Stev. 31. Leto LXIIi. V Ljubljani, 4. avgusta 1923. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po- UČITELJSKI TDVARIS Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit štnine. Rokopisov ne vra- __ .. ■ ■ ____*__a_ ■_____■ - ---- -______V%_____■__>X<___| __ vrste. Inseratni davek po- čamo. Telefon uredn. 312. Glasilo Udruienia Jugosl. Uiitelistva - Poverieništvo LJubljana sebej. Pošt. ček. ur. 11.197. E. GANGL: Pozdrav drugemu dkar so padle med nami umetno in nasilno zgrajene in postavljene meje, vas danes prvikrat pozdravlja Ljubljana v svoji sredi — vas, ki prihajate na resno delo od vseh strani širne naše domovine ! V imenu vseh, ki se radujejo vašega prihoda in ki so srečni, da jim je prijazna usoda dala učakati ta drugi naš veliki praznik na naših tleh, vam kličem na tem mestu tovariško, prijateljsko in bratsko dobrodošlico! Presrčno pozdravljeni! Zdravo! — Prihajate na delo; prihajate z nalogo, da z lastno sodbo ocenite delo, ki ga je doslej izvršila naša naj-jačja stanovska organizacija; prihajate, da vidite, kaj zmore delo nam bratsko naklonjenih drugih prosvetno — vzgojnih ustanov; prihajate, da z delom začrtate pota, smeri in smotre bodočemu delu. Kaj bo torej naš II. kongres? Revija dela, ki naj izpriča pozitivno ustvarjajoča moč naše nravnosti in naše zavednosti, ki naj dokaže, kako pojmujemo svoje naloge in kako jih prenašamo v živo življenje na korist skupnosti! Naši ideali visoko plapolajo; mi — njihovi robovi — z močno, vedno kvišku in naprej popenjajočo se voljo jih uresničujemo po potrebah in prilikah, ki jih opažamo in umevamo brez olepšav in pretiravanj vsepovsod v svoji zemlji! Naš razvoj se dviga stopnjema brez opasnih zaletov in skokov, ki bi korak, umerjen v daljo, lahko preokrenili nazaj in hotenje potopili v resignaciji. Razmere, ki so jim izvori izven nas, niso vselej najugodnejše in kulturni napredek pospešujoče. A mi hočemo biti in tudi smo jačji od njih, ker vemo, da je plemeniti volji in resnemu stremljenju zagotovljen uspeh vzlic in v kljub vsemu! Nam ni življenje sen, pena in neznosno breme, temveč nam je poklic in dolžnost, slast in sreča, ki je toliko bolj užitkov polna, kolikor večja in ljutejša je borba za obstanek, za načela in vzore, ki so bistvo in jedro našega notranjega sveta, ki so kažipot in pogon našemu delu! Ko smo se bili zbrali pred tremi leti na svoj prvi kongres v Beogradu in tamkaj ustanovili UJU, je še vse kipelo in vrelo v nas. Burnost in vzhičenost tedanjih dni se je polegla ob trdi zapovedi realnosti in ob jasnem spoznanju naših nalog, da ni učiteljski stan samemu sebi namen, ampak da ni morda nihče tako kakor on pozvan, da se ves, popolnoma in vedno žrtvuje materialni in moralni blaginji drugih. Vsak posameznik v narodu nam je enako mil in drag, in čim bednejša je posameznikova materialna in moralna eksistenca, tem bližji in ljubši je našemu srcu! Mi smo učitelji naroda, ki spoštujemo njegove posebnosti in svetinje, ki mu odpiramo oči in kažemo globino zakladov njegove duševnosti, dvigajoč te zaklade na beli dan, da se vsak dan sijajneje bleste