n ajvecji
slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
NARODA
List slovenskih delavcev v Amerild.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day excep t Sundays and legal Holidays«
75,000 Readers.	r
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 113. — ŠTEV. 113.	NEW YORK, TUESDAY, MAY 33, 1924. — TOREK, 13. MAJA, 1024.	VOLUME XXXn. — LETNIK XXXIL
kdo je kriv kršenja jBERGER ZAHTEVA REVIZIJO POGODBE
suhaških postavi Edini socijalistični član kongresa zahteva revizijo versaill-
--ske mirovne pogodbe ter sklicanje prizadetih sil na
konferenco v Washingtonu. — Pravi, da je bila Nemčija zavedena. — Izvedenci nai bi dognali pravi vzrok izbruha svetovne vojne. — Vsi poskusi izvedenja so se izjalovili.
Governer Pinchot iz Pennsylva-nije je izjavil, da je zakladniki tajnik Mellon največji so-vražnik prohibicije. — Rekel je, da je postavo mogoče izvesti.
Washington, D. C., 32. maja. — Kongresnik Berger iz Wisconsin a, edini socijalistični član kongresa, bo predložil darfes poslanski zbornici resolucijo, v kateri bo pozval
Sprtnfiejd, Mass., 12. maja. — Izvedenje po.vtave jo največja moralna naloga, s katero se mors	*	..........' .....*-*-* "" j
Igrati V današnjih dneh ameriški predsednika, naj povabi vse narode, ki so podpisali ver-narod. &e nikdar preje ni bilo jsaillsko mirovno pogodbo, na konferenco v namenu, da omalovaževanje postav in neupo- se revidira to pogodbo in naj se prične ta konferenca ne števanje ustave tako splošno, ne- pozneje kot v prvem tednu meseca decembra tekočega varno in javno. Vsak elan cerkve leta.
mora zavzeti aktivno stališče. Po- Resolucija določa tudi imenovanje komsije izvesta™ je mogoče i zvesti, nerede jdeneev iz nevtralnih narodov, ki nai bi dognali vzroke i/-na Murray Rntlerja in druge. . hru]m svetovlie vojne ter Se poslllži pri tem o«!h doku-To J* »Hlo s,v>ro,,io povernerja jmentov, katere zavezniške vlade še vedno prikrivalo.
rinehota iz 1'ennsvlvanije na na-i	,	1
slov generalne konference, ki se ~ } ersaillska mirovna pogodba temelji na bajki, ka-
vrši tukaj. Njegov govor je vZbu-jtcro so ze flavno l)riznali kot neresnično eel o oni, ki so podil naravno« "senzacije" med ;™£ah ustvariti jo, — je rekel Mr.,Berger. — Ta bajka približno 2500 bebički, ki so se jnaprtuje vojno krivdo izključita le na rame Nemčije. Taj-vdeležiii otvorilne seje. Poslušali dokumenti, ki so bili objavljeni ter o katerih je znano, so ga, kako je proglasil zvezno da obstajajo, so to bajka docela uničili. Oe je sploh mo-vlado samo največjim sovražni- goče smatrati kak narod bolj odgovoren kot kateri drugi koan izvedenja prohibicije.	J narod, sta bili Rusija in Francija — in do gotovih meja
Od obali dO dobali je znano|tiidi Anglija, — bolj krivi izbruha svetovne vojne kot pa grdo izdajstvo, ki so ga izvršili 'Xeinci j a
Mirovna pogodba pa ni le temeljila na bajki, temveč se jo je tudi uveljavilo s sleparijo. Nemški narod je odložil svoje orožje v dobri veri, da bo temeljila mirovna pogodba na štirinajstih točkah, proglašenih od predsednika Wilsona. V vseh mesecih, ki so potekli izza podpisanja premirja ter konečnega sprejema mirovne pogodbe, pa niso za trenutek vzeli vpoštev teh štirinajstih točk. Oe se je kedaj sklenilo kak dogovor med narodi s pomočjo sleparije in varanja, so ga sklenili v Versaillesu.
"Zavezniški izvedenci so ob času. ko je bila podpisana mirovna pogodba, izjavili, da ne bo mogla učinkovati," je rekel Mr. Berger.
,kY petih letih, ki so potekla izza onega časa," je dostavil, 44so bili zaključki izvedencev potrjeni, in francoski militarist i, katerim so pomagali veliki ameriški bankirji, so nadaljevali s tem, o čemur so francoski državniki vedno trdili, da je namen pogodbe, —- namreč z nadaljevanjem
Vsa govoričenja Pinchota, ki modificirane oblike vojne proti Nemčiji,_ne proti Nem-
se vedno sili v ospredje javnega čiji iz vojnih dni, temveč proti narodu, ki se ne more bra-znnimanja, pa s0 jalova vspnčo uti ter si tudi lie more pomagati.
dejstva, da ni bilo še nikdar pre-l	ivicl-re	• i *	,, .
• r , • . ,	1 N • ak Posk> s' tla se izvede mirovno pogodbo m nai
je v cell Zgodvmt deaele toliko ko-	■	&	J
....	, . , do se tako znanstveno vprizorien. se morn lVialmHti
rupeije m javne kradnje knt t _	^	' . 1J.U'.®C muid J^jaiOMTl. 1 o-
zadnjih par letih in glavna kriv-<la pade na rame onih, ki so uveljavili sedaj veljave prohibicijske postave.
nad osemnajstim amend mentom politiki ter njih političn imenovane i. — rekel. — Zveze med lnitlegarji in politiki so pokvarile naše otroke, ponižale naš značaj, osramotile našo vlado ter nas stavile v posmeh celemu ostalemu svetu.
Glede izvedenja prohibicije je rekel:
— Osemnajsti amendment se ni izjalovil. Izjalovilo se je le zvezno »izvedenje tega a mend -menta.
(Joverner Pinchot je strogo ob-sodil zaklad, tajnika Mellona. ker nasprotuje baje sleilnji preiskavi glede uprave proljibicijskega n-rada.
angleži zahtevajo največjo mornarico
ločilo Dawesa ne bo predstavljalo nikake izjeme. Eaz-ventega pa skuša poročilo Dawesa zasužnjiti nemški narod za petdeset let. Hoče vzeti nemške železnice, ki so sedaj v rokah nemške vlade ter jih izročiti kontroli francoskih kapitalistov tr predlaga tudi prvi mortgage na vse tvornice, rudnike, polja in gozdove Nemčije.
"Kot naslednja možna posledica te nesramne pogodbe bo lahko izbruhnila splošna industrijah^ kriza, vka-teri bodo Združene države najhujše prizadete.
44Združene države so v veliki meri odgovorne za ta položaj. Združene države, ki niso imele nobenega prave-Kljub mornariškemu dogovora, ga vzroka za vstop v vojno, so v glavnem odločile izid ki je bil sklenjen v Washing-,vojne, in Woodrow Wilson je pomagal sestaviti mirovno tonu, zahteva Anglija največjo pogodbo ter jo tudi podpisal. Radi te odgovornosti ter
tudi raditega, ker imajo izključno le one med vsemi narodi potrebni ugled in zmožnost, bi morale pričeti z iniei-jativo ter sklicati mednarodno konferenco, da sestavi mi-morju ter	P°S°je' ki bi biU "^dljivi ter v soglasju z ekonom-
hoče, da se Združene države za-|P<f avami, ne da bi skušali, kot je zaman poskusila dovolje z drugim mestom, soglaJversa! !ska mirovila Pogodba, — zasužnjiti narod šestdeset milijonov v srcu Evrope, — narod, ki je že dosti storil za stvar civilizacije in človeškega napredka.'1
Resolucija kongresnika Bergerja seveda ne bo sprejeta v poslanski zbornici, že iz enostavnega vzroka, ker je socijalist, torej "nevaren" obstoječemu "redu'\
mornarico na svetu.
Washington, l). C., 12- maja.— Anprlija vztraja pri zahtevi ne omejene nadvlade na morju ter
no z informacijami, ki so danes v rokah uradnikov tukajšnjega mornariškega departmenta.....
Te informacije, vsebovane v posebnem pismu, ugotavljajo pozitivno, da. bo Anglija vstrajala pri svoji zahtevi, da ohrani prvo me. sto v mornariškem oziru, neglefte na pogodbe, ki so bile že sklenjene a* bližnjem času.
Sedanje angleško stališče nasprotuje stališču angleških delegatov na mornariški razoro-ževal-ni konferenci v Washingtonu, ko so Angleži izjavili, da so zadovoljni s tem. da imajo Združene države nekako isto oboroženo silo na morju. Kljub temu pa se je Angležem, posebno s pomočjo državnega tajnika Hughesa- posrečilo spraviti Združene v tem oziru na drugo mesto.
Razoroževalna konferenca, ki se je vršila v Washingtonu, je odpravila naj Večje, bojne ladje, s katerimi bi lahko ^rožene dr-
sveta, a
je dovolila ob istem času, da o-hrani svojo premoč glede pomožnih ladij ter mornariških postojank.
Angleško naziranje je, da je Anglija upravičena do premoči v mornariškem, ozlrn radi razširno-sti svojega imperija. To je star argument, katerega se je navajalo vedno, kadar se je skušalo upravičiti napore Anglije, da vzdrži svojo mornarico tako močno kot kombinirane mornariška sile vseh ostalih držav. Obstoj angleškega imperija je baje odvisen od navlade na morju.
Ta argument pa se ne tiče le Anglije, temveč tudi Združenih držav. Če bi bila ameriška mor-tiarica dejanski v sili enaka an.
gleški mornarici, bi lahko Zdru
. /
P^ifA	6 i ..v"' ,*„*ž
žene države izzvale obstoj angleškega imperija. Vsled tega morajo paziti Angleži na to, da j* njih mornarica prva in neil ose žena od katerekoli druge države.
Ameriški mornariški častnik, ter uradniki mornariškega de partmenta pa nočejo sprejeti tega angleškega nazlranja in dele-gatje na novi konferenci, ki s«, bo v kratkem vršila, bodo zahtevali popolno enakost med mornaricama Anglije in Združenih držav.
0* KOJAXX 2TA&O0AJTE SV WA "GLAS NAHODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNXV
■mm
KIP SLAVNE LAŠKE IGRALKE.
COPYRIGHT KEYSTONE VIEW CO. NEW VOfttf
^nana iiewyorSkn kiparica Sonja Brown dovršuje kip madame Ele-onore Duse. slavne italijanske igralke, ki je pred kratkim umrla v Pittsburghu. Kip je naročil pittsburški ženski klub.
kiropraktor umrl 'francoski hujskač! po dolgem trpljenju popolnoma poraženi
Kiropraktor, katerega je napadel neki neznanec v njegovem uradu z kladvom, je umrl, nc da bi mogel identificirati svoje-1 ga napadalca.
Newark, X. .J.. 12. aprila. —• George A. Xielson. kiropraktor.! katerega je nekdo u<Iaril po glavi s kladvom. j,' umrl danes, ne da bi mogel dati kaka pojasnila jrle-de identični 1st i svojega napadalca. I "mrl je v občinski btdniei. kjer so detektivi neprestano p »--lušali njegove deliričue izjave v številnih jezikih v namenu, da najdejo kak ključ k rešitvi uganke. —
Dr. George Warren, okrajni zdravnik, ki je izvršil avtopsijo, je izjavil, da je Xielsona sedemkrat udaril po glavi neki človek, ki ga je obiskal na njegovem (lomu v torek popol ' -
John O. Vollmef. neki paeijent Xielsona. je bil prijet ter zadržan brez j a mšč i ne pod obdolžim, da vprizoril napad z namemnu. da ubije. Xjegovo obuašane pred policijo je bilo skrajno sumljivo.
]Mrs. Xielson, žena ubitega, ki je bila skoro neprestano v bolni-ei. kjer je skušala razložiti l»e-e-de svojega moža, ni bila navzoča ob času njegove smrti. Odšla j* domov, da skrbi z:» svojega osem mesecev starega otroka.
Lefevre, znani francoski hujskač,
je bil poražen pri volitvah. —
Unuk Karla Ma^rxa je bil zopet
izvoljen.
Pariz, Franeija, 12. maja. — Tzid splošnih volitev r Franciji je pokazal, da nima revanžna ide ja več toliko pristašev kot jih je imela V icku l--t. ki so sledila vojni.
Prejšni minister zn zunanje zadeve. Malvv. ki je bil obsojen na pet let izgona iz Francije, se jti vrnil v poslansko zbornico ii1 njegove tekmec, ge'icral Castenuu, je bil poražen.
Znani komunist Andre Marty, ki j<* bil obtožen, da je Izročil svojo ladjo v Črnem morju boljševi-kom. je l)il izvoljen v departmen-tu Seine-et-Oise in -lean Longuet. unuk Karla Marxa, se je zopet vrnil v zboiiineo.
Longuet je znan tudi v Ani t-riki vsled svojega preda val nega potovanja, katero je vprizoril leta 1922.
Andre Lefevre. eden onih. ki so po končani vojni najbolj huj-skali proti Xe.mčiji, je bil v družbi svojih enakosnislečih tovarišev poražen.
3Tareel .('achin. voditelj komunistov. j«' bil uspešen v volilnem bojnu. Leon Daudet. voditelj rr* jalistov. jt* hi] poražen.
denarna izplačila
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.50 20C0 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50
Pri nakazilih, ki znašajo nuu>j kot en tiso* dinarjev računam« posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. __Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir ......... $10.10 300 lir.........$14.85
500 lir..........$24.25 1000 lir..........$47.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov ia poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta. Op*-
tiji in Zadru.
Za pošilja t ve. ki presojo PKTTISOC DINAKJKV ali pa DVATISlifl
LIR dovoljujemo po modernosti se JHtseben dopnst. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni ptalna. menja se večkrat in nepričakovano; |z tega razloga nam ni mogrče podati natančne cene vnaproj, računamo po rent tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listo.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic 1'ostal Money Order »II pa New lT<uic Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
Tel. Cortlandt 4687. tilavne zastopstvo Jadranske
PRESENETLJIV IZID FRANC. VOLITEV
Poincare je bil poražen v francoskih splošnih volitvah. — Levica je dobila kontrolo nad zbornico. — Radikalni socijalisti predstavljajo največjo skupino. — Izid je bil popolnoma nepričakovan. — Razen v Parizu so zmagali skoraj vsepovsod radikalni socijalisti.
Poroča Edwin L. James.
Pariz, Francija, 12. maja. — V značilnem in povsem nepričakovanem preobratu je bila liacijonalistiina večina poslanske zbornice, ki je vladala Franciji od leta 191J» naprej poražena v veerajšnih parlamentarnih volitvah.
Danes, ob treli zjutraj, je postalo gotovo, da si je pridobila levica kontrolo nad poslansko zbornico in da bodo radikalni socijalisti, ^katerim načeluje Edvard Herriof^ najmočnejša stranka v parlamentu. Ceni se. da je pridobila levica več kot sto sedežev v novem parlamentu.
V Parizu so danes zjutraj napovedovali, da bo ministrski predsednik odstopil, ko bo postal znan konečui izid volitev in opozarja se tudi na dejstvo, da stoji predsednik Millerand odločno na strani ministrskega predsednika. V slučaju, da bi Francija izpremenila svojo politiko glede Rubra, bo mogoče celo predsednik Millerand zapustil Elizejsko palačo.
Pariz, opustošene pokrajine ter Alzacija in Lt»renska so glasovale za Poineareja, a v ostalih pokrajinah so zmerni levičarji veliko pridobili.
Komunisti so sicer dobili par dodatnih sedežev, a njih zmaga ni prav nič značilna.
Resnični pomen izida volitev tiči po mnenju dobrih opazovalcev položaja v tem, da se zavzema pretežna večina francoskih volitev za politiko Herriota in Brianda. ne pa za politiko Milleranda in Poineareja.
Nobenega dvoma ne more biti o tenj, da so stala nova davčna bremena, katera se je naložilo deželi, dosti sedežev nacionalističnemu bloku v parlamentu.
Čeprav se smatra izid volitev neugodnim za Poineareja. se vendar opozarja na dejstvo, da so radikalni socijalisti stalno podpirali njegovo ruhrsko politiko od februarja preteklega leta naprej, a v svoje zadnje reformiranje kabineta je vključil ministrski predsednik tri člane zmerne levice ter ni vsled tega preko možnosti, da bo ostal v uradu, dokler.ne zaključi pogajanj radi Dawesovega reparacij s k e ga n a č rta.
Pariz bo vstal danes zjutraj ter doživel svoje največje presenečenje. Prva poročila glede izida volitev so prišla iz Pariza, ki je bil solidno za nacijonalistični blok. in vse je kazalo, da se bodo izpolnila napovedovanja, da se bodo končale volitve z majhnimi dobički za levico.
Ko pa so pričela prihajati poročila iz provinc, sta morala ob treh zjutraj Matin in Echo de Paris, dva najbolj trdna podpornika Poineareja in njegove politike, priznati, da je doživel nacijonalistični blok velik poraz.
Potekel bo cel dan, predno bodo premotrena zaključna poročila glede izida volitev, a dobri politični opazovalci so mnenja, da bo konečni izid pokazal zmago radikalnih soeijalistov.
Poincare se je vrnil danes popoldne iz svojega volilnega okraja v Pariz ter je pričakovati, da bo takoj objavil svoje stališče v spričo izida volitev.
Mesto Pariz je dalo večino nacionalističnemu bloku, a izven glavnega mesta so zmagali skoro vsepovsod radikalni socijalisti in sorodne jim stranke. S tem je bila močno omajana večina nacionalističnega bloka, ki je štela nekako 80 glasov.
Rojalisti so očividno izgubili v vseli delili Francije in izpopolnila se tudi niso pričakovanja komunistov, ki so pričakovali dosti uspehov." ;Y Parizu samem, kjer so bili komunisti najmočnejši, niso dosegli pričakovanih uspehov, kajti niso razpolagali s tako velikim številom glasov kot so vedno trdili, da jih imajo za seboj. Poročila iz provinc pa vendar kažejo, da so v nekaterih okrajih zmagali.
Med žrtvami volitev je bil tudi Andre Tardieu, pristaš Clemenceau-ja, ki je bil poražen v Seine-et-Oise.
TRUPLO
IGRALKE V DOMOVINI.
Rim, Italija. 11. maja. — Danes zjutraj je dospelo sem truplo slav-ne italijanske iprralke Eleouore* Duse. Krsta je bila razstavljena na istem prostoru kot je ležala svoj čas krsta z italijanskim naznanim vojakom.
Krsta je bila zavita v črnino. Stražile so jo črno-oblevene žen ske.
DVESTO KUBANSKIH VSTA-ŠEV-SE JE VDALO.
Havana, ltuba. 11. maja. — Vladni uradniki .so danes izjavili, da je vstaja na Kubi končana. Zadnjih dvesto vstašev, ki so ro-govilili krog Sante Clare, se je vdalo.
EBERT O TVORIL KOLINSKI SEMENJ.
Kolin, N eročija. 11. maja. — Danes je bil tukaj otvorjen ko-linski velesejm. O tvoril <ra je predsednik nemške republike Ebert. Imel jej ako pomenljiv govor, v katerem se je zavzemal za gospodarski napredek Nemčije.
PREDSED. EBERT V K0UNU.
Kolin, Nemčija, 12. maja. — Kolinski semenj, ki je postal eden najbolj važnih meti sličnimi dogodki, je bil otvorjen včeraj od državnega predsednika Eberta.
