5io
Književnost.
nega za obstanek svojega ogromnega kraljestva in za večni svoj spomin. Na koncu svojega behistanskega napisa klice boga Auramazdo za pričo, da je povsem resnično pisal in pripominja, da je nalašč izpustil mnogo svojih slavnih del, da ne bi kdo, ČitajoČ toliko ogromnih reČij, menil, da so —- laž. Naposled se zagrozi tako-le: Kdor bi poškodoval te napise in podobe, vniči naj ga Auramazda, proklet bodi njegov rod in vse, kar bi hotel storiti,  naj bog podre!
Kakor je bil Kserks proti svojemu velikemu očetu le pritlikavec, tako so tudi njegovi napisi le kratki, brezmiselni in umišljavi. Razkošni Kserks se v njih le hvali in posnema zlog svojega očeta Darija, katerega napise je dovršil. Največ Kserksovih napisov se nahaja na ostalinah njegove palače v Perzepolju, kjer so stale tudi palače Darija Histaspa in Arta-kserksa Oha. Največja dvorana v njih je bila takozvana »dvorana sto stebrov" ali „dvorana prestolov". Se dandanes se Čudijo tem ostankom staroperzijske umetnosti, kakor n. pr. marmornim stopnicam, velikanskim portalom, dolgim stebriščem ter z reliefi in klinopisi okrašenim ploščam.
Na zapadni strani Kserksove palače1) so našli napis  G,  kateri tako-le slove:
')  Sliko podamo prihodnjič.
Slovenska književnost.
Popotnikov koledar za slovenske učitelje — i8g? —¦ s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljev, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Ju^no-Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v ^ačetku šolskega leta i8g6—gj. IX. leto. Sestavil Mihael J Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. V Gorici. Tiskala in ^alo^ila „ Goriška Tiskarna" A. Gaberšek. i8q6. — O tem koledarju, ki izhaja z malo izjemami vsako leto, poročali smo že večkrat. Ker je založniku ostalo še mnogo izvodov nerazprodanih, opozarjamo na ta jako rabni koledar vse učitelje in dostavljamo, da se mu je cena  znižala na i gld. za izvod.
Hrvaška književnost.
Knjige Matice Hrvatske. Prievodi grčkih i rimskih klasika. Sve^ak l3. Virgilova Eneida. U Zagrebu. Tisak Karla Albrechta (Jos. Wittasek). l8q€. — Ciena za članove Matice Hrvat, i for., knjižarska ciena i for. 50 novč.  — Enejido je pre-
Kserks, veliki kralj, kralj kraljev, Darija kralja sin, Ahamenidec.
Drugi  Kserksovi napisi so še bolj bombastični.
Poleg teh napisov se nahajajo še manjši, začrtani od poslednjih kraljev staroperzijskih, n. pr. Artakserksa I., Darija II., Artakserksa Mnemona in Oha, katerih vsebina je malo važna.
Citatelj je gotovo že opazil veliko razliko med staroperzijsko in grško pisavo lastnih imen. Grški pisatelji so popačili skoro vsako tuje ime. Stari Perzi se v napisih ponosno imenujejo „Arijce" ali A.rce in zaradi tega se nazivlje v širšem pomenu njih dežela Eran ali Iran, staroperzijski airjana. Perzijsko Arija, staro-babilonsko airja, sanskrt. arya = Arijec po-menja po Fr. Spiegel-u „wurdig", po K. Kosso-viczu pa „strenuus, nobilis". V indijskih vedah se daje to ime ljudstvu, pečajočemu se z živinorejo in poljedelstvom, ki je z iranske planote vdrlo v Indijo in vtisnilo svojo brahmansko vero in sanskrtski jezik prvotnim prebivalcem. Zato je ostalo to častno ime trem višjim kastam (brahmanom, vojnikom in poljedelcem). V najnovejšem Času pa so Antisemitje (ne ravno prav) jeli Arijce in Arce, t. j. „čestite" nazivati vse indoevropske narode.                        (Dalje.)