v žarkih resničnosti in da narod vedno bolj usposabljajo za uspešno tekmovanje z vsemi kulturnimi narodi vsega sveta! Delu in zavednosti narodovega učitelja udarja pečat kvalifikacije splošna narodova kultura. Naša moč leži v nas samih, ona pa naj tudi korenini v najširših plasteh našega naroda. Narod naj ve, da mu služimo z najboljšimi in nesebičnimi nameni, pa nam zato prinaša v dar zaupanje, vdanost in ljubezen. Moralno silo narodovo ravna njegov učitelj po ukazih svoje strokovne izobrazbe in svojega strokovnega izpopolnjevanja v vedno jasnejšo gladino, izenačeno in bleskovito se razprostirajočo od meje do meje naše očetnjave. Kdor narodu ne privošči kulturnega razmaha, samozavesti, spoznanja, neodvisnosti in ponosa, ta ubija med njim učiteljev ugled, a učitelj ubija samega sebe, ako je v službi nezvest in v dejanjih nemoralen. Naša moč leži v medsebojni zaupnosti, to je v tistem tovarištvu, ki nam je razvedrilo in uteha, bodrilo in srčna potreba. Naslanjajmo se drug na drugega v resnični kolegijalnosti, ki izključuje vsako zahrbtnost in vsako neiskrenost, ki nam daje moralno oporo na znotraj in vzdržuje naš ugled na zunaj. Kdor greši proti sebi, greši proti vsem, kakor je čast in uspeh posameznika pridobitev in svojina vseh! Vsi za vsakega in vsak za vse! Naš najhujši sovražnik je brezdelje: brezdelje v službi, brezdelje v organizaciji. Izogibljimo se brezdelju! Spoznavajmo se! To spoznavanje nas dovaja do zaključka, da so materialne dobrine, ki si jih učitelj pribori po organizaciji, pogoj njegovi fizični eksistenci, a da ga njegovo hrepenenje po intelektualnem napredku, po modernem izboljšanju splošne in strokovne izobrazbe našega naraščaja šele usposablja in opravičuje do vodilnega in odločujočega položaja v javnem življenju! V pozdrav vam sporočam te misli, prepričan, da vam niso tuje, saj leže vsakemu učitelju na dlani. V vsakem našem srcu pa živi misel na domovino ! Zaradi nje smo in njej mora biti posvečeno vse naše delo! Edinstvo domovine in naroda je začetek in konec vsemu, kar hočemo, znamo in moramo! Ljubezen do domovine, ki zmaguje vse težave in ustvarja največja dejanja, obseva lepoto in vzvišenost učiteljskega poklica in kleše v naše duše neizbrisno zapoved: Zvestoba do smrti! — MaHH(j)ecT npeor KOHrpeca yApyweHHx yHHTejba m y4MTejbHu,a KpajbeBHHe Cp6a, XpBaTa h CjiOBeHau,a, AOHemeH na AaH 18. jyjia 1920. toa. y Beorpa^y. i. 1. y IlcTopnju JyjEimx cjiobeha otiio-nejia je hoba enoxa. Cp6a, XpBâTH h CjiOBeHijH, Tpii orpan-Ka 3ajeAHHHKor CTa6.ua, saRpmn.TH cy joiu y 7. BeKy cBoja HaceJteBaiba y npocTpane npe^e.ïïe oa Ajihckhx ropa h jaapaackora Mopa ao BajiKaHa h Mahe^OHCKnx paB-HHn;a. PeKe h>HxoBe, ôjiaro h>hxobo, teky y tpn Mopa, KBacehH pocoM, h HaTanajyhn RHxoBe njiaHHHe h paBHH, EbHxoBe AyCpa-Be, h>hbe h jihba^e, Kao hito hx Beh 1300 roahha kbach h hatana 3iioj bpeahhx pa-Tapa h KpB jyhaka y ôopfw 3a cjioôoAy. 