V družbi državnega predsednika se je nahajal tudi državni kan-eelar Marx.
. "	- /■•-',,= :;-■ j^i-i-,. - • i'-., • : ..v.	... -.L^.t ,;
\
GLAS NAHODA: 13. MAJA. 1924
GLAS NARODA"
aatf Publii
PNtoM Fvbliaklnf Om$m*
P RAJIH SAStKIt«
Lttfll KINIDtl«
Id« Corporation a nO
—fuoh v* M«nh«tten,
of Al> ooi ®ffl
Ywfe Cl%,
I
Y.
i l a
(Voloo
k NARODA*« Of tho
i mimo Bfiry Pay Except Sunday owO WHOoyo.
Za N*w Vop* u M*
2o M loto ........
Za iRoxtmitn m Ml Za pol l«ta .....v...
»ubacrtptlon Yearly M.00
A*vectleem«nt an A«r«nwnt
»«M NafOa" teHaJa vaafcl Pan tov»*m*l nadaij lw
kr«. podplaa lm «ab«noatt a« sa prfobiujajo. Donmr aa] M Money Order. Prt aprcmembl kraja rarotelkoT, _
tail prefim)e Mlraliiea naznani, 0a bltrala najdeato aaalarBlka.
• L A • NARODA" ■•roufh tf Manhatttan. 1 ▼alapheooi CartlanOt OTI
V.
DESET TISOČ UMOROV
Mttl ilruLiiiiii stvarmi vodimo civilizirani svet rudi v umorih.	. * * % *. ^
V Angliji in Walosti hi bilo treba petdeset let, da bi um« rili toliko ljudi kot jih je bilo umorjenih v nasi deželi tekom preteklega leta.
"Na temelju števila prebivalcev," pravi dr. Frederick 3foiTmau. Prudential Insurance Company, "so bili umori a- Združenih državah v preteklem letu pet in dvajsetkrat 1ako pogosti kot pa v Angliji in Walesu. Trikrat bolj pogosti so bili tukaj kot pa v Italiji."
To i a i h* presenetljivo, temveč naravnost neznosno. Ka/.o nam stanje razmer pod udobno in redno površino a-3iieri>kega življenja- ki je neizmerno bolj značilno kot pa <i!> odstotkov ta koz vanih javnih zadev, s katerimi si politiki belijo glave ter se pote.
Narod, v katerem se tako pogosto dogajajo nasilni zločini, mora preiskati samega sebe z br;iJaino odkritosrčnostjo.
Tu neprimerno veliko število umorov je le en simptom nepostavnosti in nasilja. Umor pogosto ni zločin, ki se završi sam posebi. Ponavadi je končno zločin, ki se rodi iz drugih manjših zločinov. Y občini« v kateri so umori nekaj običajnega, najdemo v primernem razmerju "tudi druge zločine.
Za to izjalovi jen je naše civilizacije pade v prvi vrsti odgovornost na polieijo in sodišča. Policija in sodišča se ne morejo izogniti tej odgovornosti.
Zakaj pa ne moreta ameriška policija in ameriška postava preprečiti zločina?
Vzrok je dobro znan vsem proučevalcem ameriške zgodovine. Kol narodu se nam dosedaj še nikdar ni po-srečilo izločiti poslovanje pravice iz politike. Splošno pravilo tekom stoletja je bilo, smatrati pravico kot nekaka paironažo politike.
Mi smo zahtevali ter tudi dobili, ne policistov, temveč republikance in demokrate; ne sodnike, temveč republikanske in demokratične sodnike.
Nikdar se nismo dosti brigali, da uveljavimo justico kot so jo uveljavili A Krleži, ter ustvarimo policijo in pravosodno oblast, ki je stalna, izvedena ter neodvisna. Ce ne bomo dosledno sledili vzglediMlrugih dežel v tem oziru, ne moremo pričakovati, da bi bilo naše pravosodje uspešno.
To pa je le ena plat problema.
Na rame svojega amaterskega justičnega sistema smo naložili breme iz vedenja postav, ki presega vse človeške sile.
Mi nismo zadovoljni, kot Angleži, da mobiliziramo po-licijo in sodišča proti krimnaleem.
Obe sili skušamo tudi mobilizirati proti grešnikom in onim, katerim ta ali ona naprava ne ugaja. Svojo poli-cijo in svoja sodišča imamo vedno tako zaposlena v poskusu. da napravimo človeštvo dovršeno, da nima niti časa, niti energije, da bi osredotočila vso svojo pozornost na zločin. Posledica tega je, da so policisti, ki bi se morali boriti proti zločinu, zaposleni s cenzuriranjem slik, zasledovanjem delavskih unij, pisanjem poročil o boljševizmu, pokušanjem pijač v restavracijah in brskanjem po kojia-liščili.
Vse to se vrši sredi prebivalstva, ki neprestano govoriči o postavi in redu. V tej deželi imamo celo ploho postav, katere so uveljavili ljudje, ki se niti malo ne brigajo, če se bo te postave tudi izvedlo.
Posledica vsega tega je zaničevanje postav, ki je brez primere v zapadni poluobli sveta.
Izvirno poročilo iz Belokrajine.
Is Belokrajini?.
Zadnji fas nam je prinesel nekaj novic. Sktbo vreme je letr>» zadržalo vso letino, tako da je komaj sv. Jurij našel nekaj cvetočih črešrnj, bukev pa še ni bila zelena in z:! o so se deca kalila, da čeli'' zelenega Jurja zamntfati letos v slamo.
Zadnja komisija, ki je bila vBn-iu •vju. je odkrila mnogo nepravilnosti, ki so se tam gotdile, oblasti pa so bilo slepe m gluhe .za vse krivice in prodipgetavnoati. Sedaj je prišlo vendar na dan dedeee:
Krnetske lože bi morale ostati zavarovane z vetrovnim pasom, kar se ni zgodilo. ampak so se eelo posekale bukve iz kmetiške loZe. TienedLkovi logarji so kar sami globili ljudi. če m našli živinče v l z:, in s,ice«r brez vednesti in dovoljenja spdnije in glavarstva. Velik del lože bi bil moral'biti na novo pogozdan že pved 7 leti, pa kc danes ni, dasiravno je dala o-krnjna drevesnica Benediku smre-l-ove vidike namesto kmetom, ki jo vzdržujejo. Sedaj, ko so laze posekane, bomo omajnera gozdar-
Peter Zgaga
, prav lahko pogrešali. t e so prest lili in skrčili gc-onieterske urade. bodo lahko reducirali tudi ge--jotla Campo, ki je Kenedikvv -drevesničar in * fihtrajbarJ\ Dovoljenje za Sekanje je clnbil Hene-d:k od okrijnega glavarstva, toda »" krajinska uprava ga je razve-ijavila. To pa ni Benedika prav i i i motilo, ker je vedc-l. da !»o vzlic kazni vseeno t< liko zaslužil, d:i mu ne bo treba jesti nezabe-iji*!io. V zadnjem času se je pa kar s-itno rušilo in danes je popolnoma golo tam, kjer.se je še pred nedav-Hin i-ns^rti razprostiral najlepš: belokranjski bukov gozd. Pod težo teli dokazov ni megla komisija drugače, kakor da je Benedika le malo kaznovala, in sicer: zaradi : ršitve zakona na 20.000 krom glo-l>e. na poravnavo komisijskih stroškov, ki znašajo okoli 15.000 kron in takse, ki so zvezane z obsodbo. Dalje nora položiti 2088.000 kron kavcije za napravo drevesnice, da I-o pogozditev zasigurana, ali pa se mu zapleni ves les in prepove
Židovski kapitalizem je torej vendar enkrat oškodovan za malenkost. To je pač jasen dokaz, da je bila istina. ko so ljudje vedno tožili o krivicah, ki so s? jjm godile. Zadoščenje bo tudi Bojan-čanem, ki so trpeli in bodo največ trpeli zaradi Bukovja.
-Sedaj pa. rojaki, važno novico! Drmače filmsko podjetje v Ljubljani bi napravilo belokranjski film, ki bi ga poslali vam kot pozdrav iz starega kraja. Posneli bi kolikor mogoče največ krajev in prikazali tudi vse naše domače življenje, običaje, ki so .še ohranjeni. Marsikdo izmed Belokranj-cev je našel v Ameriki drugo — beljšo domovino, toda vemo, da bi
vseeno še prav rad pogledal v ki-r.ii sv »je domače kraje, kjer je :;"iiil na pašo in rajal s svojim pajdaši po dubrav.ih in košenicab. Marsikdo bo našel v kraju svojo d >!ii:*i'-o hšico. marsikdo znan !,vab obraz, ker bi aranžirali tako, 5»i slikali v ]U vi vrsti ljudi, ki ;maj<; svjee v Ameriki. Film l)i j redvajali p-- vseh amerikansk ii \:no-«rledLš«"ib. /Jasi i pa v slovenskih kolonijah.
Stvar bi bila izvedljiva kmalu in jeseni bi imeli film že lahko t mi — seveda, če bi pre jel i sem dosti denarja. Stroški bi znršali kakih *5«H). ki pa se z vstopnino sigurne krijejo. Priporočam«) kakemu prijetnemu rojaku, da se /. ivzaiue ya stvar in sporoči ured-n:š?vu našega lista, ki bi nabrane zneske tudi izkazalo.
V ljubljanskih dnevnikih je oglas, v katerem priporoča podjetnik z velikimi črkami svoj-e podjetje.
Omenja, da je to prvovrsten hotel, v katerem je amerikanska bara in v katerem igra vsak večer originalna "jazz" bamla.
Na prvi pogled bi rekel človek, da se Ljubljana civilizira.
Skoda le, da sta amerikanska bara in orginakia jazz '-banda
kaj slabo znamenje civilizacije. *
lil tudi naslednji oglas sem o-pazil v ljubljanskem listu:
Uospodična. b-pa. mla<la, se želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim oziroma bogatim gospo-dom.
Vzemimo, da bi se dva ponudila. Prvi bi ji dokazal svoje poštenje. drugi pa svoje bogastva.
Kaj mislite. ko«ra bi izbrala? ★
Bilo je v soboto zvečer. Sedel .sem v ozadju dvorane ter poslušal dva rojaka, ki sta kritizirala Tu-cičevo igro " Amerikaiika kateri* sta tako izvrstno vprizorila Kajner in Danilova.
Vsebina ijrrre j<- naslednja : Mož se vrne iz Amerike domov ter dobi doma ženo s tri leta starim otrokom. Mož zdivja iit se jezi. žena s<* pa priprosto opravičuje. Nazadnje se pa. tudi mož pomiri in se vda v božjo voljo.
Prvemu rojaku i«rra ni ugajala, drugemu pa jako.
—	Igra je vzeta iz življenja — je dokazoval. — In bas, ker je iz življenja vzeta, je naravna. To,
j kar se je urajnialo " AmerikanciP" 'se lahko urajma tudi. meni ali tebi.
Rojak je pomislil, zaškripal z zobmi, stisnil pesti in odvrnil:
Imaš pa tudi pra<v . . .
★
Južna Amerika je proizvedla znanega pretepača Firpa.
Močan je kot bivol, in razen Amerikanca Dempseva mu do danes še nihče ni bil kos.
Pred štirinajstimi dnevi je izjavil. da. ne bo nikdar več javno nastopil v ringu in da se ne bo nikdar več pretepal.
Pred enim tednom je poslal v svet drugo izjavo, namreč, da se bo v kratkem poročil . . .
Kako človek nehote samega sebe tolče po zobeh . . .
★
Prijatelj mi poroča: Ženi je postalo slabo. Poslala me je v lekarno po zdravila. Prišel sem v tuje
mesto. Večerilo se je. Taval sem i "
1 po ulicah in iskal lekarne, pa je nisem mogel najti. Srečam čedno oblečenega gospoda in ga vprašam: Prosim, povejte mi, kje je lekarna ?
Mož me motri nekaj časa. kot da bi se hotel prepričati o poštenosti in dobri volji. Potem pravi:
—	Lekarna je daleč. Najmanj petnajst blokov. Za skrajno silo je pa še meni nekaj ostalo.
Skrivnostno seže v žep ter mi ; poda steklenico.
SugnslntianHfea
Ustanovljena L 1898
2CatoL SpJmnta
Inkorportrana L l&vJ*
i
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Olavnl otfbornlkl: FrMednlk: RUDOLF P1RDAN. tU B. 1M ft«-, Qtwtot. O. Podpredsednik: LOUT6 BALAST, Box 1M Pearl A**.. faonU*
Tajnik: JOSEPH FISHLF.R, Ely. Minn. Blagajnik: LOU18 CHAMPA, Box Ml, Ely, Minn.
fcMOjnlir nelaplačatilh amrtnla: JOHJN MOV1SM, Ul >-> Ml It*. Valuta. Mlaa.
vmavnl itrmlki Sr. lOE T. GKAHBE. tf« AaMrkaa luu Hank Blstk Ava., Vlttabuiftk, Pa.
Ntfearnl adfeari ■BABKIK, Room HI BakawaU
street*, Pittsburgh. Pa.
MOHOR MLADIC.	W. it Btrea«, CUur>, UL
nANK ftKk A BBC. 4X1] Waaklsitoa ■ treat.
AJfTON
Prratnl ttbtr. UONAJtD BLABODNTK, Bob 4tr. Bly, Mlac. GREGOR J. PORE.N'TA. S10 Btevenaon Bids., Payalia*. tTuA. FRANK BORICH. «117 fit. Clair Ava.. Clayalaad. O.
ZrfruSaaalnl adfteri
TALBNTTN PTRC. 7M London Rd-. N. B-. Cle-relaa«. R. PAULINE EKMENC. «81 Park Str., Milwaukee. Wia. JO81P 8TERLE, 404 F.. Mesa Avenue, Pueblo, Cot*. ANTON CKLARC, lU Market Street, Waakeraa. DL
>■ - ■	Jednotlno are.dno claalle: "Qlaa MWifh,	, . .
Taa atrazi tikajoča aa uradnih udir kakor to41 (mri« »oK]atv«
aa| aa poailjajo na jlarneri tajnika. Vsa prttoftba saj aa poUlJa na ^red-aadnlka porotnega odbora. Prošnja aa aprejeaa no Tik Baaov ta kotallM ■VrlSevala naj ae poillja na vrhovnega adravnlka.
Jncoalovanaka KatoUSka Jednota aa priporoča ma JugoaloraBtaa M obilen pristop. Kdor teli postati Clan te organizacije, naj aa aclaal tajnika bUtnJera druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih druttov aa pa obralM na tajnika. Noto druitTo ae lahko vstanovt a I člani ali w«nt«««|
Gledališče-Glasba=Kino
DANILOVA IN RAJNER.
SMRTNA KOSA.
, Veeraj zjutraj je dospel iz Tle-velanda v New York rojak .John Petrich, star 44 let. doma iz vrhniške okoliee. V pisarni Praiik Sakser State Bank se je pogovarjal s svojimi sopotniki, naenkrat se je pa zgrrudil mrtev na tla. Xaj-brže pa je zadela srčna kap. V domovino je nameraval potovati s parnikom " Pa ris", ki odpluje v sredo iz New Yorka. Smrt mu je pa prekrižala naerte. Pred ea-som se je bil poškodoval v tovarni. Zlomilo mu je roko in dvoje reber. Morda so tudi tn poškodbe nekoliko pripomogle k smrti. Bil je samec.
V Ameriki je brval enajst let. V Clevelandu zapušea sestrično, ki živi nekje na 58. cesti. On je stanoval v hiši št, 1378 na 40. cesti, Cleveland, Ohio.
Kdo je zmagal pri francoskih j volitvah ?
Ta vprašanja so vrvela veeraj I j>o vsem svetu.
I pam. da je odgovor vse zadovoljil.
Zmagal je namreč zdravi razum.
★
Republikanci bodo imenovali svojega predsedniškega kandidata v petek dne 13. junija.
Republikanci niso prazno verni. Ne boje se uiti petka, niti trinajstega dne v mesecu.
Malo več skrhi jim povzroča torek dne 4. novembra.
V	soboto zv»*eer je gosi ovala v New Vorku na.jb(djša slovenska gledališka igralka gospa Avgusta I )ani!ova.
Iz Olevelaiida jo je povabil ni*\v-vorški Jugoslovan.ski Klub. koje-^ra poglaviten namen je* ustvariti celotnost v newyorski jugoslovanski koloniji, in ko bo enkrat to doseženo, vzdrževati celotnost s prijateljskimi sestanki, gledališkimi predstavami, predavanji, kon. certi itd.
V	soboto zvečer je bilo opaziti, da se ta smela in spočetka navidezno neizvedljiva ideja bliža svoji vresničitvi.
Igrali so troje enodejank.
Slovensko **0b zadnji uri", hrvatsko "Amerikauka" in sib-sko "Miš".
Avtor slovenske eno*.lejanke je priznani slovenski dramatik biiL Kristan.
Dejanje se vrši v Ljubljani tik ]»red prevratom.
Po naši sodbi j«* vsebina tako pomembna, da bi morala tvoriti poglavitno poglavje v romanu iz naše polit ično-kulr urne zgodovine. —
Na odru ni prišla dosti v pošte v.
Z večjim užitkom bi jo čital človek v knjigi. kjer bi labk.-i .sproti pretehtal in precenil vsako besedo.
Igrati bi jo morali na dan prevrata v Ljubljani pa bi si avtor lahko laskal zavest, da ni še nobena slovenska igra doživela večjega uspeha kot njegova.
"Ob zadnji uri" je kot slavnostna himna.
Dosti in vse pomeni, če jo po-j'\JO v pravem trenutku, le malo pa velja, če njeno izvrstno besedilo pojejo najboljši pevci plesa-željnim parom.
Glavno vlogo je igrala Danilova. Njena umetniška sposobnost se ni mogla razmahniti, ker ji je bilo vloga neprimerna. Videlo se je. da je izčrpala iz nje vse, kar je bilo mogoče. Ves njen nastop v prvi igri skoraj ni odhtehtal ene kretnje v "Amerikanki".
Kristan kot Ivan Gornik je bil dober. Boljše bi bilo seveda, če bi svoje nazore razkladal na narodni tribuni kot pa v ožjem doma-čem krogu.
Marici Cigoj ni drugega očitati kot malce nesigurnosti in po-
manjkanja mimike.
Feliks K i ule bi neizmerno bolj ugajal. <*e bi ne imel na licih listih nesrečnih zalizkov.
Ralph Danilo je naš star znanec. Njegova igra je neprisiljena, in je neprekosljiv mojster v ljubljanskem dialektu.
Presenetila nas j»- Frances Lu-teršek. Igrala je mlado učiteljico. vso prežeto z novim duhom. V svoji dekliški naivnosti je prostodušno izražala nazore, ki ->e jih ni upal izraz'ti do zadnjega trenutka nobeden njenih znancev.
Prednjačil .je pa goajKKl Rajner. Blaziranega avstrijskega grofa je pokazal izredno naravno.
Njegova vloga je bila tudi najtežavnejša. Od ostalih igralcev se je zahtevalo, da so živeli na odra. <>n je pa moral igrali. In igral je tako fino, neprisiljeno in strokov-njaško, da je šele poslednji trenutek "Zadnje ure" razkrinkal njegovo igro.