vedel dr. F. Maretič, uvod in opombe napisal Ko-loman Rac. Dr. Maretič je sedaj brez dvoma najboljši hrvaški stilist. Izvrstno je že prevedel Home-rovo Odisejo leta 1882., Ilijado leta 1883. in sedaj Enejido. Prevod je natančen, a vendar teko hrvaški heksametri neprisiljeno, slobodno. Napak nisem zapazil. Jedino, kar mi ne ugaja, je pisava pesnika Enejide. Gospod prevajalec piše Virgil, a sedaj je že dognano, da je prava pisava Vergilius. Tudi uvod je skrbno napisan in bo čitatelju olajšal razumevanje Vergilove muze, zlasti pa eklog, katere pridejo na vrsto v II. delu. — Zanima morda koga, če povemo, da pripada Dr. Maretič v slovstvu oni struji, ki hoče poravnati in zjednačiti različice med pismeno hrvaščino in srbščino, n. pr. oblike dajal-nika in orodnika množine moških in srednjih imen so pri Hrvatih bolj navadne na om, (oz. em), pri Srbih na ima. Maretič piše rajši (če vedno, nisem mogel določiti) ima, n. pr. takoj str. 3.: u pošlima, ratnima itd. Hrvatom častitamo, da so že toliko klasiških del presadili na svoja tla. In mi? Zakrijmo si obraz! Upajmo pa, da se začnemo i v tem oziru gibati. Saj priprave se delajo; slovar, čegar del (črka N do nescio) je neumorni g. prof. Wiesthaler objavil   na  pokaz  v letošnjem izvestju ljubljanske
Književnost.
Književnost.
511
c. kr. nižje gimnazije, bo, če se bo po teh načelih spisoval, izvrsten pripomoček. Gimnazijski mladini pa priporočamo, naj si spopolnjuje umevanje klasikov grških in latinskih s hrvaškimi prevodi, zlasti pesnikov; na ta način se najlaže privadijo pravilnemu  naglaševanju  bratskega  nam jezika.
Dr. D.
Balkan jedinstvu i bratskoj slogi. I^dao dr. Al. pl. Bres?tyens?ky. Ob veliki noči je izšel že tudi tretji, oziroma prvi zvezek II. letnika. Idejo, katero zastopa ta list, predočuje nam lepo naslovna slika: na oblakih poprsje Marije Device z detetom — v grškem zlogu —, pod njo klečita papež in vshodni patrijarh ter si podajeta roke na sv. evangeliju. Njima ob straneh se vidi v daljavi Petrova cerkev v Rimu in sv. Sofije v Carigradu. — Vshod in zahod si podajeta roke.
Jedna najhujših ran, katero so minula stoletja vsekala krščanstvu, je brezdvomno razkol med vshodno in zahodno cerkvijo. Na tej rani krvavi zlasti slovanski rod. Mnogokrat se je že poskušalo vravnati pogubni prepad med vshodom in zahodom, a do današnjega dne,  žal,  brez uspeha.
Marsikatera znamenja našega časa pa vzbujajo boljše nade za bodočnost. Znanstveno raziskovanje vedno bolj prodira v skrivne predale vshodnega sveta, živahno občevanje med narodi širi omiko tudi na vshodu, podira zastarele predsodke in zbližuje doslej nasprotne življe; z druge strani pa proti-verska struja nališpane slutvovede žene v jeden tabor vse, katerim je mar do pozitivnega verstva. Učenjaki skrbno proučavajo bogate zaklade vshodnega krščanstva in poglavar katoliške cerkve, sedanji papež Leon XIII , ob vsaki priliki vabi razpršene ovce  v jeden  ovčnjak.
Ce je torej zanimanje tako splošno, ne smemo izostati niti mi Slovani. Ravno pri naših južnih bratih so razdivjane strasti napravile neizmerno Škodo v verskem, narodnopolitičnem in kulturnem oziru.
Zatorej se nam „ Balkan" zdi kakor zvezda Danica, ker izkuša z mirnim in objektivnim pre-tresovanjem ugladiti pot do toli zaželjene sprave med vshodom in zahodom Dovolj je prepira, naj sedaj nastopi mirno znanstveno raziskovanje. Kajpada ima Balkan mnogotere težave in mogočne nasprotnike, kar ga pa naj neostraši; pot, katero je nastopil,  je dobra.