2. hapoa jeahora nopemia h jeahe ay-ine, ctabjteh y imy Heropnje y ôoraie h jiene npe^ejie; H3JiosKeit bcthto npiiTHcny CHJia c hctoka h 3ana^a, CeBepa h Jyra; yrpoacaBaH upo3 cbe bekobe ao iiamnx aa-Ha HMnepHjaMa, apscanama h cnjiaMa Koje cy ra CMaipajie 3a CBOj njieH h cMemv cbojhm njiahobhma; h3jioïkeh ynmajy pas-hhx KyjiTypa, h 6op6n 3a KyjiTypHO, Bep-cko, nOJIHTHHKO, eKOHOMCKO 1ÏJIH KaKBO Apyro noTHHaaBaibe, H3AP®ao je AyroTpaj-hh h CTpaniHH hcïiht y 6op6n 3a oncTanaiî, h nocjie tojihkhx bekoba h iienaMepirax œp-taca h nanbh, ctbopho CBoje napo/nio yje-ahh>eH>e. 3. ^a 6h ymhyjie CBe kjihhg Koje cy bekobhma pa^hjie ha ayxobhom, nonHTini-kom, ekohomckom h BepcitoM pa3jeAHibaBa-h>y h noôopjtaBaiby Mopajy nacra CBe npeA-paoy^e h CBe nperpa^e, bpiiite h Aa Hao pa3.jezi;niie. 4. y ynyTapibeM aïhk&bhom JKHBOTJ' Mopa 6hth H3BeAeHo n0TnyH0 je/iuircTBO neHTpajrae, ynpaBHe h 3aKOHOAaBHe BJiacra. 5. cjieayjyhn npHMepy bejihkiix paa-HHKa na CTBapan>y jeahhctba, CBe njieMe-hhte naporne cn.Te Mopajy -ce ynyrnTH je^HOMc nnjty: CTBapaiby jeAHe Aymé na-poahe, h je^Hor, jeahhctbehor, 3apabor, nojiHTirator, npocBenior, eK0H0MCK0r n comijajiHor opraHH3Ma, KaKO 6h CTpyjaibe hobora jkhbota yHejio CHare y CBe KyroBe otanôhhe h CTBopHJio jeaah chaœah (j)poiiT; 3a cjio6o/iy, npaBAy h HanpeAaK yiiyTpa, h 3a o6e36ei)eh>e cKyiionennx Te-KOBHHa IiapOAHHX h O^paiIV HaTlHOTia.'IHOr je/inucTBa oa 3aBojeBaiKnx Te5KH>a cnojta. 6. obaiœhm pa/iom aparonemi rie."iobii Haniera HapoAa Kojn cy join noA lybunom Hehe nponacra, jep je Ty aeirea h mohha majka qranôhha, aokjie namemii cnopa-3ym Meî)y hapoahma he ctboph hobh nope-aak, y kome he yj^ahibenn hapoah ikubem h paahth jeahh nopeA apymx h jeahh c apvriima 3a bhcoke iiaeajie cjioôoahora. no-BeiaHCTBa. ii. 1. yApyKeHO vHHTejhCTBo Kpa,iteBHHe Cpôa, XpcaTa h c.uoBeHaiia, CBeeno CBOje bejihke yjiore y îkhtsotv Haraer yjeAHn.e- Hor HapoAa; CBeeno CBojnx AysKHOCTH h cbojhx npaBa; CBecHo cbojiix KJiacHHX hh-Tepeca CTBapa oa cbhx aocaaanih>hx no-KpajHHCKHx opranH3aii;Hja j e a h y opra-HH3aii,Hjy ca neHTpajiOM y BeorpaAy, 11 no-3HBa CBe HeopraHH30Bane ApyroBe h Apy-rapHn,e Aa My npncTyne. 2. yAPy^KeHH Ha neHTpaHHCTHHKOj ochobh, ca niiipoKHM noJteM paAa y oôjiac-HHM yiHTe.TîGKHM ApyniTBHMa; 3aAaxHyni jKejbOM 3a OBecTpaHH HanpeAaK cBora Ha-poAa h ApsKaBe; 3aAaxHyra JbyóaBJby npe-Ma HapoAHOj npocBeTH h HiiTcpeciiMa cbo-ra cTajiesKa, cTBapaMO jeAaH cojiHAapaH (|)pOHT cnocoôan 3a 6op6y, jkhbot h paA- 3. Hanioj neiripann ocTaBjLawo OApe-nieHe pyice, Aa, KOH3yjiTyjyhn no no'rpeôii oójiacHa ymhtejbcka apymtba, npeAy3HMa CBe noTpeôHe Mepe 3a HanpeAaK H0B0r yApyœefta, HapoAne npocBeTe h ynhtejt-CTBa, h peinaBa cnopa3ymho CBa nHTaiba HenpeABH^eHa npaBHJiHMa, koja noTeKiiy h3 cTanaaa cbhx opraHH3an;Hja y jeany- 4. 3aBprayjyhn coJiHAapncaae y cbh-Ma nHTâHiHMâ yHHTeJbCTBa cpncKor, xpsaT-CKor h cJiOBeira^Kor, KoHrpec H3jaBJbyje, Aa je neHTpajiHa ynpaBa opraHH3an;Hje y BeorpaAy npeACTaBHHK CBera yHHTeJBCTBa y KpajbeBHHH Cp6a, XpBaTa h CaoBeiiana. ko je je, jeAHO Tejio h jeAHa Aynia, h TaKo xohe Aa ocTaHe. III. IIpBH KoHrpec yApyaceHHx VHHTeJba n yhhtejbhna KpajbeBHHe CpOa, XpBaTa h C.JïOBt'Hana 3axTeBa: 1. yBobeae jeAHor npocBeTiior 3aK0-HOAaBCTBa 3a nejiy ApacaBy; 2. CTBapaibe MoryhHoeTH, Aa HacTaBiio