S-nov hrvatske enodejaiike "Amerikanka" je vzeta iz živje-nja. Ker sta jo igrala dva naša najboljša igralca — Rajner in Danilova. — je doživela uspeh, o katerem se ni avtorju niti sanjalo. Danilova je bila v svojem elementu. d očim je Rajner predstavljal najdovršenejši tip slavonskega kmeta. Ta kratka igra je bila biser vsega večera.
Za pridavček so dali srbsko enodejanko "Miš". /Jo-spa Mla-dineova je bila presenetljivo dobra. istotako tudi gospod Blaže-vič.
Zabavo je zaključil ples, ki .t« trajal skoraj do treh zjutraj.
Vsak. ki je bil navzoč, je srčno hvaležen Jugoslovanskemu Klubu za užitka poln večer.
Nenanavadna svatba na Dunaju.
Na Dunaju se je vršila nenavadna poroka. Vzela sta se 77. letna Sofija Reisner in 81. letni Mihael Nemvrith. Nevesta in ženin živita v zavodu za onemogle starce. Zanimivo pa je pri tem, da se i*>ročenea poznata že od ne-j vestinega 17. leta. Ljubezen za-J ljubljencev je preživela celo vr-! sto zanimivih faz. Oba sta imela j toliko smole v življenju, da sta i se mogla odločiti za pwoko šele J na svoja stara leta. ko že stojita z eno nogo v grobu.
irovA XAimnvA khjioa
NA KRVAVIH POLJANAH
T RPLENJE in strahote m bojsiK pghoiOX b&fttflK slov enakega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivlega slovenafiga (M>lka od prvega do zadnjega dne svetovne vojna. Bi Galicije, z Doberdožke planote, z gorovja s Tirol, VfcJI* Sega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavj |0 i polkovem nporo ter njega kakletvi.
$1»
•__m
KaJigaJeMe
STO


: ■■_______-	, T'
-
. ... "".■. . " —:.
IT,AS XATWVDA. 11. MATA. 1<V?4
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Vorticm Lanfua*« Inforaatloa IttI—. — Jofoalav Banu.)
NOVI PRISELJENIŠKI ZAKON.
Ljudje veliko vprašujejo o raz-j ljudi v starem kraju, ki hočejo nih določbah novega priseljeni-1 priti v Združene države, so že do--skega zakona, ki stopi v veljav* bili registracijske številke od < ;ie 1. julija. Ziasii oni. ki hoče-J ameriškega konzula in so popol-ju cd potovati na ob">k v stari noma prepričani, da bodo zato kraj ali ki pričakujejo prihod ka-J dobili ameriško vizo. Novi zakon kakega sorodnika, bi radi izvede
li o te ali oni določbi novega zakona. Ravno sedaj pa je težko da-111 kak zanesljiv nasvet o tej stvari. Novi zakon, ko to pišemo, ni
pa jim utegne onemogočiti prihod v Združene države. Oni. ki kupijo vnaprej šifkarto in je po tem ne morejo rabiti, ne dobijo nazaj vse voznine, marveč se jim
provizija. Takim in drugim ne potrebnim stroškom se ljudje iz-
bil še definrtivno sprejet. Cim bo pri povračilu odbije agent ova kongres sprejel skupni predlog nadzorničnega odbora in ga predsednik podpiše, borno takoj obja-j ognejo, ako se ne prenaglijo in \ili obširno poročilo in razlaganje počakajo, dokler ne bo stvar ure-o najvažnejših določbah tega za- jena.
kona. Sedaj pa niso še vse na- isti nasvet velja tudi za ino-tančne določbe znane; na vsak zemee ki vSW]aj odpotujejo v st;. način pa bo novi zakon precej! ri kraj npajoč. da jim tudi no-ra/ličen od sedanjega kvotnega|vi zakon dovoli, da se povrnejo zakona, ne le kar se tiče obsega | po kratkem obisku, kakor tudi za kvote, marveč tudi glede drugih j one -državljane. ki hočejo pripeljati nazaj svojo inozemsko že-
važnih določb.
Za vse, ki hočejo informacije o novem zakonu, da se bodo znali ravnati, je zato najboljše, naj še nekoliko počakajo, dokler ne bo novi zakon defintivno sprejet in bodo vse določbe in posameznosti znane. Do tedaj ni treba izpostaviti se nikakim stroškom. Mnogo
no. Treba povdarjati. da sedanji zakon je le začasnega značaja in da na njegovo mesto stopi dne 1. julija v veljavo novi zakon, r.i da le njegove določbe bodo od tedaj naprej veljavne v pogledu prišel jeva nja.
ODHODNA DOVOLJENJA ZA ODPOTUJOČE INOZEMCE. '
Mnogo sitnosti in nadlog doživljajo oni inozemci, ki ob svojem odhodu iz Združenih držav ne morejo dokazati, da so plačali odhodninski davek (income taxi. Mnogi prihajajo v New York, pripravljeni na pot. in tu najdejo. da morajo plačati nepričakovane zneske na račun dohodari-ne. Nekateri pozabljajo prinesti , seboj potrdila (receipts) o pla-r-anem davku. Drugi, ki niso bili dolžni plačati davek radi nezadostnega dohodka, ne prinašajo n seboj izjave svojih delodajalcev o tem, koliko so zaslužili. Zopet drugi, ki si bili bolni in nesposobni za delo, nimajo zdravniškega spričevala, tla bi mogli to dokazati. Ti in drugi razlogi povzro-čujejo prizadetim potnikom mnogo nevoljc in ogorčenja proti vladi. ki jim nalaga davek, dočim bi večini slučajev morali grajati le same sebe radi svoje brezbrižno-
sti.	r -
Zakon zahteva, da si vsak ino-zemec, predno odpotuje iz kakega ameriškega pristanišča, mora «*1 davčne oblasti v tem prist a ni-* šču priskrbeti odhodno dovoljenje. Ko stopi na pomol (pier), da se vkrca, mora pokazati in izroditi eolninarjem to potrdilo. Drugače ne more odpotovati. To odhodno dovoljenje, ki se izdaje ino-zemeem. kateri so vzadostili svoji davčni dolžnosti, se imenuje "income tax elearenee*' ali pa "sailing permit".
(non-resident alien).
Davčne dolžnosti in pred pravice nastanjenega inozemca so ravno iste kot one ameriškega državljana. Inozemec, resnično stanujoč v Združenih državah, ki ni torej prišel sem le na začasen obisk, .se smatra za nastanjenea. kar se tiče dohodarine. Tudi, ako njegova družina živi v inozemstvu in je njegov namen, da se bo kedaj v prihodu jost i, ali ne v določenem času, povrnil v stari kraj, on je vendarle "resident". Ako živi v Združenih državah iu sam ne ve, da-li se bo kdaj povrnil ali ne, on je "resident". Ako je kdo prišel v Zdr. države v svrho kakega posebnega opravila ali to opravilo je take vrste, da zahteva daljše bivanje, tako da se dotičnik začasno nastani v Združenih državah, on postane "resident", dasi je imel vedno namen povrniti se, čim opravi posel, radi katerega je prišel. Oim je kdo v tem zmishi postal "resident"', on plačuje davek kot nru stanjenec. dokler ostane v Združenih državah. Kdor je bil enkrat* nastanjen v Združenih državah, ne postane "non-resident", ko se odloči odpotovati.
Nastanjeni inozemec — in taki so vsi naši priseljenci v pravem zmislti besede — mora plačevali isti dohodninski davek kot ameriški državljan, namreč 4% (štiri odsto) na čistem dohodku tekom 'koledarskega leta. Ta davčni ort-
Ko je potnik že prišel v Xew,fitotok Pa ^ 7M koledarsko leto
York .mu je nemogoče priskrbeti si dokazila o izpolnitvi davčna dolžnosti, ako jih nima s seboj. Da se izogne sitnostim, nepotrebnim stroškom in zamudi Časa, je najboljše, da si inozemec priskrbi potrdilo, da je vzadostll davčni dolžnosti, oziroma da ni bil dolžan plačati davek, še pred svojim odhodom iz kraja, kjer je stanoval. Da stori to. naj se poda ^ davčni urad (Collector of Internal Revenue) oziroma k davčnemu agentu onega kraja, kjer .ie živel, in tam poravna ves davek, ki ga dolguje na svojem dohod k r do vštevši zadnjega koledarskega meseca pred svojim nameravanim odhodom. Ko plača dolžni davek oziroma ko dotkaže, da ni nič dolžan plačati, mu davčni u-rarinik izda potrdilo, da je vza-d ost i I določbam dačnega zakona. Potem mu treba le pokazati to potrdilo davčni oblasti v pristanišču odhoda (v New Yorku na Custom House) in ta-le mu izda brez drugega odhodno dovoljenje.
Treba zapomniti si, da se ino-zemci iz stališča dohodninskega davka delijo v dve skupini; v nastanjene inozemce (resident alien) in nenastanjene inozemce.
1918 znašal 6<-/c. Pravico ima, <la odbije od svojega čistega dohodka $1000 kot osebno oprostnino. ako je samec, in $2500 (.+"2000 za leta pred 1922). ako je oženje n in živi skupaj z ženo oziroma ako je poglavar družine. Kdor ne živi skupaj z ženo oziroma nima svoje družine pri sebi. se smatra za samca. Vrhu tega. naj hodi samec ali poročen, ima nadalje

h
/V

p®
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY 44 Hudson St'cet near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Th rd A-enue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison A.enue S7B Courtlandt Avenue near 150th Street, tlronx BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY
44 Jackson Avrnu-near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Stre t n-ar Newark Avenue 584 Summit Annua near N*wark Avenue Prijazno vas vab mo. da ofcršče-te katerokoli našo trgovino. ča imate labeine ali ne. da si ogledate veliko in privlačno izbero koristnih in ornamentalni h daril, katere lahko dobite povsem brezplačno s svojimi labelnr.
KRASNA VAZA
ZASTONJ za 160 labelnov ZASTONJ Star in Magnolia Mleka
Vsul: dom potrebuje par okraskov, kot so naprimer vaze s cvetlicami, da je dom bolj privlačen in prijeten. Vasa, ki jo vidite naslikano, je krasno izdelana ter ročno poslikana. Damo jo z labelni naših vrst Kon-der>z;ranega Micka. Dobi se jo lahko v naših premij-skih trgovinah. Po pošti je ne pošiljamo. Začnite d ir.es štediti labeine s teh kan.
POSEBNA. PONUDBA
(V hočete izpolnili kupon v tem oslasu ter ga odnesti v bližnjo prt mi jsSio trgovino kot je označena spodaj, ali ga po pošljite njun. in «!«<>:!i boste ilustriran Premijski seznani in Posebno f*rein?j>k« Karto, ki je vredna 10 brezplačnih laheinov. Sprejme se sanic tna laka Prennjska Karta od odjemalca s 40 ali ver labelni. Vs-ika naša Prem i j ska Trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi aH vsemi vašimi lahelni s teh kan. ( e ni v vaše ni mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te la-l.ehie in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite Korrien Premium Company. J4 Hudson Street, New York City, zaeno s številko darila označenega v Ilustriranem Premijskem Seznamu, in ml vam iwiiuo [Kwiali brezplačno.
Hranite labilne za
■■Harn
>agot vtia uarii.L.
KUPON
1» .deti's Premium Co.. Ine. 4' H itv«,n Street. N. V. C. May Ki. 1JC21
Ta krpon mora b.ti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premi jsko Karto.
IME ................................. No. 1
NASLOV ....................... (Slovenian)
[agh0ua Brand
ZA GOSPODINJE
Piie ISABELLE KAY
SloveiKkii g«isjKjillnju v Ameriki vedno z veseljem sprejema hh-sveie s jmuii r-jo katerih zamore Imlj-e vršiti svoje dolžnosti kot g,.siMulinja in mali. Na tem mestu lioiim vsak teden objavili ekinek, ki !«.» zanimal v-<:ikti dolm> gosinnlinji>.

PKV1 ČLANKK.
Navodila za knhanje.
Paradižniki so ■/.r\> okusen sadež za pripravljanje dobre jtdie. Vedno imejte na svojem iloinu skalijo takojšno U|ior:il.o. Poskusite naslednja navodila v.a dobro juho.
.lniA IZ PA HA I »IŽN1 K« »V S S.MKTAN« >.
-	eašii-i eva[loriratiega mlek:i.
1 r-aša vode
r;iM' paradižnikov iz škaiije ali pa sveže kuhanih
rajno žiir-ico soli
malo popra
Tajno žlieioo sJadkorja
'i ea jue žlioii-e jieeivue sode
-	veliki ž!ii-i surovega masla
-	veliki žliei moke.
Robinsonje v naši sredi.
<la jo je mogoče opraviti v krat-kem času.
Tak non-resident alien" mora plačati S^t na ves dohodek pori $4000 (za let o 1918 je t it odstotek znaša! 12%). v kolikor je bil dohodek sprejet iz virov znotraj Združenih držav. Pravico ima do osebne oprostil ine $1000. ne pa do odbitkov za odvisne osebe. Tak tipičen nastanjee bi bil na pn. umenik, le i je prišel v Ameriko na kratko turnejo, ali p;i kak 'prizefighter". ki pride v Združene države v svrho kake posebne roko-bprbe.
Zakon določa, da mora delodajalec takejra nenastanjenejra ino- kompliciranost moderne ci^iliza-1 bleka je napravljena iz overall /emca sam iztirjati osemodstotni (t'ije in na prednosti organiziranja blaga. Izdelata lurii svoje rokavi-davek, s tem da «ra odbije od Mer deljenja industrij na različne ee in čepice in nogavice znata p«e-plače in gji izroči davčni oblasti. !p:»noge in stroke. Oglaševalec je sli z izurjenostjo žensk, ki so jili velja za nastanjence in hotel preriočiti svojim čitateljem'jdetle v vojnem času. Edina kon-
(iritiskajte muT-u<> ol> strani. Ko se ho pa]dr jmsnvil. ho kot j>;-rgameut ter popolnoma neprodušen.
Ke!o /.agrinjalo /n okno se lahko ot-isji r. i.«-Iti ^osto razpušTeiiiin milom in goho. Ko delate žajfni<-o. vzemite tielo milo in giirko vodo. (Joho je trelia skoro |»o|Mihiouia ixvili. da se za^rinjala n<» prepoji z vihIo. Naj-lioljšt- u>i»ehe so do<t*že. n1 ]>oluži uigrinjalo na gladko |H>vrsino.
Kjavit-jsto železo se lahko o."isti s pnmiee-kameiioiu ali kakim drn-irim prstškotu. Preprir-ajte -e. da i»o»-jo vaši likalniki gladko dno. kaj-ii tv nertsinosti love hltigo ter pogosto pošk(Hp.ijfj«t sviio iu vol-»i'Uo hiago.
<'e se dela Škroh. je d--Uro rMllnš-r-iti p:ir finih koščkov mila ter jih dodati škrobu. To daje ovratnikom i:i '/.apo-'/it :tm fin Mesk t» r prepreči pt i jemanje in h-pljenje likalnika.
1'ri riš»"-i-nju preprog h«iste imeli najboljše uspehe mrzlo \odo in
uioiiijo.
Nasveti s;le<ie lepote.
Poveesuie [k ire Imlprliue v k<iži i so poslvdi'a uporabe jtavdra :i!i pomanjkanja skrbnosti pri o«-išr-etiju kože. !*«» popolnem «H"iši"-enju kože. i jo izmijle najprvo z gorko vodo in I n:ito ■/. mrzlo. «',> m- upor.-ihi uir-/!<■ votle, birilo oslah* pore iMlprle ter poslale veeje. Po popolnem iz-eišeeltju obraza se po>.lužite tekiteine (katero dobile v lek.-irni za majhen denar t ter si jo Mlrimite \ kožo s kom-i prstov, dokler ne ho koža popolnoma silita.
Vzemimo, da bi moral vsak Člo-| Velik kup nasekanih drva kaže. vek proizvesti svoja živila, izgo- kako malo se brigala za cene pre_ toviti svojo obleko ter si postaviti mnga. a to pomenj.:i šele uvod k z lastnimi rokami svoj dom. IMob. etidncmu načrtu o domači ekono
no življenje bi l»ilt» lakem -lučaju nemogoče.
Tako se je glasilo pred kratkim
liliji. Izdelujeta tudi čevlje. Psnje dobita od krave ali teleta, katero sta ubila, da dobita meso.
v predgovoru nekega oglasa, ko- Sama znata kožo ustrojiti. Izriela-jega namen je bil opozoriti na ta tudi svoje obleke. Običajna o-
I Kidajte začimbo k paradižnikov ler počasi kuhajte za petnajst minut. Pretlačite skozi rešeto in na novo seirrite. stopile surovo maslo v dvojnem loncu, dodajte moko ter mešajte, dokler se ne razpusti.
Razredčite mleko z \ odo ler zlite počasi na surovo maslo in moko. Medtem vedno mešajte, dokler se mešanica tie zgosti, nakar ibdajte peci viio smlo k par:oližuiko. ter zmešajte z belo omako. 1'ostavite takoj na mizo.
Nasveti za kuhinjo.
Vsaka gospodinja, ki sama kuha. bi morala napravili svojo kuhinjo prijetno. Paziti bi morala na to. tla je vsaka stvar na svojem mestu, »ta jo Lahko najde, kadarkoli jo po-t reluije.
Majhna, dobro prezračena kuhinja pospešuje zdravje iu srečo.
<	V postavite limone v peč predno jih rabite, jih prejrrijte skozi ter valjajte nato z roko toliko časa. dokler ne 1»h1o mehke. Ne boste le dobili iz njih dvakrat toliko soka bola. I'osluzujle se redno dobrega kot če so mrzle, temveč imele In.do praška za zobe po vsakem obedu in tudi okus. katere ira nimajo nikdar zvečer predno irreste spal ter obišči-mrzle limone.	te po dvakrat na leto svojejrq zobo-
<	e pokrivate posode s koiiservami zdravnikrt za preiskavo in nasvet, vam ni treba pritrdili pokrova iz Na ta način bosle imeli čiste zdrave papirja, ovitega v. vrvico. Pomočite, bele zobe. ki bodo neizmerno ooveča-močati papir v zelo vroč škrob ler li vašo dobro zunanjost in vaše ga ]Niložite tako preko posode ler zdravje.
Osebno zdravje.
»'isti zobje je redkok'daj razpadejo. i e ohranile svoje, zobe vedno čiste, ne le sempatam. si boste prihranili dosti trpljenja vsled zoho-
Mi priporočamo naslednji izdelek:
Ako potebujele mleka za napravo svojih pudingov, juh. kek-ov itd., uporabljajte zagotovo liordenovo Kvaporirano Mleko, ker je najboljši nadomestek za pravo mleko oziroma smetano.