V prvem zvezku II. letnika imamo deloma nove članke, deloma nadaljevanje prejšnjih. — Na prvem mestu je nadaljevanje in konec članka: „Zar papa nije nasljednik sv. Petra?" Potem se nadaljuje Pa-lunkov „Bratski razgovor o grčkome odiljenju", za tem sledi kratek članek „BezgrjeŠno (neomadeže-vano) začeče bi. Dj. M. u istočnoj crkvi". Zanimiv je spis o dogmatiki ruskega metropolita Makarija kakor tudi pisma „protopresvitera Evsevija proto-presviteru i doktoru Visarionu". Potem je književno
poročilo o italijanskem listu „Bessarionu", ki zastopa isto idejo, kakor Balkan, naposled kratke črtice o primatu Petrovem in izhajanju sv. Duha v kaldejski cerkvi in še dve književni oceni. — Cel zvezek obsega 142 stranij. List izhaja tudi v cirilici.
Vrlemu podjetju želimo veščih sotrudnikov in veledušnih naročnikov ter je zopet priporočamo prav toplo tudi Slovencem.
Posamezni zvezki veljajo 60 kr. in se naroču-jejo  v  knjigarni Antona Scholza v Zagrebu.
Želeti je, da bi list izhajal v določenih obrokih, morda kot četrtletnik, in da bi prinašal strokovne razprave zlasti o slovanskih cerkvah, kakor tudi poročila o novih knjigah, ki se tičejo njegovega predmeta.                                                         F. K.
V vrlem hrvaškem cerkvenem listu „Vrhbosni" je izhajala v kosih sloveča povest „Ben Hur". Sedaj izide tudi posebej natisnjena. O tej izdaji smo  dobili to-le  naznanilo :
jBen Hur', pripoviest iz vremena Kristova : angleški napišao Lewis Wallace. Sedam godina radio je umni general Wallace na tom nedostižnom djelu. Godine 1880. ugleda „Ben Hur" prvi put sviet i u čas predobi za se sviet. StijeŠ one opise iz davno uminulih vremena, i nehote proustiš: „Divno !" Godine 1887. bilo je več sto osamdeset i pet hiljada primjeraka razprodano u anglezkom jeziku. Iste godine izadje i prvo izdanje u nje-mačkom jeziku. I do sad izdali su več Niemci „Ben Hura" u 22 jaka izdanja. „Ben Hur" je preveden i u jezik turški, švedski, francezki, tali-janski, a ima izdanje i u povišenom tisku — za sliepce. „Ben Hur" je stekao nedavno svomu generalu autoru i gradjansko pravo u Jerusalemu.
I toga „Ben Hura" izdat če eto do malo na ponuku brače i prijatelja Kaptol vrhbosanski u hrvatskom prievodu, a u najsjajnijem izdanju : ne če se postidjeti ni najsjajnijega salona. Hočemo, da imadnemo štagod i mi Hrvati. Hrvatski „Ben Hur" bit če ukrašen sa 172 krasne illustracije od umjetnika Ant. C. Baworowski-a. Illustracije baš krasnu razsvetljuju i osladjuju štiocu štivo. Papir če biti što može biti samo ljepši. Korice u velikom formatu najelegantnije; bit če urešene sa dvie bojadisane slike: Zarobljeni Ben Hur sastaje se u Nazaretu sa sinom Marijinim i Ben Hur sa Esterom.
Priredit čemo uz to sjajno izdanje još i drugo manje sjajno ali takodjer illustrovano i po sebi ipak vrlo  liepo  i  okusno  opremljeno.
Onoga sjajnoga izdanja naklada iznosit če jedno pet stotina, a ovoga drugoga do dvie hiljade komada. Ciena če prvomu izdanju biti 10 for., a drugomu 5 for. Mladeži hrvatskoj i slovenskoj davat čemo ovo drugo izdanje po   3  for.    Da te