem. na olimpijadi v Los Angeles pa je hotel nastopiti v maratonskem teku. Gaston Reiff je načrtno zrušil Haegova rekorda najprej na 2 km. nato na 3 km sedaj =e pripravlja na 5 km. Interesantna posledica takega razvoja se kaže pri 800 metraših. Na londonski olimpijadi 1848 so se uveljavili samo tisti .tekači kv so se rekrutirali od 400 metrašev. Izraziti tekači, srednjeprogaši na 1500 m se niso dobro odrezali. Ce pretehtamo, te činitelje lahko ugotovimo: najti moramo tako dolžino proge, obenem z njo pa moramo posod-iti tako hitrost, da bo. srčna mišica postajala močnejša. Pluca se podrejajo istim zakonom rasti razvoja. Tudi tu moramo naj tj _ odgovarjajočo progo. Srednje proge kot znano povzročijo mrtvo točko, ki se pojavi takrat, ko je atlet brez diha. To pomanjkanje zraka sili k poja-cenim kretnjam za dihanje in to so vaje. ki povzročajo večjo plucno kapaciteto. Srednje proge so tiste proge, ki povzroče pacanje srca in plučj »Srednje in dolge proge ^ pom e m b n; meri poboljšajo razvoj dihanja in krvnega obtoka, zato ti teki zahtevajo kar naivec od organizma. Ti.teki so idealna šola dihanja in razvoja moči srčne mišice, skratka to je idealen trening pluč in srca« (Herxeneimer). Pri sprintih (100 in 200m) so zahteve na pluča 1-n SSL razmeroma majhne, kajti proces se dogaja mnogo premalo časa. da bi izzva( aktiivizacijo teh funkcij. Tu ztn točke i napora, ki sili organizem k prilagoditvi. (Drugačna ie situacija pri takozvainem intervalnem delu, 8 °, teni malo kasnje.) Tek na kratke proge je mehaničen Problem zmogljivosti mušic gibalnega a-parata-. zato imajo ti teki relativno majhen pomen za razvoi srca. Dalje prihodnijč Stran 4 Otok Tiskarne »Slovenskega ooročevaica« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern m Uredništvo In uprava Ljubljana, Llkozarjeva ulica — Telefon ob nedeljah eenoldne 65-22 da 28, Čekovni Bčun upravo čt, 6-906034 s Celoletna 0aročn^iMd!n,poUetoa Mdl*fet SetnaMSSm.