"iiik, a to se je /.godilo pred iri-th setimi Idi. Še Uikdat se ii;>t<« ja-lužiln telef jn i. Ne sinete pa ini-
To pa ne	„	^	„ ____________________
delodajalec nima nikake pravice bedastočo človeka, ki 1 »i skušal ee'sija. katero sla dala zunaniemu s"''ti, da sta popolnoma nevedna-odbijati davek od njihove plače, plastnim delom zadostiti vsem svo_ tvorniškemu sistemu obstaja v tem.i-11 neinformir.iin. Naročena sia tu Ako hoče dokazati. <la je nesta-|jim potrebam v tej deželi in v ria-jda kupita blaga za svoje bol'dnevnik in na tednik, citata dolne
njenec, naj si priskrbi od davčne 'našnjih dneh.
oblasti modro polo (form 1978). Kljub temu pa živita v razdalji
obleke.	kr.;ige ter zn-i-a razpravlja'i smo-
Imata dve kravi in od teh dvehi1rfno °	vprašanjih. Ka-
Razne vesti.
ki naj jo podpiše pod zapri ;egoj50 milj od Xew Vorka ter v (lobivata luleko za surovo niaslo id;r''rsi žt',ita z bi:vc-in jo potem izroči delodajalcem, razdalji'petih ali šestih milj od jn Kokoši jima dajejo jap-a r*be' S tem on izjavlja, da stanuje ^ Wiltona, Conn., dva brata, po ime- katera zavživata a]i pa proaa^a ^
uresta ii.vit
?vh-zIo vreme in riol«ri z i m - k i
ve-
Prašiči pa jima nudijo -lavno :4"e,'i m Povzročajo bratoma Ilovt na mesno hrano in poleg prašičjega jnikake osamljenosti. Ker je delo odide, da se vsem svojim potrebam s pomočjo'm(,sa zavživeta sempatam kokoši na Pl"ostpm in v hlevu kmalu !:on-
Združenlh državah in da nima ni- nu Gardner in AVilubur Ilovt, sta-kakega določenega načrta, hdaj ra okrog petdeset let. ki zadostita — če sploh kedaj
nastani v drugi deželi. Ta z irio- svojega lastnega dela ter živita1^; tele v jeseni posu-jta -npKe Stuje. da se zabrani delodajalcu pri tem celo udobno.	jin Spen po starem .lomačem obi-
narialjno odbijanje od plače na Brata Ilovt živita v stari 1«>1«>-^aju ter se sme jet a čikaškim vel--račun davka.	nijalni farmski hiši, ki je vedno klavničarjem
Xa vrtu imata nasajen krompir in druge slične pridelke, ita-i
red-
Da odhajajoči inozemec dobi čista in snažna, čeprav bi jo bilo potrdilo o izpolnitvi davčne dol ž- 'že davno treba prebarvati. V spom-
nosti. se mora - osebno podali k larianskem in poletnem času kra-izvenie<Pa j,nata vedno d davčnemu uradniku in prinesti s se mali vrtič pred' hišo različne toljaka" in dve gredi slame Zi 'Z seboj vse pobotnice (receipts , zn cvetke. Tukaj živita mirno oba 'delovalije metek Tobak nr^'iari
.. i.. v . .	i i	-	ii*i	1. .. -t ^ ,.i_____ ..	_____ j J • . . _ * i I	1	'
plačane davke. izjavo deloj.ilc\ brata, skoro v priprost«sti prvih
rata sama ter zdrobita sproi.i rj;:-
(employer's statement) o dohod- priseljencev. Pilgrimov ter nočeta |T<1 jjNt(i kad-ir jho«"<-t ) n m I p i lne*
ku tektim onih let, za k at err ni ničesar slišati o modernih časih	; : T-	-	tkatf-rimi
sxo.I' pi]»ci. Koruza, oves	m se-1,. .
plačal nikakesra davka ali nima ter novih napravah. Svet. z vse-' ,	, • ,	^ živita ta
.	.......	110 Predstavlja krmo z n |.h	doma-
pobotnic oziroma nii imel zadost- mi svojimi novimi iznajdbami, se -	....	i i.	jprav tak
čano. sedeta brata pred velik ogenj v kaminu in eden čita na frlas iz knjige, dočim plete drugi košare.
V pletenju košar sta zelo izurjena in košare, katere izdelata, so trajne in lično izvršene.
Xa tak način, skoro v senci nebotičnikov, katerih nista nikdar videla ter skoro v slišni razdalji podzemljskih vlakov, s se nista nikdar vozila, dva pristaša samodoločbe
dxia- ,,jeo jn ajdo, a to se je iroili čevalo, ako ni imel nika-kejra za- .ia, vendar pa ju ni še pogoltnila. -asih p].edno jo t.iviIizacijo 7Hi]n
služka radi bolezni. Davčni urad- Živita na svojem majhnem otoku 5ila p||p niIin(JV ki so staH uh so
nik v okraju, kjer inozemec sta- preteklosti, mirno, neodvisno in
pobotnic oziroma nii imel zadost- mi svojimi novimi iznajdbami, se - . i;	. - ,	jprav tako srečno kot če bi se par
pravico odbiti še po .^00 (*203(ne|ta d<diodka. da bi plačal da- pomiče naprej, ne da bi vplival	n^i sam^ - 1	»» ^ povspela v vspeniaci
za leta pred 1922) za vsako od-ivek kakor tufli travniško spri- na oba brata. Civilzacija ju obda-C,;(^ in	^ J	<lva-jseto trideseto nadstrop-
'je kakega nebotičnika ali če bi se gnetla med množico potnikov v podzemljskih vlakih. C'e ustvarja to pomanjkanje stika s temi modernimi stvarmi kako čustvo ne-
bratih,
vsaj ne pokažeta tepra v svojem govoru.
Obilo hrane, obleke in prorko za-
visno osebo —- ne pa ženo oziro ma soproga, — ki nima še 18 let starosti ali pa ne more vzdrževati
samo sebe radi telesne ali umno nuj> ^ more zlahka prepričati nemotena. Ker sta popolnoma za-nesposaobnosti. Po-oj je pa. da' resničnosti njegovih navedb. Xi dovoljna s sabo in svojo usodo, se jih davkoplačevalec zares v glav- to pa mnpo5e za davčni ura 1 > ne brigata za počenjanje ostalega nem vzdržuje, in to treba na za-J pristanišču, kjer dostikrat ne ve sveta.
htevo dokazati; ne dela pa prav nič razlike, da-li te odvisne osebe živijo tukaj ali v starem kraju. Zprornje oprostnine in davčni odstotek velja le za dohodke, ki ne presegajo $4000 na leto.
Ne-nastanjeni inozemec pa je oseba, ki nuna svojega rednega bivališča v Združenih državah, marveč smatra sebe le za začasnega potnika in je prišla V Združene države v kako posebno svrho, ki je po svoji naravi taka,
navedbam od pot ujočejra
rujejo
inozemca. Tu se večkrat dojfajn. -topniki". ki da brezvestni ljudje kar prežijo'češ, da imajo
so predstavljajo, poseben ktpul" z na take inozemce in se jim ponu-; davčno oblastjo, ra<li česar da so jajo. da jim preskrbijo odhodno v stanu priskrbeli odhodno riovo-riovoljenje. seveda proti mastno-; Ijenje za manj. kot I>i morali dnu mu plačilu. Zjr otlilo seje večkrat, goče plačati. V vseh teh slučajih da je odjiotujoči priseljenec pla-' gr<» seveda za izkoriščevanje. čal kakemu brzevestnemu ajrenitu Foreign Lan^uajre Infromation 5r25 do $50 za njegovo tcpomoč", j Service, 119 West 41st Street, ko morda sploh ni bil dolžan pla- i New York City, bo dra«»e volje na cat i nikakega davka in bi bil do-j razpolago z vsemi nanlaljnimi in-hil odhodno dovoljenje brez dm- j formacijami vsem osebam, ki se gegra. Približujejo se potnikom j pripravljajo odpotovati iz ,Zdru-tudi nekateri profesijonalni '' za- J ženih držav.
ilo\ t
sednili potokih in revicab.
Kadar zapustita brata dom, ga zapustita skupaj. Včasih 7
.	, , . . . . . , zadovoljstva v teh dveh
hodita z dolgimi, počasnimi koraki. Kaddr se pa vozita, se vuzira v starem vozu z lesenimi osmi, katerega vleče en konj ali pa dva.
Pred leti. ko sta kupibi ta voz. da bi bilo dobro omisliti si na-daljuo kolo. Mogoče sta se bala, da jima bo pošel les ali di bodo
poskočile cene. To posebno kolo pa je ostalo v pristrešju vsa ta leta. ker sta skj-bno pazila na voz. Vsled tega velja še vedno pivjro-govor: — .Je nepotreben kot peto-kolo.
Dva k-at v svojem >:vlj; nju sta brata Hoyt obiskala mesto New [hotela
Friderikov boj za posestva.
Obsežna posestva nadvojvode Friderika na Cehoslovaškem in v Galiciji so pripadla po mirovni poiroribi našle btvenim državam. Cehoslovaška je zasegla posestva na podla<ri § 191 trianonske pogodbe. Proti temu je vložil nadvojvoda rekurz na najvišje upravno sodišče, ne da bi dosegel raz-veljavljenje sekvestra. Xadvojvo-da pravi, da govori dotični člen samo o sekvestraciji posestev družine Ilabsburg-IiOtringen. da se pa ne nanaša na zasebno premoženje in posestva posameznih članov. Angleško besedilo trianonske pogodbe se v tem oziru znat-nuo razlikuje od franco>kega in govori tudi o premoženju jiosn-meznih družinskih članov. Radi tega jo vzela (Vhoslovaška za |>o-dlago sekvestracije angleško besedilo. Nadvojvoda se je sedaj o-brn.il na čeboslovaško madžarsko razsodišče v Haagu. (V mu razsodišče ust rože. bo storil iste korake tudi proti Poljski ni Jugoslaviji. ______________ ^
Kačja moda v Parizu.
V Parizu jo letos prišla v modo kačja koža, katera se uporablja kot okras za ženske čevlje v naj-vetje imata ta dva brata Hoyt.jbizarnejših oblikah. Tako prihaja Tniiitn lictfi 1-x i,. C^<*_______:__.• '___i_____ t?___ _______ i » i ____
Imata listo, ki ju informirajo,'moderna Eva naposled do svoje knjige, ki ju zabavajo in tobak, ki prave obleke — čeprav samo na pomirja njih živce.	' nogah.
Le on majhen tribut plačujeta zunanjem svetu in to je tribut, ka-
terega morajo vsi ljudje plačevati Standard Oilu. Rabita namreč pe-
Poetična primera. Mlad oče (ogleduje prvorojen-
trolej za svojo svetilko, mesto lo- čka) : "Takšno dete je kakor lju-jevo sveče. Ta. tribut pa je po- ba pomlad!"
vsem prostovoljen. Lahko bi nam-J Srečna mamica: "Pa res. vča-reč sama izdela vala sveče, ee bi(sih se smeje navadno pa je mo-
ikro."
OhAS NARODA. 13. MAJA 1924
Kako je v Parizu?
3Par zanimivih sličic in prizorov iz glavnega mesta Francije. — Ženitovanjski ogled. .— Skeptični izvedenci. — Diplomatski incident. — Kaj bi ona rada vedela . . .
Stara civilizacija
V Mezopotamiji; so izkopali starine, ki so stare najmanj šest tisoč let. — Izkopavanja v bližini starega mesta Suza. — Izvor Mojzesovih postav. — Razvoj človeštva.
Glas Naroda
Ijep aprilski dan je izvabil kakih sto oseb tja ven ob dotok Seine, med mo&kimi je največ tr-
V razvalinah mesta Kiš v Mezopotamiji so našli pri izkopninaJi ostanke civilizacije, ki je starejša
govskih pomočnikov s šesto fran>j°d seniiteke. Ta važna arheološka ki mesečne plače, ki morajo svo- najdba odpira asirijogiji nova poje potrelMčme skrčiti na mini-j at in s pomdčjo asirijologije 1»n mum, ženski njkiI pa zastopajo po- i mogoče zdaj točno ugotiviti, kak-veeini služkinje /. dežele, ki sku-j šna je bila prva zgodovinska do-žajo svojo srečo na lahek način. t)a človeštva. Znani aisiriolo« Zunaj oh dotoku Seine se vrši | I^angdon je izdal prevod važne *'semenj ženinov in nevest". Za listine, ki jo je našel pri omenje-15 frankov, ki jih treba pri od- j nih izkopninali. To je kanon. za-JkmIu plačati, se dobi jed in pija-1 konik ene najstarejših habilon-ča za ves dan. in obenem dovo- j >kih dinastij. Važnost tega doku-Jjenje biti volilka oz. žrtev. Teh-I menta spoznamo, če ga primer-nika je sb-deča : Vsi moški vpišejo j jamo z nekaterimi približnimi zgo-ime in stanovanje v register, ki I do vinskimi podatki. O postanku ga hrani zadružni tajnik. Za to | svelovja imamo dva popisa in si-dobijo listek, na katerem je na-' (,('r lz leta 1850 pred Kristusom pisana starost in poklic, in ki g.-? j «to let pozneje. Prvi prepis s<* morajo nositi na vidnem mestu n. j imenuje jahvitski od Jahvc ali -Te-pr. na klobuku. Zabava traja ves j hove, boga Izraelcev; drugi pa tlan: zvečer smejo mlada dekleta elohrmski. od Elohim, božanstva, zahtevati od tajnika ime in na- k i je nekako v zvezi z Jahove. »lov mladeniča, ki se jim je pa- O tej civilizaciji je bilo pred šefom» dopadel.	''20 leti znano, da ne sega preko
* * *	'2000 ali :i(XX) let pr. Kristusom.
K sprejemu rumunske kraljev- d očim nam odkritja egiptologije sk<' dvojice v Elvseeju je bil ]>o pričajo, da je bila civilizacija že starem običaju povabljen ves <1 i- -1 (KX1 let p«*. Kristusom. Zadnje iz-plomatski zbor. Pri tem je nava-1 kopnine v Mezopotamiji pa go voda, da he sporoči vsakemu go- re o civilizaciji, ki jo je poznalo j PoUCUC kllllfi[6* spodu takoj ob prihodu ime da-1 človeštvo 6000 let pred Kr. Te iz-' me, ki jo mora voditi k mizi. Ko kopnine se tičejo naroda, ki se je pripeljal nemški poslanik v ' starejši od Samitov, Sumerijeev, lloesch, je pristopil k njemu veli-j ki etnografsko po zatrdilu asiri-ki ceremonieriu mu tiho šepnil:; jologov niso ne Se-miti ne Arijci.
Ekseelenea. blagovolite ponudi- Angleskso-ameriška naučna misi-ti roko gosjM'j haquillermieKa-i ja se peča zdaj z izkopninami v kor hitro je bil čas, se je napotil ( stari Haldeji in član te misije, poslanik iskati dotieno damo, ka - ravnatelj vseueiliškega muzeja v tere ni sicer poznai niti po ime- Philadelphiji. Gordon, poroča da lili. Toda nihče mu ni mogel da- je bil že izkopan najstarejši hram
ti potrebnega pojasnila. Končno na svetu, ki je bil zgrajen (JOOO j Knjiga o lepem vedenja,
Molitveniki:
Duša popolna ... Marija Varhinja
v platno vezano ..........» .70
v usnje vezano ............ 139
v fino usnje vezano.......... 1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ........... .70
v fino platno vezano ........ 1.10
v usnje vezano ............. 1.50
v fino usnje vezano ........ 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano........... JI
v usnje vezano..............1.65
v ftno usnje vezano ........ L80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črka ini ................90
v usnje" vezano ............ 1.60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOXJTVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook:
v lielo kost vezano ........1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano ............ .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano ................1,50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ................1.30
Ave .Maria:
v fino usnje vezano ........L40
.30 -60
6.90
f;e je llousch predstavil njenemu j let pred Kr. soprogu rekoč; "Moje ime je v.1 Kanon. ki ga je objavil Lang-Jloeseh. spremiti bi moral milo-[dnu. izvira glasom besedila iz tlo-stivo s'oprogo k mizi . . .'» Gospo- j \H. ]io carska »»blast prihajala du Laquillermie se je zresnil o-1 z nei)a 'p a doba je .starejša od v<-braz in mu je odvrnil: "Tega liti soljncga potopa, ki pa ni uničil bo.^te nikdar storili ekscclenca !" j vsega niti v Haldeji. Kajti kanon. Seveda je bil poslanik dolžan za-j navaja poleg <lo!ge vrste carjev
Abecednik slovenski:
broširan .........
trdo vezan........
.Inglesko-elovenski slov
(l>r. Kern) .......
ln£eijSKa služba all nauk kako nuj se k sv. maši streže .... JI
lomači živinozdravnik.......... L25
Dva sestavljena plesa: Četvorka ln
beseda spisano ln narisano.......35
fovedoreja .................... .76
Kubična knjiga ali hitri račun ar za trgovce z lesom..........1.00
1M
litevati pojasnilo. Stvar je postala tragična; mislilo se je že na Poincarcjvo posredovanje, ker je dobro znan z obema gos]Kx}ofma. Končno pa je užaljeni soprog po-
pred to vesoljno katastrofo tudi druge o potopu. Ti carji pa žive tako dolgo, da prekašajo po starosti patriarhe stare zaveze. Prvi od njih Alulim. je vladal 28.800 let:
jasnil, tla je dama, ki bi jo uio-jSain kanon je napisan z zelo jas Spol, ljubezen in materinstvo.....40
ral spremljati, že deset let — mr-lnimi klinu podobnimi črkami na ' Splošno knjigovodstvo, l. in del 1.25
Trdo Vezano Kako se postane ameriški
državljan ........................15
Knjiga o dostojnem vedenja .. M
Katekizem (veliki) ............ .40
Mlekarstvo s Črticami aa tivi-
norejo ..............................76
tfemške angleški tolmač ........ .60
Največji spisovnlk Ijubavnih piiai JM
Frad!a za oliko ................ .65
Pshitne motnje na alkoholski podlagi ......................... 1.—
Praktični računa r ali hitri računar .75 Slovensko-anglečka slovnica,
s slovarjem, trdo vezana......L6#
Slovenska slovnica za sredne šole,
(lireznik) .................. L—
tva.
* * *
Naslednja zgodba je zanimiva radi tega. ker gre za najvišjega
zvezani dve dmbi. sumerijska in babilonska in mnogoče bo po
P
; glinasti prizmi. Znano je, da je vsa babilonska zgodovina vpo-stavljena s pomočjo teh glinastih ploščic, ki si* nahajajo v tisočih dostojanstvenika • tretje republi- j primerov v izkopninah ter pred-ke. Pri pariškem sodnem dvoru je [ stavljajo knjige, s katerimi so v običaj, da mora ostati ob truplu jopi dobi polnili knjižnice. Zadnji umrlega člana vsaj eno noč kilo|Car. ki ga omenja .kanon. Je oni. izme<l tovarišev kot častna straža, j ki ga je prejnajral ustanovitelj Vsled raznih neprijetnosti so v j babilonske dinastije. To je zelo zadnjem času mnogo razpravljali važen podatek. Na ta način sta o teh, da bi se ta tradicija odpravila, O tem se je sukal pogovor tudi na nekem banketu v J21y- jasniti zelo zanimivo zgodovinsko see ju. Neka dama. katere soprog , j,] socijološko vprašanje. Babilon-je nosil naslov "Ekscclenca" je ski dinastiji pripada car Hammn-končno izrekla, svoje mnenje, da j rali. o katerem mnogo govore v je ta običaj odveč. Kajti nesrečen ; zvezi v razlago stare zaveze. Po slučaj hoče. da mora biti has njen j zimi leta 1902 je našla francoska soprog vsak večerna častni stra- j naučna misija, ki je izkopavala ži. — K sreči je gospa ekseelenca tam, kjer je bulo staro mesto Su-precej kratkovidna, sicer bi opa- za. zelo dragocen barelijef. ki ga
žila muzanje zbranih gostov. ; še danes hranijo \i Parizu. Na # * j •
*	tem reliefu, stoji car Hammurabi
Kakor znano je objavil Matin j poleg boga Sam as («oluca). je iz-rezurne izvedeniškega poročila j rezan za zgodovino vzhodnih na polnih 4S ur pred predajo istega , roilov znameniti . kanon carja reparacijski komisiji. Bil je pre- j Hammuralija. kj i^' zelo po<loben cej točen in je vzbudil med med-i Mojzesovim postavam. Prvotno so narodnimi izvedenci ogorčenje, j zgodovinarji menili, da izvira del ker ,o domnevali, da tiči za ohja-i Mojzesovih postav od Hammura-vo kak polittičen manever polurad-1 lijevega zakonika, pozneje- pa
Slovensko-italjanskl ln Italj.-sisv.
slovar ....................... l.M
Srbska začetnica za Slovence	.40
'lovensko-nemški in nemsko-sloven-
skl slovar................... JO
Slovenska Narodna ml«jiin» ....