ocoóJbe, CTajiHO hjih nphbpemeho moîke CJiySKHTH H BaH paHHjHX IIOKpaj HHCKHX rpaiiHna KaKO 6h ce H3BpuiHjia AyxoBHa oônoBa h nyHO jeAHHCTBO HapoAiie Aynie; 3. /IpataBiio cTaibe 0 noah3aiby h h3-ApataBaiby HapoAHHx niKOJia; 4. IlBjeAHa'ieibe yiHTeJta H ynHTeJbH-n,a y nejroj KpajbeBHHH y npaBHMa c yKa3-HHM HHHOBHHAHMa, h yboljeibe npHJIHKOM Aonomeiba ypeAÔe 0 njiataiia h AOAaT-uhma y OHaj peA ^hhobhh^kh, KOMe npnna-Aajy no cnpeMH h no baîkhocth nocjia Kojn oóaBjbajy; 5. IIpaBo Aa yhhtejb 6npa h Aa 6yAe ônpaH 3a nocJiaHHKa, 6e3 ryÔHTKa cjiyœôe h njiaTe, jep ce to npaBo npH3Haje h Apy-rn.vta, ko j h ce He HHTpecyjy HapoAHHM îkh-botom OHOJIHKO kojihko Ce VMHTeJb HHTepe-cyje, hjih ra h He no3Hajy; 6. KoHrpec 3axTeBa, Aa y CBaKoj ko-MHciijH, Koja paAH 3aKOHOAaBHe npojeKTe 3a 0ch0bhy hapoahy hikojiv h yihte.ibctbo, hjih pernaBa nHTaH>a Koja ce THiy HapoA-He nrKOJie h yiHTejbCTBa, 6yay npeACTan-hhhh 0praHH30BaHHX VHHTPJba h yniTe-jbHH;a. JOSIP AMBROŽIČ: Sursum corda! Ko pišem skromne vrste za kongresno številko U. T., se že pripravlja delegacija učiteljstva iz vseh pokrajin države na II. kongres jugoslov. učiteljstva v Ljubljani. Brez dvoma je bil kongres pred tremi leti v Beogradu, sedanji v Ljubljani in vsi. ki jima bodo še sledili v glavnem produkt dveh vzrokov. Kultura in učna metoda sta bili sicer za prečansko učiteljstvo v obeh državnih nolovicah orej enaki! Toda kulturna srca. pri različnih, v prisiljeni organizem stisnjenih in vkovanih narodih različna. Govorili smo zato o pokrajinskih narodnih učiteljskih zvezah in deželnih učiteljskih društvih, a vsako neslovansko učiteljsko društvo pod prejšnjo vladavino smo gledali skozi naša jugoslovanska očala, ki nam jih je vselej nastavljalo jugoslovansko srce. Danes je z organizacijami vse drugače. Imamo eno enotno državo, zato eno UJU; eno edinstveno državo, v kateri so-vladajo vsi deli enakopravno; zato imamo vsi iste stanovske cilje in enake državne interese. Odložimo očala, da se nam ob pogledu na naše travnike in livade, ravnine in gore ne pokvarijo oči, ki jedva komaj vidijo prostost in lepoto uresničenih sanj! Komu naj napišem te vrstice kot zaslugo nastanka in rojstva UJU? Ali onim, ki so nas politično ujeHinili in osvobodili tujega jarma, tuje, našemu duhu in srcu neprikladne nemško-madjar-ske kulture, ali vsem onim, ki so ob za- ključku svetovne vojne izvedli vse tehnične priprave UJU? Gotovo je bila bivša naša »Zaveza«, predhodnica sedanjega pokrajinskega poverjeništva, s svojim članstvom iniciativna in organizatorično dozorela, da je premostila vse ovire, ki jih je v veliki meri nepopolnosti in neenakosti, nepoznavajoč skupnih ciljev nudil prvi kongres v Beogradu. Babilonski stolp z vsemi mogočimi načini vzklikov in krikov, kolikor jih premorejo človeške glasilke v grlu, mi še danes brni po ušesih. Lahko rečem, da ako ne bi bilo Zavezarjev, vrlih Dalmatin-cev pomnoženih z našimi prejšnjimi znanci in prijatelji tovariši Srbi in Hrvati, bi bil I. kongres učiteljstva v Beogradu najbrže zadnji. S ponosom lahko rečem; slovensko učiteljstvo je kot najmanjši