Spretna l.uharica ................1.25
(i'mni čebelar .................. L50
ošilna knjižica .............. j6t
Veliki slovenski spisovnlk raznik raznih pisem, trdo vezano lifl
Veliki vsevedež.................80
Zgodovina Srbov. Hrvatov In Slovencev
1. zvesek ...................J
2. zvezek
nega gladila. Stvar je sedaj po jasnjena in je mnogo bolj enostavna. Neki ameriški novinar, prijatelj neke>ga rojaka, in člana izvedeniške komisije, je izvedel po indiskretnosti za besedlo in je dal pri teni častno besedo, da ga sporoči svojemu listu šele v noči preti objavo, tako, da bi ga lahko priobčil že v jutranji izdaji. Ameriški novinar pa je mimogrede angažiran tudi pri pariškem 'Matin' in pokazal je dotično besed>-lo pod prisogo, da ga ne bo izkoristil do "velikega dne" nekemu uredniku omenjenega lista. ''Veliki dan" pa je bil večkrat pcglo-
tigotovili, da so judovski in babilonski zakoni enega izvora. Kanon, ki ga je objavil Langdon. potrjuje to domnevo. Znanosti je dana možnost, da odkrnje nove važne podatke o razvoju olove-štva v prastari dobi.
zmotil pri koledarskem štetju: besedilo je bilo objavljeno 48 ur prezgodaj. Najlepše pri stvari pa je; Anier. žurnaJist se je čutil vezanega na dano besedo in je sporočil svojemu listu besedilo šele na predvečer objave, medtem, ko so bili ostali listi obveščeni že
Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikancl. trd. ves.	4.00
Andrej Hofcf ................	>50
Seneška vedeievalka ...........35
Belgrajski Biser ........................JJ5
Bedakova izpoved..............................1.20
Idi rojaki, trdo vezano................1.00
Balkanska Turška vojska............-80
Cvetke .............................JE6
Črni panter .................... .6?
/iganova osveto ..............	J®
^as je zlato ....................................cM
Vetina Borograjska ...........JM
Doli z orožjem ............................M
Dve sliki — Njiva, Starka —< (MeSko) ..................
OoI^B roim ••••••SSSSSSSSSSSS
Devica Orleanska..............
Duhovni Boj ................
Elizabeto ....................
'"ran Baron Trsik ............
Filozofska zgodba ............
Farovška kuharica ...........
Fra Dlavolo ..................
Gozdovnk (2 svečka) ..........
Grešnik Lami (Ivan Cankar)
GočevskI kstrklTffS .........-
(■rudt umira .................
Golem, roman .................
Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 Hedvika ............................JU
Ji M JM
JS0 JU JU
,. .60 . .75 JS% LM .76 Jtt .. jm .. .70
Humoreske, Groteske in Sattrs .60
lz dobe punta in bojev ........ it
Iz zapeške globeli .............. 1.50
Igralec, roman, spomini mladeniča .00 los. Jurčič spisi:
Trdo vezano .............. 1.M
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano ...... .76
Trdo vezano . ............ 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Tugom-..er, tsagedlja v 5. dejanjih.
TrdD vezano .............. 1.00
tarmen, trdo rezano .. Ljubite Habsburžanov
M
.10
Zgodovinska
Judska knjižnica:
2.	zv. Darovana, povest ........................J5$
3.	zv. Jemai Zmagovat. — Med Plazovi .................... M
i zv. Malo življenje ........ .65
5. zv. Zadnja kmečka vojska .75
7. zv. Prihaja* .............. .60
d. zv. Kako sem se jas likal,
(Brencelj) ................... .«0
i0. zv. Kako sem se jas likal.
(Brencelj) ....................60
L zv. Kak« Km so jas liksfl.
(Brencelj).................... .60
2. zv. Is dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano...........60
14. zv. Ljubljanske slike. — fBreneelj) ....................60
5.	zv. Juan Miseria. Povest ia Španskega Življenja ...........60
6.	sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60
Mali ljudje. Vsebuje 0 povesti.
Broširano ...................76
Trdo vezano ................ 1.Z6
Mimo življenja. Uvau Cankar) .80
Mrtvo mesto ...................70
Mrtvi Gostoč ................. ZS
Materina žrtev ................ .80
loseOno ...................... .46
MaH Klatež ...................70
Mesija ...................... JO
Mirko Poštenjakov!* .......... .SO
Marjetica .......................70
Notarjev nos, humoreska ........35
Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestl. (Novačan) —
BroSirano .................... 1.H
Nate Vaa. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... 1.30
BroSirano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... JM
Naseljenci .................... JM
Novele in črtice................. .00
Na Preriji .................. J0
Naša leta ......................45
Nihilist ...................... .«•
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivže-ga slovenskea polka. .......... 1.50
Narodna biblioteka:
Berač. — Elizbetha, angleška kraljica .......................... .35
Emanuel, lovcev sin. — Berač .. .35
Svitostav...................... >35
Spi.ve .........................35
Krvna osveta.................35
General Lavdon ................70
Napoleon 1.....................1.—
Babica ........................ 1.20
Nesrečnica .....................70
V gorskem zakotju ............ >35
Za kruhom.....................35
Žalost in veselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem............4.—
Grška Mytologija. 2 knjigi ____ 1.40
Kraujslte čebelice, poezije.......35
Narodna knjižnica:
Bilke ....................— JI
Izbrani spisi Valentin Vodnika JM
Gadje gnezdo .................. .40
Malenkosti .................. JO
Moje življenje. (Ivan Oankar) .40 biski. (Cankar)	L20
Obiski. (Cankar) Trdo vezano .. L50 >b 60 letnici Dr. Janeza E. Kreka JU 'ovestice, Hauindranatfc Tag on.
Vsebuje S povesti .........M
Pasti in zanke. Kriminalni roman .35
Pariški zlatar .................. .35
Poslednji Mehikanec ............ .30
'rarljice H. Majar .......... JS$
Povesti slovenskemu ljudstva v
pouk in zabavo ............. JI6
Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20
Požigalee ...................... .25
Traprečanove zgodbe............ J25
Patrla, povesti ls Irske jnnafike
dobe ...................... JS»
Pet tednov v zrakoplovu, trd. ves. 1.50
Pol litri Vipavca .............. JO
Ptice selivke. (Rabindranath Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... JU
Revolucija na Potrngalakan..... M
Slovanska knjižnica. Zbrani spl-oplsi. vsebuje 10 povesti ....
Suneški invalid .................35
Skozi ftlrno Indijo .............. M
Sanjska knjiga ............. jM
Strelec ....................... j|
Strahote vojne ................ jjo
Stezosledec ..................... j o
Strup iz Judeje................. .75
Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. JS%
6*H povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grabar; List
Papirja ...................... JO
Stric tomova kote .............. JO
Sveta Notbnrga ................ J5
spiimanove pripovedko:
1.	zv. Maron, krčansld deček Is
2.	zv. Marijina otroka, povest ls ..
kavkaškik gora ............
4. zv. Praski judek ............
8. zv. Tri Indijanske povesti .... Kraljičin nečak. Zgodovinska po »trm. lz Japonskega ....
10.	zv. Z veti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ JU
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, po-
12.	zv. Korejska brata. Črtica lz misjonov t Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ls sgodovlne kanadske	................ J«
6. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ...................... JK
16.	zv. Zlatokopi. Povest...... JO
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja ▼ Nikaragno ........ JO
'8. zv. Preganjanje Indijskih mls-
jonarjev .................... Jf
f>. zv. Mlada mornarja. Povest JO
Turki pred Dunajem............ .60
Trenutki oddiha .............. .40
išujeva Sepatlca. SaUrlfen roman- 2 knjigi .............. 1J6
Veliki vsevedež..................l.o#
\'rtnar. Rabindranat Tagore, trdo
vezano ........................ .60
Zgodba Napoleonovega huzarja. —
Trdo vezano .............'... 1.80
Zadnl dnevi nesrečnega kralja .00
Zadna pravda ........ ....... JO
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. In 2.
del. Tnlo vezano ............3._
Za tniljoni. trdo v.-zano...........65
Ženini naše Koprnele............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Irirka slovenskih p»vstl:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35
2.	7.v. Hudo brerdno . ........... J5
3.	zv. Vesele povesti. ...........35
4.	zv. Povesti in slike...........35
5.	zv. Študent naj bo. Naž vsakdanji kruh ...i............ Jg
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pegan in Lambergar.......75
23. zv. Črna smrt.................75
4 zv. Zločinci .................75
"i. zv. Mož z razrezano du§o .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Sob sa mladi sob, pesmico .... JO Dedek Je pravil, pravljice .... .40 Mladim srcem	J6
Narodne pripovedke, S. zvezek.. .40 rarodne pripovedko, 4. svesek.. JM "ravljlce in pripovedke sa adadino:
1» zvezek ••■•••••••••••••••s
2. zvezek ..................... JO
Slavček, zbirka soISklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi sa mladino:
trdo vecano ................ 1.00
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vsebuje 16
povesti .............v........ JO
zv., trdo vezano. Pripovedkb ln peuiul «••••••* ••••••••»»••*« jM
3.	zv., trdo vezano. Vsebuje 12 po-vesti
4.	zv.. trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... jO
D. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
vesti «. ^metnliko knjige • slikami: Pepelka; pravljica f rtfluunl 1.M Bdeča kapica; pravljica s slika-mi ••«••••§•••••••••••••s 1«M
Sneguljčica; pravljica s slikami LM Trnoljči«, pravljica s	LM
njige za slikanje I
Mladi slikar ................ .71
SUke fts pravljic ............ .76
njige sa sUkanJo dopisale
ns s barvami in navodilom
Mladi anetolk ............................LM
OtroSkl vrtec	1.20
Za kratek Čas	L20
Zaklad sa otroki ........................L20
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat........ J6
Vorike. Različna, ducat Velikonočne, božične Ia
ducat ..............
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .M
Posamezne po ......................J6
Narodna noža, ducat......
posamezne po ........
Planinski pozdravi, ducat .
posamezne po.........
Panorama mesto Now Yctk rrerokovalne karto
•25 Divji lovec. Narodni igrokaz s pet-
.25 jem v 4. dejanjih .......... .50
•30 Krivoprisežnik. Narodna Igra s petjem v a. dejanjih .......... J5
-M I Pogodba. Burka s itetjem v dveh
dejanjih .....................
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4.
dejanjih .................... ^o
Slarinarica. Veseloigra v 1 deja-
jaiiju ...........................
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ........................co
Vse naše. Burka enodejaukn.....40
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v
3 dejanjih .....;........... Jf
Zbirka IJodridh ixer. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanje ................ JO
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... JO
2.	snopič. Izgubljen sin, V Ječi,
pastlrlcl in kralji. Ljudmila, _-
Planšarica .................. jf
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... JO
4.	snopič. JnnaškA deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjoln in Neža .........tO
8. ln 19. snopič. Pijavka, Skr)v«a zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške
Dlejke .......................j*
0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. Jf
.M .M .M .M J6 LM
I
gre:
)olhu Solz. S enodejanko: Df» svetova, dediiflna. trpini .... LM
dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih • Cyrano de Bergerae. Heorlčna ko-
medija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.79 Če sta dva. Šala v enem dejanju J5
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fun tek)
Trdo vezano...................
MoJe obzorje. En«. Gangel. Poezije
Trdo vezano ................ 1 JU
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubi jenih narodnih in drugih i >esm I .................. .40
talade ln romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1J6
BroSirano .....................
Vsml. (Simon Jenko) ........ .45
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi In pro-vodi znanih slovenskih pesmi r
angleščini...................Lgj
•oeilje. (Simon Gregorčič)
trdo vezano .................. 1.00
llolice. x,e3ml ca mladost.....60
lovens^ Narodna lirika, Poeslje JO Sto ugank. (Oton Zupančič), —i toeslja .................... JI
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska Ura —• Koncertne pesmi za moške in mešane zbore....................... 5|
Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ..............45
2.	zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančlč) ....	JO
Narodne pesmL (Marolt) ..............JO
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) .................15
Narodne pesmi Žirovnik
L bv. ...........................JO
zv. ........................	.20
3.	zv. ••••••••••»••«»».....«»»	JO
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................ Jf
Pesmarica Glazbeue Matice, za Štiri moSke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt in bas
L zvezek........................
i' zvezek ...................... .45
Planlnke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas:
1-	zvezek ..................... .49
2. zvezek........................
En starček je živel. Za bas solo in
možki zbor ................ .40
Dve pesmi. 1. Zapoj ml pesem dekle.
2. Škrjaneku. (Prelovee).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški In mešani zbor. —
(Adamič) 1. In 2. del ...... JO
Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovee) .15 Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... LM Lira, srednoSolska pesmarica: 1. zvezek .................... L26
zvezek .................... 1.20
Priložnostno pesmi sa izven cerkvene in društvene slavnestl — (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.10 Nočne pesmL (Adamič)	L26
KupletL (Gram) —
1.	Kranjske Bege ln navade .... JS
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ JI
3.	Nezadovoljne!; To sares užit-kaml ........................ J|
Slovpnskl akordi. (Adamič) ^ Zbirke 22 meSanlh ln moSklh zborov :
1.	EVrafck ..................... JI
2.	»vezek ..................... .78
Mešani ip moški iborL (Aljai)
1 srvezek: Domovini; N«vesti; N« zveni ml; Naia zvoada; Ujetega ptiča tožba; SoH. ..I..........M
2-	zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine: Oj a Bogom ti planinski svet; &o lak od omaki mladini; Na brega.....'..'....T M
3. zvezek: Psalm 118; TI veselo
poj ; Na dan; Dlvna noč....... AI
4- zvezek: Ujetega ptička tožba; Za kipi duša; Dneva nam pripelji
Žar; Pri pogrebu.............. .40
6. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........ M
6.	zvezek: Opomin k veselju; Svata noč: Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............M
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič ; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .M S. zvezek: TI oer&ati Jo hoti (močan zb.) : TI osrečit ljo hoti (m<k Ski zb.) ; Prijatelj in senca (moffld zb.) ; Prijatelj ln senca (meSan zb.) ; Stoj, solnčlce stoj; Kmetskl tltSl	a^M
9. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravlce I.; Zdralvce II.; Oče večni; Tone Solnce........................71
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene i»esmi za
mešan zbor................... 1.—
12 Orkevnili pesmi za razne pri-
tekom cerkvenega leta.........50
12 Tantum Ergo. (Premrl* ..... .50
>lašne pesmi za mešan zbor. —
< Sattner» .....................50
Slovenska sv.>laša, za mešan zbor,
spremljavo orgelj............ J*0
10 Kvliaristit-nili pesmi za mešan
zbor. f Foerster! ...............40
12 1'ange Lingua. Tantum Ergo Ge-
niturri. (F«*'rster) ............ JO
Src»* Jezusovo. Za tenor, bas, sopran. alt......................30
Pet Božii-nih. (A. (Ininii.........30
Srce Jezusovo. 21 i<tJtuii na čast
S r< u Jezusovem. (F. Klmovee) JO Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih l»->mi za mešani zbor. Sopran,
alt. tenor, luis.................40
Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 2<» pesmi na east svetnikom.
(Premrli ......................40
1(1 obhajilnih in 2 v rast presv. Sreu
Jezusovemu. (Crmn) ....... ,35
Missa in honorem Sant-tae Caeli-
liae. (Foerster* ............ JO
Note za citre:
Slovenski citrar (Wilfan) ...... J5
Safaran. Ruska pesem. —
(Wilfan) .................25
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSkl zbor ln petje. (Bajlk) .. LM Bom šel na planince. Podpurl
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... l.M Na Gorenskem je fletne. (BaJuk) LM
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi
Note za klavir:
Ob morski obali. Valček. (Jaki) .40 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .....................40
Srčno veselje. Polka franc. —
(Jaki) .................... .40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .....................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki) .....................40
Kot nekdaj v maju. Valček. —
(Jaki) .....................45
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ---- .40
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik)................... JO
Orel. Koračniea. (Jaki)..........25
iiuri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ............... J5
Bratje i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl)....................25
Editha. Intermezzo. (Aletter) .. JO
Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter).................. .20
Bitter von Herz. Koračnica. (Jakl> .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) JO
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki Združenih držav, lžall Nova Kvrspa Zemljevidi:
___ Jf
Colorado. Kansas, Kentucky Is Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing« too, Wyoming, — vsaki po .... .•easIJevMU Dlinol9f PennoilTMlf, ta, Michigan, WTIsconsin, Wert Virginia. Ohio, New York —
TBftki pO
VoHkn stenska
preti 36 urami. Ubogi mož je radi žeti in tako se je pariški -uradnik tega zbolel na
HAročGom je prfloiitl bodisi v gotovini, K01107 Order poitof nMnk# po 1 ali S centa, do pofljsti yof Tino, nkonisibijto
U A S NAROD A"
(Slovml« Publishing Company)
It, N®w VQrk
aa GortlanfJt
He naročaju knjig, katerft ni t
Knjigo pošiljamo »otafa* prosto.

\
<JLA£ XARODA. 13. MAJA. 1924
Dopisi.
Pittsburgh, Pa.
Pri nas v Pittsburghu <ano u-i.inovili novo sJoven««ko pevsko društvo, kateremu smo dali ime ''Triiilav". Ustanovna seja se je vršila v Storvenskem Domu dne 1. maja in v aktivni razred so takoj )?ri*topi|t .sledeči rojaki; John Smrdel, Anton Skerlong, John Fa-bci., Anton Seles. Anton Cankar, John C ud vat, Peter Adlešie. An-t (iii Ješelnik, Frank Maigjtster, Frank Pugne, Frank Mršnik, J os Vaiojra, Alojzij Hfcerlon*, Louis er, Anion Smrdel in Anton V podporni razred so pristopili- Anton Barilar. John Ji-vnikar. John Frank in John Boyelj. Društveni odbor tvorijo; Anton iSkerl-mg, | redsednik • Pe-lei Adlešie, podpredsednik: Fr. .Magister, tajnik; John Fabee, blagajnik; Frank Pugne, Alojzij Sk.»'.l.»n^ in Anto«; >He.s, nadzorniki. Pevovodjeni je bil izbran g. 1-. X. Kolaudcr.
Društvene pevske vaje se bodo v ry.de vsaki četrtek v Slov. Domu jta .">7. e. sli. Z:\ sedaj bo društvo pelo samo v moških zborih, pozneje bomo pa skušali vpeljati tudi mešane zbore. Liani novoustanovljenega društva so večinoma h- iz-ut jeni pevei. vsled česar se je nadejati. da bo diuštvo uspevalo in da bo v stanu v najbližji bodočnosti jv kazati naši slovenski javnosti svojo zmožnost.
Ako želi kateri izmed tukajšnjih rojakov pristopiti v Triglav". naj se oglasi pri vajah v Slov. Domu. Organizacija novega društva bo seveda stala denarja, radi tega prosimo nase rojake v tej naselbini, da pristopijo v j>..d-ijM ini razred in na ta način pomagajo. kolikor j!>m je mogoče, da si nabavimo potrebne stvari. Letna eb-iu'i ina za podporni razred znaša samo en dolar.
Tolrko za danes, ob priliki kaj v« e.	Poročevalec.
Claridge, Pa.
Naj se pa še jaz oglasim malo, ker časa imam dovolj. Velikega ali dolgega dopisa ne boju napravil. Nekaj bom pa že Saj roka je spočita, ker opravila nima drugega kot da v fajfo baše. Tako nima vzroka za izgovarjali je, da je trudna id trdega dela.
Novic bi lahko napisal cele caj-tenge; vendar se pa omejim na poglavitne. Delavne razmere so slabe Sedaj dobimo kvečjem en dan na teden. Fnijski premogorov, J-.jer so vlasovali pred časom za znižan je, plače, še vedno ne obratuje .Mnogi, ki ne ljubijo pohajkovanju, so šli za delom na vse si l ani ponajveč v bližnje mesto, Jeanuc-ite. Tam so razne tovarne, preti vsem Rubber Works, katere yunuiasii izdelki so znani po celi Ainetiki. in pa Glass Works, gla-žiila. kjer delajo razno posodo iz porcelana in stekla. Plača ni velika. k večjem. po $3.00—450 za 1 On ril-; tlelo. Ob boljših časih, kadar rovi obratujejo in te tovarne potrebujejo delavcev, plavajo pa tudi več, do 8 dolarjev. Nekateri pa še celo ziislužijo 10—13 dolarji v, ki imajo delo od komada. Se-v-du, sedaj tudi ti kvečjemu polovico tega zaslužijo, ker časi so slabi. Ni čudi-, če se pridušajo čez premo«; ar je, ki pridrve \r tovarne njih zaslužek. Se pač ne more pomagati, je pač tako, kjer ni organ ;zaeije
!>•> se li kmalu kaj spremenilo, se ne vt> povedat'. Izgledi in znaki so slabi. Vedno slišimo, da tu j:i tam so rov ali jamo zaprli. Kačjih ]>a še ni zaprtih, tudi ne debi-jo bolje kot pri nas. Kot slišimo povedati, so premogove družbe že pričele z gibanjem za trganje plač. Cikajo nekako tako, da bi nam odtrgali 15—20% od dnevnega zaslužka. To bi bilo nekake tako, kot se nam je pred vojno plačevalo. Bodo pa delavci pristali v t«», je še vprašanje, ki ga je težko rešiti. Kaj hočemo, je že tako okrog tefi umazanih premogom«h rovov. Človek res ne ve, ali bo jutri delal ali ne in ee mu bodo tudi
tolike plačali kot so mu danes.
Dobro bi bilo, če bi kako diugo smer ubiali, da bi se ne znašali na
to beračijo. Res pravijo, da bo delal. Bo delal vraga, saj vidite, da je nremogorovov in delavcev preveč. Toliko bo že delal, da ravno lakote ne bomo umrli. Več pa gotovo nt- bo.
Pred kratkim je tu umrla Mar-jua Kokel. Gotovo je bila znana mnogim rojakom, ki so tu bivali v prejšnjih letih. Stara je bila okrog 70 let in bila kakih 30 let iu v Ameriki, to je v Claridgu, kjer tudi zapušča svoje soroduike, kak; r tudi moža Antona K-xkel. '-bi je bil tudi to zimo primoraai dat i slovo premoga rskemu p okli-' u, l<ajti garal je za druge nad 40 Ivi. Danes je revež izmučen od dt ki v visok; starosti. Kar si je prislužil tekom let. šlo je za zdravnike in di uge delavske u jede. Pri m kaln ih društvih so že zbirali za reveža .svojega rojaka, da mu tako ublaže v,saj nekoliko še preostale dni življenja. Iv temu naj '->■ pripomnim, da je Kokel najstarejši naročnik Glasa Naroda, kaj-ii naročen je nanj, odkar je bil us- inovljen ter mu bil vedno najljubši 'i st.
Zadnje dni beremo mnogo o se-dav.jd: razmer.Mh v stari domovini, kar zanima one, kateri mislijo da je odrinejo nekega dne, ko se tam la/.mcre z boljša j'?. Kot beremo, so Si hi res ti'i. So še bolj spretni v ibiziraiiju naših krajev kot so bdi Neme! v vseh stoletjih gc-ina-niziranja Slišimo danes, da so ob prevratu le na videz pristali za -kupno državo Srhov, Hrvatov in Slovencev, ker drugače ni šlo. V mislih so pa imeli le veliko Srbijo iu ko bo vse ugodno, pridejo na ti m. L*» kiun so gledali takrat zastopniki Narodnega Veča ob previa* u, da so se kar tako predali ali ujeli na srbski lin:. Pustili naj bi bili lio-mo, katero so Srbi v glavnem zahtevali, in Slovenci in Hrvati bi bili sami zase ier zbirali vlado, kakršno bi si želeli: od predsednika do kalifa, republiko ii.ii monarh'jo. Srbi so vpeljali vs-? > .">je- vojaštvo, denar itd. Naše kraje so razdelili v sreze. okruge in oblasti. Nikjer nič novega ali jugoslovanskega. Beremo o neizmernih davkih in tiuli o tlaki, ki je ivs nekaj pristnega. Silijo v urade, šole in druga mesta srbski jezik s cirilico. Pravijo, da je slovenščina le dialekt srbskega jezika, ki je nasial, kc so bili Slovenci pod tujim robstvom. Slišimo tudi, da sj liberalci — nekdanji na-prednjaki — na strani Srbov ter jim hočejo miš jezik prodati. Ti so po veČini uradniki, odvetniki in irgovei, 1;i so odvisni od Srbov. Stali Paši«', o katerem mnogo bere hio, je nekako rekel, da bo pričel obešati klerikalce in Hrvate, če drugače no bo Slišali smo >'.e, da so angleški list: pisali o revoluciji v Jugoslaviji in da sr> Srbi ( bes'li Korošca. Vsakemu svoje, kot sc je ob pričetku zagotavljalo. Ne gaziti tega, kar je sklenjeno. Glas Naroda nam bo že kaj pojasnil o tem. Nekaj je že bilo poroča ne ga, da so si Hrvatje in Srbi l.ud« v laseh.
Tako sklenem te skromne vrstice. Poročal nisem vsega, kar bi ii.iel. Bom drugič malo bolj zateg-nd. če me že kdo drugi ne prekosi, "lies lepo bi bilo od na^ ko bi malo večkrat se pokazali med svet v listih. Sedaj je čas.
Pozdrav!	K. M.
Najnovejši daljnogled na svetu
je teleskop, ki so ga pravkar napravili v Angliji za rusko zvez. dar Simeis. Daljnogled je izredno visok, stane nad 15 tisoč funtov, leča pa mu je široka nad en cn meter. Izgotavljali so aparat celih sedem let. Posebnost tega teleskopa je fotelj, ki je montiran pred lečo tako, da se v njem sedeči zvezdoslovec lahko z daljnogledom vred obrača kakor krožijo zvezde.
- ~ ALI STE KDAJ PREISKUSILI
Several Esko
NAZflLa ZOPER SRBEČICO? .
,T	Cen«.80 cantor
V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. P. SEVERA ca CEDAR RAPIDS, IOWA
AMERIKANEC ZMAGAL PRI DIRKI.
* ^ _ M
m mf^cm^mmmm&m^m^^mm^stmsemmmmmmmamm^^
nmiCHT »VITSM VIIW M. NiwjrotK, '
Pred kratkim so se kosali v teku dijaki edinburske univerze z »lijaki a m risk e John Hopkins univerze. Zmagal je Amerikanee Louis A. Clarke. Razdaljo 220 jardov je preletel v enoindvaj-setili sekundah.
Iz življenja najboljšega pevca.
|žiserja, ki se mu ni zdel dovolj j spreten. Pri neki predstavi "Mar-jte" je bila samo njegova zasluga, na ni propadla neka važna scena. .Sopran ist in j a senorita Na-
Kljub svojemu krasnemu glasu Be	je I>ozahila Pril,es,i s
je Caruso le s težavo in po tru-ib°J ,ul °<ler rožo" ko je Tnorala
dapolnem prizadevanju povzpel'?^ * ™™ i10mladi - "
< aruso je to opazil ter ji rekel tiho: "Vzemite rožo s klobuka ter mi jo dajte!" Soprani stanja pa ga ni razumela. Ko je prišel tisti trenutek. ko bi mu jo morala izroči-
do slave. — Pred vsakm prvim nastopom je bil izredno raz-j burjen.
ti je. t'aruso ekstemporerno zapel: '*0. daj mi rožo. snem i si jo
Dasiravno je Caruso že umrl. vendar se svet. ki ga je poznal še
danes bavi ž njim in razni listi; , , , , ... c, ..	„ ,
s klobuka! Senorita .pa se ved-prmahajo se vedno članke o nje-'„„ _. ,____:___, i -.
govi
i no ni kapirala in tako ji je Ca-mneitnosti in o življenju, i	, v , . [
.	*' rušo sam snel rozo s klobuka, ter
Najbolj pa zannma svet. kako je'
..	i ji jo potisnil v roko da mu jo je
(aruso pel. Po zatrdilu strokov- +	, - --„•
J	potem mogla izročiti,
njakov je bil slavni tenorist že j t,,. , .	, . .,
.	Kljub temu. da je i arusu radi
po naravi obdarien z izrednimi -	,
.	1	[izrednih naravnih darov bilo petje
pevskimi sredstvi. Zdravniki, k; , , , - , - -i i i-
' ialiko se ;t* vendar veaslh dogodi-so preiskali njegovo grlo pravi- i	• , , . , ,
'	I bi. tla ga je kak nastop do skraj-
jo, da mu je dolžina in debelina!	• ,	f, , ■ ---
....	n >sti izmučil. Po neki ari p v Pa-
glasnic dajala možnost, tla je ne"! 1	-	• , . ,-' , •
1 , jazzn je prihajal za kulise vselej ekstremne. globoke in visoke no-' , ...	.. ,
.	-tako izmučen, tla so mu morali da-
le. docim posebna giblcost dovo-' -	, t ,
i ti razna os~vezi!na. sredstva, da st.
ljevaJa bogastvo barve. Glavno i^1 -	Xv- . ,
"'J ,ni onesvestil. X.jegt»vi singe so ga
k njegovi slavi doprinesla pa iz-!	-i ♦ ,	- -- i ,-
".	1	1 < v takih trenutkih ze pričakovali
vrstna m prekrasna ternika. Imel' i ,; - ,	......
1	j za kulisami ter ga prijeli. Taka ie
je ze po naravi pravi način vdi- , 4 •	,
1	1	/bda tore] ( arusova pevska umet-
havanja in izdihavania.	i i	• *•
•'	n ost ogledana z intimne strani.
Kljub temu ,da je imel Caruso, 1>anes je Caruso mrtev in zanimi-vse naravne pevske darove, ga je j vo (ia se ,lih-e ne molv pOVzpe-od popolne svetovne slave doved- ti ,lo lo vendar le ^'^^trajno in neumorno delo. V času prvih deset let
svoje umetniške karijere je Ca-: češki komunisti": hočejo še bolj
rušo pel povsod, kjerkoli se je nahajal. To je ponavljal tudi po zneje, čeprav bolj zmerno. Tudi kadar je opravljal druge posli«, je pel. To njegovo petje je bilo neka mešanica mrmranja in lahkega tona. Komaj poslednja leta je to popolnoma opustiti. S tem je najlepše }H»bil trditev učiteljev petja, da je pevski glas nežen in da ga je treba čuvati. Caruso svo jega glasu ni čuval in je neprestano pušil. Pušil je predno je stopil na oder in pušil je takoj zopet, ko ga je zapustil.
Xa potu v gledališče je bil Caruso navadno vesel in dobro razpoložen ter zbijal vsakovrstne šale, ko pa je prišel v garderobo — to se je zgodilo vselej najmanj dve uri pred predstavo, pa je postal skrajno siten in nervozen. Nihče mu tedaj ni mogel ugoditi ■ vznemirjala in razburjala ga je vsaka malenkost; če mu lasulja ni pristojala tako kakor bi hotel, če kak koder ni pravilno padal, če je bila šminka za mjauso drugačna, se je že srdil na sluge in jih zmerjail. Posebno ob premijerah je bil ves potrt in razburjen. Ho-svoje neaivozne bojazljivosti pel lahke skale in druge proste vaje, da obdrži svoj organ gibčen in okreten, potem pa je inhaliral, iz-pral grlo z mlačno slano vodo tei popil požirek škotskega whisky-ja. Potem je odšel na oder. Mnogokrat se je dogodilo, da je vsled svoje nearvozne bojazljivosti pel prve partije slabše; včasih je trajalo tako eelo prvo dejanje. Posledica tega je bila, da se potem tembolj razmahnil in največje u-spehe je doživel navadno ravno takrat, kadar v začetku ni bil nn svojem višku. Njegova skala je bila enaka v celem obsegu. On ni verjel v takozvani "register" glasov. Pri njem je bila vsaka višina to, kar se more nazvati "cel register".
Caruso "je bil vedno pripravljen na eventualne pomote, zato jih je vedno z lahkoto in spre*no premagal. Tako |e v Mehiki obdrža-val skušnje za vsako predstavo posebej, ker se ni unesel na rs-
"na levo".
V eehoslovaškem tisku, posebno v nemškem, se mitoze ugibanja o vstopu komunistov v vlado. Gotovo je. da razširjajo te govorice nekateri funkcionarji komunistične stranke, da bi na ta način pripravili svoje ljudi na obrat na desno. Komunistični radikali "čisti boljševiki". pa poizkušajo za-Ireti vsako stremljenje na desno takoj v zarodku. Brnenski komu nistični dnevnik "Rovnost" je prinesel že nekaj člankov, naperjenih očividno proti praškim komunističnim desničarjem. "Bolj na levo!" kliče "Rovnost" in izjavlja: "Nimamo vzroka k popuščanju. Še ne. Neustrašeno in bolj na levo — tako ukazuje komunistom današnja doba!" — V če-hoslovaški komunistični stranki mora notranje vrenje v najkrajšem easu prekipeti.
Proces proti Čarugini družbi.
Pred osiješkim sodiščem se v ' ratkeni prične razprava proti ha-•ambaši Ca rug i in njegovim tovarišem. Za razpravo vlada ogromno zanimanje, vendar bo dnevno izdanih samo 100 vstopnic. VeČina listov odpošlje na razpravo svoje poročevalce.
Pred dnevi je sodna komisija odpotovala v Miljevee pri Xovi linkoviei, in sicer je napravila s>-dni rifled v gostilni Ilije Bosni-ča, kjer je Čaruga ubil orožnika Kranja Širolo. Zatem je odpotovala komisija v Ivankovo pri Vin-koveih. da na licu mesta zasliši priče o umoru tigevc-a Ausliuuler-ia. Sedaj se komisija poda v šumo Vuejak pri Pakraeu. kjer je C^a-ruga napadel in oropal uradnika ♦vrdke Sla vex ter ubil Šoferja.
Samomor v Beogradu.
V Beogradu je skočila z okna prvega nadstropja Ružica Raden kovic, žetna tiskarja Save Raden-kovi.-a. Bila je takoj mrtva. V smrt je Šda baje radi neozdravljive bolezni.
Istotako je 23. aprila skočila z okna prVeg-a nadstropja služkinja -Marijin. , Malenkovic in se smrtno poškodovala po glavi.
Šege in navade divjega plemena.
Nasvet dobrim gospodinjam.
Na Gazelin po,"otoku živi čudno Ako hočete zmanjšati svoje iz-pleme. — Mnogošenstvo je ja- datke. je v današnjih tlneh potreb-ko razširjeno. — Žena velja de- no, da kupujete svoje gospod in j-set do štirideset nizov školjk, ske potrebščine jako varno in Za otroke skrbi materin oče. štedljivo. Vetlno izbirajte blago,
--ki vam »Li največ vrednosti za
Severozapadni del Nove Brita- vaš denar, nie. ki pripada danes Avstraliji." Da seznani Bordenova družba prej je bil pa nemška kolonija, se številne gospodinje /. izhoruimi imenuje Gazelin polotok. Na tem kakovostmi svojega mleka, jim polotoku žive Bajningi. primitiv- stavlja posebno ponudbo. Xa dnino kanibalsko rjavočrno pleme. strani našega lista je objavlje. ki se peča večinoma s poljedel- ua ta posebna, ponudba. Čitajte jo stvom. delovna žival pa so zopet ter izpolnite kupon ter se sezua-ženske. Mnogoženstvo je tudi sta- nite z Bordenovimi izdelki, ra navada, ker .pa žeitsk primanj-' Vaš grocer ima te vrste Borde-kuje, si jih nabavijo več lahko novega premijskega dxomlenzira-samo premožnejši, kajti žene se nega ndekti kot so na slik u ne v o-tndi tn kupujejo. Navadna cena1, 'asu. Zagotovo ga vprašajte za se suče od 10 do 40 nizov školjk, one Bordenove kane, ki vam dajo ki veljajo kot temeljna valuta. Ti dragocena darila za svoje labeine
• . vi	'
nrzi školjk morajo biti tako dol-	---
gi. da segajo od prstov do prstov {
raztegnjenih rok odraslih moških. • Ženske v zdravniški službi. Po školjke, ki jih uporabljajo za j Za še .-a na otr< š!-:em oddelku plačilno sredstvo (nassa calossa) splošne bolnice v Sk plju je iiue-
Karpatski Simplon.
Iz Bukarešte jK>ročajo. tla se tamošuji državni tehnični svet že dadlj časa ukvarja s na črt trni predora skozi a Krpa te. Predor ima namen spojiti staro Rumunijo s Transilvanijo. Gorovje hi prevrtali na točki Nehoase. tako. tla bi tekla pri »ga čez <Vlor. Veini in P.rašovo.
ALJ VESTE,—
je ju^sl. iranska vlatla sklenila v najkrajšem «"-a<u j.laenli sv..j ilul^ Združenim državam, ki znnši nekaj natl sesTiles,.{ uiilijmiov dolarjev? Ali veste. d:i ni aol.eoeff:! ln.]jie-_'a ii»haka ,kot je 1o»k; ei>ri miSki roiuk. • liovan v Helmar turških eijsiretah?
NAZNANILO IN ZAHVALA.
/■tiostnini sreein naznanjam sorodnikom. prijateljem znancem s. !""tn Amerike, tla je po doliri in. mučni btfbzni 2 !.-i i>> n.irno v (iosp, du zaspala n:-š-i ljubljena hčerka
ANNIE T0MŠICH
il::e 2. maji ob uri zjutraj. Bila
je pok« nana nn ia ob 2
uri lin-
hodnjo zelo daleč na obalo Xa- nov iua dr. Kaja Djordjevičeva . poldn- na katoliškem pokopališen kana i, ki se nahaja na z a pad ni o-i-':» 5»'fa na otr.^kem oddelku jav-;V Trinidadn. t'do. Rojena je bila
pa tir. Na dež- ■
ne !jol
joiniee v
NivU
da sj-jji« j vičeva.
bali Nove Britanije. Vendar p* moški ne sme kupiti ženske kakor bi hotel. Vck na.rod je razdeljen na dva razreda in vsakdo si smel
,	• - v	.	f
kupiti ženo samo rz onega razre-j
da. kateremu sam ne pripada, ker
bi se v nasprotnem slučaju pre-J 7,
v.,	. ,	, ' [ Peci. ki s t i.
grešil jiroti krvoskrustvn. kar se1 .
kaznuje vedno s smrtjo.	. ,
Najbolj zanimivo pri Bajningih j
je to. da se oče ne sme veseliti Wranglcvi potuieic v Francijo, svojega očetovstva. Otroke vzame
Pravoslavna bogo-dovnica v Skoplju.
Minister za ven -je edre^lil.
la
j se pravi slavna bogoslovniea v 1H> slušateljev. ,s i>rrhodnjim š I -1; i m i.-t« m premv-v Skoplje.
po porodu
11rajo dočim oč<
materin oče. ker
'irašlii li-ti .javljajo, da j«' s ]*>!-Se( nočnim vlakom do-pel tja general smatrajo za materino soro,lstvo,( \V rail gel s u; svojimi častniki. Cez sam po tamkajšnjem pi-1 ure so nadaljevali vožnjo. Me-uinenju z otroci ni v uikakem so-1 iilo se je sprva, da potujejo na rodstvu. To izvira iz popolnoma Pa v irsko v M» nakovo. Medtem se napačnega mnenja o spočetju, ki je ugotovil a da imajo vizume za ^a ne pripisujejo združitvi, am-! P'^ho«! slci zi Švico preko I'uxa, pak uživanju nekega svetega se- r-dkoder so potovali v Francijo, mena. Kakor Kanaki na Novi Gvineji. tako žive tudi Bajningi vi Mcž zaklal svojc ženo. večnem strahu pred strahovi in i V !!tMM-'}Ju!,» i*' »a Srn-dere v-duhovi pokojnih. V tem obstoja1	°ienn11 kljufavniear Milan
tudi vsa njihova poganska vera. I"
r.	, .	„ pr"u dnevi
/. razgovarjanjem duhov se neea-;
1 j stanova.t;>
ovanovič zaklal sv..jo -.eiu«. ki je idiciala nasilnežu v t.»V£'.rišiee Slev-
... ., . , .	Si auova.ije svoje tovarisiee Siev-
jo posebni čarovniki. kL so	orga-1 , »< ,>..- ■ - ..
....	^ I Ive rertie. PAJieija ie morilca are-nmram v tajni organizaciji 'duk-' ;ra];, in i/ro:.j]:[ S!:<!;,-u
' 111 e lo. «eptembi i ]'>17.
'.epa hvala v -ui tistim ki <--o nvvi sia^i na strani v t»-11 ždostn;b urah I.epa hvala družini Jakob in R< zi Tomiich v Prmero. C !<»., mojemu brani in nje«< v\ soprotri Franku in Apcdoniji TomŠich v Pr.::iei o. (';!•>.. druz'ni Štefan in '\a*aiina Z"b\ družini John in ■•ka-'/iP'ta Tomš-cli v Morlev. C-di».. družini Frank Tomšič h v M i lev, Colo., in Antoniji Bob-
i. "Ji v Triuidad«. Colo. Lepa hva la vem t is? in. kateri so kaj darovali za cvetlice in vence i.ena hvala učiteljicam 4 in ">. razredu v Primero. Colo. Lepa hvala vsem Usiirn. ki <o jo sprtinili k zadnje n.u počitku. Ilvala tudi vsem tistim tick! cam ki s<» ji bile z*i to-V.l riš ee.
Ti ]ia. diaira nuša nepr /abljena ločiva j v miiu in lahka li bodi z«-mljiea !
Žalujoči ostali: Jchn n Helena Tcrosich, sta riši.
Jchn in Edward, brata. Josiir, Stella ?n Elizabeth, s-stie.
Primes- , Celo., 7. maja 1H24.
duk', ki je zelo podobna ameri-' škim "Ku Klux Klancem", kajti tudi njeni člani zborujejo in st ' jirikazujejo .samo maskirani, ; .strašno našemljeni in imajo taj na imena.
V ostalem .so ti "duk-dukovci"'«
prava teroristična organizaeia. ki
obvlada vso bajniiLŠko "jwditiko". \
Na njihovih sestankih, na katerih
si* ratll goste s človeškim mesom.}
se izdelujejo načrti za bojne }w?-i
hode proti sovražnikom sosednjim;
plemenom in tudi proti Evropej-'
ceni. Napram ženskam morajo ve-j
Ijaii kot duhovi in ženska, ki bi l
I
doznala za njihovo skrivnost, bi | morala takoj poginiti.	!
Rajning goje tudi domače živa-j i i in sicer pse, prašiče, kokoši in I včasih tudi papagaje, te posled-nje največ radi perja, s katerim se krase. Sicer pa love tudi divje papagaje in sicer-na ta način, j da namažejo veje deves, na ka-1 terih si navadno iščejo hrane, ne-' ke vrste ptičjim limom. katerega ' izdelujejo iz gotove vrste orehov.1 Bajningi so pa dovzetni tudi za ■ petje in ples. Ob velikih pojedinah, ki jili prirede ob posebnih prilikah, se poje in pleše, da je veselje. Seveda so vse te njiho- J ve pesmi in vsi plesi v tesni zvezi z verskimi obedi in zagovori duhov. Ker loncev ne poznajo, pečejo meso na ta način, da ga polože na v ognju razbeljene kamne, razne zeliščne juhe in druge tekoče jedi pa kuhajo na ta način, da mečejo v lesene posode manjše razbeljene kamne in to toliko časa, da voda zavre. .
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
edini slovensko govoreči zdravnik
ŠPECIJALIST MOŠKIH tJULCZNI. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih ■in ker zr.am slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaše bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v griu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in prtek od dopoldne do 5. popoldne; v torek, četrtek In sobota od 8. dopoldne do 8. »večer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovi- J no pozdravljava še enkrat druži-" no Dom. Jntiharja v Onnoville. N Y.> Vincenea in Alojzija Palčič v Oreensburgu, Pa., ter vse prijatelje in znance v Združenih državah. Potujeva s posredovanjem tvrdke Frank Sakver State Bank, kjer sva bila jako dobro po-1 strežena. zato jo vsem rojakom po Ameriki• priporočava. — Prane in Jože Baraga iz Iga vasi.
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH --
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČLTL
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25..naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiraneg* potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%.
Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, Be Izplava naslovniku takoj ter isti lahko takoj z deuarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSljejo deDar samo za potne stroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici ; Izplačati le proti predložitvi vidi ranega potnepa list« (posa) za Združene države). Ako potem naslovuik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek eopet na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja.
Nakazil jsa zneske pod |5. ne moremo prevzeti. Vsled tain o^njih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni m Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obetieti z onim. ki naj se izplača.
Povdarjamo- pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso Izkušeni.
Ka zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) . Pa: v Jugoslavijo $5., ▼ Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati.
FRANK SAKSER STATE BANS

■ ■■	i sk
GLAS NAfcODA. 13. MAJA, 1954
Okultni fenomeni.
Spisal Fr. Ž.
Ti bo znamenita stvar, najsve-tovnejsi listi pišejo jako izobraženo o njih, pa utegnejo zanimati tudi domače kroge.
Grem n. pr. po cesti in pozdravim, pa se zgodi —
jZgodi se pa 1«', kadar greni sam!
Če gre žena z mano. potem je stvar drugačna. C'e gre za mano žena, me žena vsakikrat tako rahlo dregne: "Pozdravi!" in storim tako in spoštljivo pozdravim da ni zamere. In potem mi žena
da, pa je pomenek z bridko usodo dosti lažji, ee je v roki palica.
To palico sem nenadoma pogre-cil. Hotelo se mi je malo na izpre hod potem bi <-e oglasil pri Grozdu, prav čedna in iz;;bi*ažena družba Zihaja tjakaj. C»<!ivlito povem, lit-wi Maitina Krpana ^cn sli"al tam l-.aj m jo dejal gevpod prof«.'--, r Pavle. ko mi g." je pravil, da j • ja-ko izviren. Slavno uredništvo na to opozarjam.
Ilotel sem torej na izprehod. pa kakor rečeno — palice ni! "Žena,
Novice iz Slovenije.
Iz bclttlce v Ljubljanico. f kjer je bila nameščena natakariea V. opazovalnega oddelka Splo5-' .Marija Iv. Med nafakavieo in Mane bolnice je pobegnil zvečer neki mužičem je že dalje ča«>a obslo-piicijent. Preskočil je ograjo ter j.do ljnbavno razmerje. Ob tej pri--stc-kel naravnost v Ljubljanico. liki pa je očeta! Mamužič svojemu Kljub mrzli vedi, ki mu je segala! dekletu m >!<•!»<• :n vsied !!.]»--.lo vratu, je tidovratno izjavljal, go\c preklpevajt.ee ljubosumnosti da ne gre več nazaj na "zibmar". ;e n>t-ial med obema zaljubljence-(Oddelek 7 Splošne bolnice je opa- ma oster prepir*. V tem prepiru je zovalniea.) Seveda se je nabralo izvlekel Mamužč iz žepa malo na bregu ljudstva, kakor majevili' «*t» klenieo, napolnjeno z lizolom, lir«.-ft"*ev pri ;i večeru. Ljudje so J katerega je hotel v same moril nem slur.-Ii \ svojeglavnega kopaiea, j namenu ]n»2>iti. Prestrašena nata ki ga niti prihiteli rešilni voz z u-1 i;:»riea je hotela za vsako ceno pre-radnimi usebami ni zvabil na var- preči1 i namero svojega fanta ter no kopno. Končno je svetoval ne-j mu je hotela izviti steklenico iz ki izvedenec, ki je svoj čas služili rok. V medsebojnem prerivanju
pove. kdo je bil. Ali pa tudi lah-'kje je palica? Otroci, kje je pali- pri mornarici, naj kopalca ujame-j pa je padla Mamužiču steklenica
ko. da nič ne čakam in pozdravim kar na svojo roko in šele potem vprašam, kdo je bil, pa pravi žena: "Xe vem. Mislila sem. da ga poznaš, ko si ga pozdravil"— toda jaz ga ne poznani in sem le
ca V* — Ni je! Včasi žena ni čisto 11:1 vrv 'v vodo «	"P«1*
stvarna in je rekla: "Tam je, ka-' ker ^ bilaipremrala in ker je vod-mor si jo dejal!"	j ni prebivalec zelo hudo gleaalj.
Prejšnji dan smo imeli sejo in
Prinesli ,«jo vrv in res se jim kmalu
... i . , . .	posrečilo, da so ujeli begunca v
po seji je eden imel god in poleg ..	^	" .
. ^ .. . _ ,	, zanjkw rer ga potem z združenimi
godu tudi denar. Takrat, vem, da ^ - •	, ,	.
°	' močmi prit n a li k bregu, nakar so
cra spravili zopet v Kluiee.
Lačen je bil.
Dijak Andrej Mahnič. stanujoč
mislil da morebiti ona pozna. Intern še imel palico. Za palico mi je stvar kolikor toliko v redu ka-ije bilo žal. kajti je imela jako lep dar sva vkupe.	ročaj, ni dosti manjkalo, da ni bi-
Le kadar grem sam se mi včasi U« srebrna. Doma ni bilo palice, za-pripeti nekaj čudnega. Grem in |1 ° sem krenil gledali, kje smo sno~' na Glincah, se je vračal ponoči lepo pozdravim, potem pa se	sejali in godovali, ali je more- okoli d veli jjo Tržaški cesti denu-v
počasi zbuja zavest: Ali ni tale,biti zaostala ondi. Sprejeli so me «ld svojih sorodnikov na Rakeku, človek ki sem ga pozdravil, mrtev! j z odkritim veseljem, zelo so se Med potjo se mu je pridružil de-
Kako pa — mrtev je! Mesec dni'smejali, toda o palici ni bilo ne du-	-f
. , -	, - . - , „„ ti,,!,«	i in stanujoč na Glincah. Ponudil
je tega. kar je umrl m je imel,na ne sluna.
pogreb in parte in
" , * t t-	„ • •	_„i- _ - 'se ie Mahniču, da mu bo pomagal
neutolaznoj Krvavelo mi je srce, palice je v .	'	. . .
vdovo in vse kakor se spodobi! Pa bilo vendarle škoda, kajti njen 10-
zdi
nositi zavoj, v katerem je Mahnič ! imel nekaj velikonočnih dobrot, ki
gre zdalje po cesti in mi je od-J'**aj na pik, da ni bil srebrn zdravil z enim samim prstom to. ni v redu!	|trt grem h Grozdu, vstopim, ho- ]c<> s"ia prJšla do cesarskega vrla,
Toda to je has tisto, kar se imeJ1;,.i! --- kaj mi ugleda radostno j.jel. /:,v.je ,):.t v R ^Uo dolino, je
, . .	„	. , _ ,<o mu jih dali njegovi stai-s«. D:-
— se nn. da sem to ze povedal. Po- - i. • „ . -. . > - „ . - r
1	! jak je ponuubo hvauzno sprejel.
licali rajnika, pa hiti sedaj si.gostilna mu je kakor spovedniea.. ''stražnika, kateremu je .	i -.t - . .,. . v . i pojasnil, kaj se je zirodtlo. Straž-
»ta, da stori svojo dolžnost, ka-l \ prasam Ančko, k, streže goste.} ^ ^	^^
»r mu jo ukazujejo okultni pa- Popraskala se je s svinčnikom ™ kj ^ ^ n[ ^^ -u ga
nuje okulten fenomen in so o oko? Moja palica visi mirno in za- d.-jal Košir Mahniču, naj j^a tre-tem pisane jako učene knjige. Tn dovoljno na običajni kljuki!	mii^k počaka, češ, da ima nekaj
pravijo te knjige, da mrlič na ee-j Iznenoden vprašam krčmarja, « pravin v eni od dveh hiš, ki sli ni rajnik osebno ampak da je kako in kaj. — odgovori kremar, tita za c-.sarskim vrtom, ^lahnič le njegov duh ali fantom in je da nič ne ve. Gospod Kvas je sploh' je čakal, a Košir se ni vi nil ? za-mogoče, da imajo ta-le hip spiri. kremar starega kova. nikdar nič", vrjem. Malini je začel jokati ter tisti tod-le kod svojo sejo in so ne ve. kaj se je godilo v gostilni,!* Km vzbudil pozornost m mio prt ki
kor
ragrafi.	ilevim ušesom, toda ji ni pomagalo „ , • . i • , , , .
I	1 " . po op:su takoj spoznal kot po-
Ta pojav je resnično čuden, če ~ nu' ne vpdela.	jslrežljivega spremljevalca Mahni-
prav me žena zaničuje in pravi,! Vprašam še drugo gospodo, mar, *eve„a Ko ^ Košir konmron-
tcar se tiče pozdravljanja, da ne!*™0 morebiti snoči po godu še tiran z Malmlcem, je ta potrdil,
igram dobre figure in naj si ku-!Pr5Ali semkaj in sem potem samj da je pravi. Aretiranec je prvot-
pim očala.	'palico pozabil tukaj — pod milimi no dejanje tajil, slednjič pa je
,	,	,	.Bogom je vse mogoče! Vsi so se priznal, tla ie Alahnieevo potica
Očala so draga! Pa aia »lede na - , • . , .. . . . .. , I , - , ■ , - , -, , ,
, . „	, ,	začudeni pogledali tn so dejali, <la; P"„"-ac!, ker je bu lačen m m t .-
to — ee In zena vedela, kai je
ne.
okultizem. kaj je fenomen in kaj; ' r . . .	...	.,	Tn potem
lantom, hi morebiti govorila dni- „ . .	. .. , . . i
^ , ,r ...	. . Pavle in vsi so rekli, da ni druga-
gaee! Morebiti pa ne! Kajti so ....	.	. -	Vlomi in tatvine.
.. ..	. ,	J	«-e: palica ]e morala sama priti;	'
ljudje na svetu jako vsake vrste!; . . " . . .. . , , le dni so neznani tatovi /o če-
I semkaj v kremo in na ki piko! \a-| ..	„ .
'	,. .	. . ..trtic v letošnjem letu vlomili v
jena da je poti jn prostora m si(
jsti večer nič večerjal. Mahniču je je dejal profesor n;'Pravil «kode za UO Din.
iz roli m se razbila. Mamužič se je zadržal v gostilni toliko časa, <'.a je prišel gostilničar Ko je t:« čul. za kaj gre, je ukazal natakarici, d j moia takoj zapustiti njegovo irostilno. Tc j.1 tako razkačilo iMa-mu/.iča, da se je divje zagnal proti .►ostilničarju, kateremu je priskočil na pomoč* neki navzoči gost. Ko .s:> hoteli postaviti, bre.snečega Mamužiča na vladno, je ta bil od Onega gosta po obrazu več lahkih poškodb. G-.'st je namreč upirajoči ga s ; Mrunužiča udaril z g.»lo ivku po obrazu tako močno, da je M.i mu/, "ča » blila kri.
ROYAL MAIL
vWi
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON
"Ohio" "Ofduna" "Orca" "Orbita" Tl parnlkl so novi in moderni ▼ m* kun odru. najbolj priljubljen« potnikom ln »iasovlta radi komodnostl ln —
KO M FORT A.
Zdrava, tečna ln obilna brana m Mrvi r a vaem potnikom na belo pokrlUh mizah. Družine, ženo ln otroci Imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti aa obrnit« na nate zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAII- STEAM PACKET CO 29 Broadway,_New York
dena. Bil je določen detektiv, dn stvar preišče. Ker pa se je detektivu cela zadeva kmalu zdela sumljiva, je zaključil preiskavo m pričel T. ttonovno zasliševati. Ta pa je sedaj svojo izpoved izprt-menil in končno priznal, da je denar zapravil v taki družbi, za katero njegova žena. ni smela vedeti in da je bil iprisiljen prijaviti zadevo kot — tatvino. G. T. se bo seveda moral zagovarjati radi svojega nepremišljenega koraka. Kako pa se bo zadeva rešila med možem in ženo. o tem časopisje ne govori.
N*. pr. sem poslal slavnemu u-redni.štvu prav lično reč, tako rekoč narodno pravljico; Martin Krpan. Slavno uredništvo mi jo je vrnilo s presenetljivo opombro,
da je bila ta pravljica natisnjena .... ,	...
i oc i * m • . . silnt in sta stopili s palico v raze pred CG leti. To je zanimivo!	. x . ! ,1 ... n . , . . ,port in sta io premaknili z enega Resnično si nisem sveat, da bi ie \ ' . m ... , „„ , . -r,* v kraja v drugi. Temu se pravi te-bd smsat tudi ze pred GG leti. Pač . .. .	. . , ' .
■lepatiia 111 sem si besedo ko i 7a-
pa so mi na razpolago neovrzni * , ,	XT. -
i » -	, ^ .	, , „ pisal, ker je bolj težka. Ni pa iz-
dokazi.damepredGGletisploh.se ,,. -
. ,	,, .	'	i kljueeno.	so	reitlh, da je stvar
n\ bilo na svetu. Kaj poreče slav- .	.	.	... ,
,	...	, . drugačna,	m	so izpregovorili be-
n red n ist vo spričo tega dejstva?
Ali ni to fenomen, morebiti celo
misterij ?
-e spominjam se natanko, kako pravi Ibtmlet, kajti mi je žena
. ,	. .,	. c ».stilno Kores v Puščavi pri Sv.
je brez tuje vulne moči pomagala, Lovn.ncu na pohorju in (;dnesll
semkaj. To da je zopet tisto, kar ,opet vrednosti za ve>3 tisoC. d!li;ir. se imenuje fenomen. Mogoče da ,t.v	j pokradene stvari so
•i bili moja želja in volja tako vredne nad 25,000 Din. O vlomilcih ni duha ne sluha.
Iz Sevnice poročajo: Brezposelnost in delomržno.st kaže svoje posledice v številnih vlomih v trgu in v okr.-lici. Tak.o so tatovi zaporedoma vlomili in pokradli pri pu-stV.iiikih v Ledini, v Zaiejigcri, v Lampereah, v trgu pa pri gostilničarjih Yalantu in Cimpersku. kateremu S3 med drugim odnesli dragocene .starimske cosli.
sedo radioaktiviteta. beseda je za spoznanje še bolj težka kakor te-lepatija. In je rekel gospod profesor, da so sirom tega predmestja in preko njegovih meja znane
pospravila knjige nekam pod stre-j zdravilne moči vina, ki ga toči či-ho. Xaj pa pravi kakorkoli, vse.jslani gospod Kvas in naj bi se go_ kako ima prav- Slavno uredništvo'spod Kvas ojunačil m dal preiskati tihj bi blagohotno upoštevalo nje- vino po izvedencih zastran more-cove tehtne besede in potem na-,bitne radioaktivitete! Radioakti-k Ion jen o popregledalo in popravi- (Viteta — beseda bi morebiti kakor lo svoje stališre zastran Martina blisk razsvetila tajnostni fenomen Krpana!	jz mojQ palico!*
Ali pa vzemimo, kako čudovito Vsi so rekli, da je to res, in se
čudna je bila zgodba z mojo palico!
je gospod Kvas kar vsedel.
Gospod profesor pa je povedal Imam namreč palico z lepim ^ zgodbo o drugi palici, last je sv. tlim roeajer: ne manjka dosti,|bila splošno priljubljenega kava-p}: Iti bil srebrn. Redno je ne jem-]^rJa £f°sP°da Gabrijela jun. da se Ijem s sabo. Le če zvečer stopim]™11 palica zlomila. Po sreči so izven mesta ali pa k Grozdu na bili veščaki pri roki, žurno so dali
Poljane, ne grem nikdar brez nje. V takih prilikah palica dobro služi : noč ima svojo moč, za kakim vogalom lahko preži bridka uso.
Novo Veselje za Izčrpane. — Iz-mu$en4 Nervozne Ljudi
Nupa-Tone le učinkovita in hitra.
Xu*n-T.me povrno življenj* in mor- iz-frpanlm »Ivrem in mlfiieam. Napravi r«le-<V| kri. ninfiif in umlrton* žirre in na fui-*"nvit na.'ln povora njlli rnof vzdržljivosti T>a.le blaf.il«*n »panoi', doh. r tek. fino prebavo. roden stol, mnrjro navdufi^nja in »mblriie. <"> pe dobro ne počutite, jf vafia do|žno.«r. da jo poskusile. Vn.» nif ne *tane. ako vam ne stori dobro, jr prijetna za v* i va 11 In počutili fp l^sje bnlifl takoi. r-e V«m je Se ni predpisa) «-a* zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno In kupite Nujra-Tone. Ne »nrejmi-te nadrmestil. Vftivnlte ja par dni in t-e re ne počutite botiSi In r-e ne zff'edate v*m ho povrnil vaft denar. Izdelovatelji NuB»-Tone zahtevajo od vseh l«»kim«>--jev. da jomfijo za Isto In povrnejo denar. f« nlate zadovoljni. Prfnorotfena, Jam-
tn na prodaj r vseh lekarnah. - ... ^	—Adv't.
zlomljeno mesto v ovoj z gipsom, i res, v šestih tednih se je palica zopet lepo zrasla in zacelila — to je zgodovinsko! Ta zgodba, je t^ejal gospod profesor, da spada takisto v tajnostno poglavje o inteligenci mrtvih stvari. —
Na vsak način je vse to jalco •Ino in vredno resnega preudarka. pa mislim, da tudi slavno uredništvo še ni izpregovorilo zadnje besede zastran Martina Krpana. Cena kakor po navadi; ako ni nikakor drugače, naj pa bo 10% popusta!
(teJAKI, NABOCAJTE SE Hi •0LAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI . DNEVNIK V
Tihotapstvo cvete
Nobene, še tako stroge kazni in Ac tako štejjihie straže ob meji ne morejo zajeziti tihotapstva. Z rastočo pozornostjo carine in kon-ti*'Inih ..iganov raste tinli iznnj.i-Ijivost tdiotapeev. Aktualna roba je še vedno cigaretni papir, sploh monopolno blago. Te dni sta ga p'-ipcljala dva Avstrijca 64 kilogr. Pred postajo Št. IIj sita aa varnejši m < vinku zmotala papir v grmovje in potem še sama poskakala iz vlaka. Stražniki so ju opazili i.» i.brali za njiima. Eden je imel srečo in je ubežal, drugega, ki si je pri skoku iz vagona izvbiil nogo, pa so kmalu pograbili. Bil j«; zavarovalni uradnik Frane Piiš iz Gradea. Kot inozemea so ga poslali v zapore mariborskega sodišča.
Velikonočni pretepači.
V gostilni Josipa Svetka v So strem so se na velikonočni ponde ljek stepli fantje. 3ded vpitjem je eden ugasnil luč, nakar so se pričeli križem pretepati. Voč fantov je bilo ].oškodovanih, najtežjo rano pa je dobil tovarniški delavec Alojzij Bučačr, in sicer s steklenico p3 glavi. V.si poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnic; Tako se o4)haja Yelika noč!
Poizkus samomora.
D rage t Jn Mamužič, brivski pomočnik, je prišel dne 25. aprila v neko gostilno na Ahaeljevi cesti,
Jugoslavia irredenta.
Nenadoma je zblaznel
v Goiici 47h'tni I. llei^a iz Hihem-!n»rka. Prujieljin ,itj bil v blazni-sv. Osvaldit pri Vidmu.
Istra vrača v srednji vek.
Blizu Krnice je bila te du: zt-šidiaua neka jadrnica, last ribičev iz Pirana. Ponoči so legli v.si ti ij • mornarji spat. V trdnem .spanju n so slišali, kdaj sla .stopila na krov dva nv.rža, oborožena s p.i-^kama in s pokritim 'obrazom, lv" sta se roparja prepričala, da mornarji spe, sta prerezala \rvi ter čakala, da su valovi zanesli ladjo kakih sto met ni v od obali. Taia sta planila na svoje žrtve, udarila enega, ki se je hotel braniti, s kopitom po gla vi ter jih zvezala. Na-L; sta jim preiskala žepe in oropale- z-i ;JtMM> lir. — Tako se torej vrača Kt;a v srednjeveške čase piratstva, ko ni bila nobena ladja varna pled morskimi roparji. Pa še ipi^ejo Italijani o koristi, ki jo :ma nekdaj ' tlačena" Is-tra od "matere" Italije, ki ne skrbi niti za osebno varnost, kaj šele za varnost lastnine!
Iz strahu pred ženo.
Tržaško časopisje prinaša nastopno zanimivo zgodbico: Neki T. je prišel na policijsko ravna-, teljstvo in tam izjavil, da mu je neznani žepar ob priliki vožnja na tramvaju izmaknil iz žepa listnico, v kateri je imel 500 lir. Do policije ga je spremila njegova žena, ker ni hotela verjeti, da je bila možu listnica resnično ukra-
Nedolžna žrtev.
Zena: "Danes teden praznujeva srebrno poroko, Jaka! PrešiČa za kol jeva, kaj?"
Mož: "Pojdi no, Barbka! Kaj pa more prešieek zato, t"e sva se pred 25 leti vzela!"
ALI VESTE,—
ila sta liila i>ri y.a<ltijili volitvah v ita-iij:iiiski držnvui zbor i-/.vol jenu tiuli dva naša rojaka — primorska Slm-euea? Ali veste, da f-e kadite He Ima i turške eijjnrer«?. da lu»st«> hitro s[m,znali razliko med njimi in navadnimi ei^areta-iii i?

Kretanje pamikov - Shipping News

15.	maja:
Albert Ballln. Cherbourg In Ham-but*; Stuttgart. Bremen.
16.	maja:
Pres. Roosevelt. Bremen.
17.	maja:
Majestic, Cherbourg.
21.	maja: France, Havra .
22.	maja:
Lapland. Cherbourg.
24. maja:
Leviathan. Cherbourg; Olympic,— Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo. Genoa.
27.	maj»:
Reliance. Cherbourg, Hamburg: York, Bremen.
28.	maja: Aqultanla, Cherbourg.
30.	maja: America, Genoa.
31.	maja:
Homeric, Cherbourg: Conte Verde, Genoa; I*res». Harding, Cherbourg. Orca. Cherbourg; Veendam, Bolugne;
3.	Junija:
Cleveland, Cherbourg In Hamburg.
4.	junija:
Berengarla. Cherbourg; Rochambeau, Havre.
6.	Junija:
Belgenland. Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg.
7.	junija:
Majestic. Cherbourg; La Savote, Havre; Orbita, Cherbourg, Hamburg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen
Aquttanla, Cher-
10.	Junija:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen.
11.	Junija:
rarls, Havre; Maure^nla, Cher« bourg.
12.	junija: Columbus, Bremen.
14. junija:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg.
16.	junija: America, Bremen.
17.	Junija: Dulllo, Genoa.
18.	Junija: France. Havre;
bourg.
19.	junija:
Lapland. Cherbourg; Stuttgart, Bra-men.
21. junija:
Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg. Saxonia, Cherbourg; Orca, Cherbourg; Hamburg.
24.	junija:
Prea. Wilson. Trst; Pres. Harding, Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremeu, Bremen.
25.	junija:
Berengarla. Cherbourg; Taormlna, Genoa.
26.	junija:
Zeeland, Cherbourg.
28. Junija:
Majestic. Cherbourg: Lafayette. Har re; Conte Rosso v Genoa.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(praka Genov«) Naj bolj Sa in naj k raji« pot po Srede z sm-titana morju z naiimi veličastnimi paraiki,
COLOMBO 24. maja: 1. Julija; 7. avgusta
DU i LIO ____ 17. Junija; ____ 19. Julija
GIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept.
"Največji ln najhitrejši parnik na olje za
Sredozemsko morje. Udobna kabine tretjega razreda z S. i lz 8 poateljaml ia druilne ln tenake. Pri okusnih obedih Je vino bresolačno. Za podrobnosti vpraAajte nagega axenta » mtem meltu ali pa naravnost pri
nmwi cenme mm
Italia-America Shipping Corporation t Stat* Street General. Agenti New York •Jail xaatopnlkl ▼ Juzoslavljl: Jadranska Banka, Belgrad ln njene podružnica
UPRAVITELJ FRANC. ČRTE POTUJE S " PARIS OM".
V sredo dne 14. maja bo odpotoval v Evropo s paruikom "Pa-
ris" Mr. M. Jean Tillier, pomožni upravitelj Francoske prevozne družbe.
V Evropi bo ostal kake tri mesece ter obiskal v interesu svojega podjetja vse evropske agente.
Poskrbel bo, da bodo za naprej evropski agentje točno pazili na potne liste in vizeje, na dovoljenje glede potovanja, zavarovanje glede prtljage, itd.
S parnikom <<Pa^is,, odpotuje jutri v stari kraj tudi veliko število Jugoslovanov.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Ponovno naznanjamo vsem so rotln kom. prijateljem iti znancem. :!:i liani je po 5 feduov trajajoči N Jezili (Tynhoul fever) za vedno' zaspala naša naj bel j ljubljena so-' proga, mamica in sestra IVANA ŽAGAR, roj. Kosirnik
Zdravila se je v St. .Mark's bol-ni.Šni. i in je prvi napad bcnieeuii ddbro prestala. Zdravje se ji jc* kar \wino izboljševalo. Toda nenadni napad vročine ravno en te 1 'itn pred smrtjo je bil usodepoln, kajti telo je bilo že oslabljeno. •Jas njenega življenja se je i/Je-kf*l v torek G. maja popoldne, ko' jt pt-evidena z vsemi sv. zakramenti za umirajoče izročila svojo blago dušo Bogu. Pokopali smo jer na pok ipališeu sv. Trojice v riroaklvuu, Kew Voi-k. Z nam* vred pa se je solzilo nebo kot že dfjlgo peprej.
Zahvaljujemo se vam v.*m, ki ste jc j>rišli obiskati -v- bolezni in ki ste jo prišli v tako ogromnem številu pokropiti na mrtvaškem c-dru. Hvala vsem, ki ste se udeležili pojjreba in službe božje, ier vsem, ki ste jo spremili na njivo aiiru m t večnega spanja. Lepo s^ zahvaljujemo Lev. Benigen Snoju za njih trud in tolažbo. Hvala društvu Krščanskih Mater za njih .Vpe ol.rede tako ob odprti krsti, kakor tudi v eeikvi pri pogrebu. 1J vi la tudi Slov. ^ra. Bol. Podp. Oruštvu za krasni venec in ude-bžbo pri pogrebu, kaker tudi za hitro pomoč. Lepa hvala društvi: Jo^š. iVi-shak Band za poklonitev krasnpga venca. Najleip^a. hvala Midi \sem drugim, ki ste ji poklonili toliko krasnih vencev. Torej najlepša livala vsem in vsakemu posebej za vaše sočutje, tolažbo in bodrilo. Težko nam bo vživeti se v misel, da je ne bo več med nami.
'J i pa, nepozabna soproga in sestra, ki si bila tako mirna in do- Dvestoletnica prve ekspedicije na
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da Je natančno pouC'en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih eamoremo dati vsied nase dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo venno le prvovrstne i»ar-nike, ki imajo kabine tudi v III. raar reda.
Tudi oni ki Se niso amerlSkl državljani, morejo jiotovati v stari kraj na obisk, toda polndrao Je, da se ik>-vrnejo tekom Rest i h mer^eeev in 80 prlpuSČ-eni brez vsake neprilike ▼ to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti uorodnlks ali svojca iz Btarega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Nadaljni prl-seljenel iz Jugoslavije bodo pripuS-Cenl sem zopet po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Ako želi keuo naročiti vozni Ust lz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
•irriM mtowln itlramto luito
NAPRODAJ VILA
•Jnydstropna, 12 sob, več shramb .■n verand, najnovejše opremljena
z vodovodom in elektriko, parket i in hodniki ter kopalnica iz kamenih pločic, gospodarska posh'pja, velik cvetni park. zeleni in sadni vi t ter pol jcniia njiva, vse v enem kosu. Cena $10.000.00, pred vojno vredno okrog stottsoč kron. Proda <-e ia<li družinskih razmer. Kdor ima resno voljo kupiti, naj piše na Vila Celje, e o C las Naroda, 32 Coi t-landt St., New York, N. V. (13-14—5)
bra, pa sti nas zapustila taiko pre-rano, počivaj v miru in veseli se ,s xvojim očetom, bratci in sestrami v nebesih!
Sladko spavaj! Nič ne sanja i, Kaj godi se tu na sveti, Četudi plakamo za Teboj, Iver mlada morala si umreti. Nas pa čaka še trpljenje, Prodno pridemo v življenje, Katero vživaš Ti V večnosti.
Žalujoči ostali: Anton Žagar, soprog.
Mimie, hčerka. Anton in Avgust, brata.
Pany omoe. Pavlic, sestra. Antonija in Angela, sva k in ji.
Jennie in Milly, nečakinji. V" staretn kraju pa 711etna mati hi en brat z družino. New York City, 11. maja 1934.
severni tečaj.
V letošnji pomladi je dvestoletnica prve ekspedicije na severni tečaj, in sicer gre ta čast- Rusom. Organizator tega pohoda je bil tedaj, let 1724. ruski pomorski poročnik Sedo v.
Prav vsakdo—
kdor, ka] life; kdas k*J ponnji; kdor kaj knpnjt; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Ima]« indovit aspak «
mali oglasi
r. MG1 a■ lartii",
C ▼ JU^otulll E
Etflno olf^ktno spomlad n« odpluti* O tvor i treat vožnja luoei«
Martha Washington—14. maj.: 12. Juli. Presidente Wilson — 24. juni.: 8. avg. v Dubrovnik aH Trat.
Zwfeznlna v rotnn jo»t zmerna. .Nobenih vf-r«'«v. Vpraiaite pri bliiajcin agentu ali pri PHELPS BROS. & CO., 2 W«t Su N. Y.
VEC K0T40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON.
PESMI. MOŠKI ZBORI. MARŠE POLKE. VALCERJE itd
PiSitfc takoj po novi IjrfZplai'riicenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St.. Conemaugh, Pa.
(."e j i jen i rojaki, ali je kateremu znan naslov mojega moža GAŠPER KRNELA, 'loma iz tenje vasi pri Postojni! l*rod ^nim letom jo bival v Clevelai1-du. Potem je šel neznauoknni. J n/. /.olim njr^ov? povrnitve zn-radi najine hčerke. Pripravna sem mu odpustiti vse. kar mi j-hudega storil. Prosim kdor v»"> za nj«*«>:i, naj ml javi njegov naslov. Ako pa Siiin eita ta oglas, r.?j javi svoji ženi in lu'erki. Kristini Krnel, vas Rakituik Šf. '{0. p». Preitrauok. Venozia (rinlia, Italia.	(12 l^t—5)
POTREBUJEM
izvežbane degarje. Imam zelo do-!>e" les in plačam dobro.
Max Fleischer,
475 X. MvXeii Sit. Memphis Trmi. Cjx	4 A 6,1:3.20—5)
Kje sta moj oče .7 URI J PIRC in brat JOŽE PIRC? Doma sta i/ Velikih Maline. Zadnji naslov je bil Route :J, Box 62, Sheboygan, Wk Pro-sim. cenjene rojake, i-o kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sama oglasit«". — Helena Kie, Pctrinjska ulica br. 69. Zagreb, Jugoslavia.
(13-14—5)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce Ia * brtnOM, pil katerih kupa« jete ali naročate lm ste ■ njih postrežbo »dovolj*!, da oglašujejo v lista "Glas Naroda". ■ ton boste ustregli vsem
Uprava "Glas Waroda"
Pozor Trgovci!
Imam v zalogi 2000 pravih Columbia gramofonskih plošč: Slovenske} nemške, poljske ruske, ogerske, ameriške i.t.d., ko niso bile še nikdar igrane.
Prodam jib pod t v orni šk o ceno kdor jih vzame ne manj kot sto različnih vseh narodnosti.
Povsod se prodajajo po 75«, pri meni pa jih dobite po tako nizki ceni, da boste napravili lep dobiček. Iz pod sto komadov jih ne prodam nikomur, poleg toga tudi za gotov denar.
Za nadaljna pojasnila pišite na:
IVAN tAJE
24 Main St., Conmnaiigh, Pa.