sestavni del sedanje celote predstavljalo faktor, s katerim so se vrste članstva UJU krepile in pomnoževale ter zbirale okoli njega kakor pomladanski roj čebel okoli izletele matice. S tem je slovensko učiteljstvo doprineslo dokaz, da stoji na visoki stopnji organizatoričnih zmožnosti, da pa ji je bila do tedaj ovira samo še ona okostenela, shujšana, pohujšanja in zlobnosti polna. v nepoboljšljivosti dosledno črno-žolto oblečena mačeha, ki takratni »Zavezi« n; donusti'a onega razmaha in voliva, katerega bi bilo slovensko organizirano učiteljstvo v deželi habsburške sa-trapije hotelo. Dasiravno se srbska inteligenca po svetovni vojni od naroda preveč odda- ljuje, in so že njeni stiki s srbsko narodno dušo zrahljani, vendar sem trdnega prepričanja. da je srbsko učiteljstvo ohranilo s svojim narodom iste močne duševne vezi, kot jih je imelo takrat, ko je skupno z obupanim narodom plaka-lo kot vojni zarobljenec po srednjeevropskih ječah in na gorskih, neprehodnih stezah divje Albanije. Vsako omalovaževanje narodnih potreb privede stan do koruptnih stremljenj in dejanj; zveze se pretrgajo, nastane porodica. ki nima z narodom in njegovo duševnostjo ničesar skupnega. Pre-pr.čani smo. da skrbni učitelj stoji in pade s srbskim seljakom! Tako delovanje je pravilno in praktično, koristno narodu in učiteljstvu. Kjer narod, tam učitelj! Narod poznati se pravi z njim tugovati v nesrečah in nadlogah ali se z njim v srečnih dneh veseliti. Prepričan sem, da srbski del učiteljstva UJU to prav dobro razume. zato veljaj moj pozdrav ljubljencem, prijateljem in svetovalcem srbskega naroda, našemu srbskemu učiteljstvu, s katerim se sestanemo na kongresu. Ze poprej sem se vprašal, komu dati prednost na ujedinjenju jugoslovanskega učiteljstva? Brez boja ni zmage! To velja zlasti v primeru naše politično ujedi-njenje domovine. Brez zmage srbskega orožja bi tudi učiteljskega Udruženja ne bilo in mi ne bi stali pred II. kongresom UJU. Pozdravljeni srbski tovariši, ki ste zamenjali puško s peresom, da nadaljujete z uma svetlim mečem delo. katero vam je pustil meč! Vi ste stanovski faktor. ki da oomnožen z vnlivom nas vseh drugih mogočen in upoštevanja vreden produkt. Brez vas bi slovenski učitelji nadalje robovali tujcu. Kongies enake vrste, pred tako široko javnostjo, se vrši v Ljubljani prvikrat. Iskreno pozdravljeni srbski tovariši in tovarišice. osvoboditelji naši! Brez Vas ni Jugoslavije, brez Vas ni naše svobode, brez Vas ni koneresa. brez Vas mi U.IU. Vi to priznanje v polni meri zaslužite, kot junaki na bojnem polju, ki ste se ramo ob rami s srbskim seljakom borili za našo svobodo. Moj pozdrav veljaj Vam! Vcepite nam zavest in pravilno pojmovanje narodnega in državnega čuta, saj ste bili svobodni in državotvorni, ko smo prečanski učitleji le hrepeneli in obračali oči tja v sedanjo skupno prestolico, naš Beograd, imajoči pred seboj ideale in smotre, katerih vsestranki produkt je naš vsakokratni kongres. Ne zabite, da so bili tudi za nas hudi časi, ko so za našim hrbtom stali nemško-avstrijski rablji, ki so bili pripravljeni na vsak migljaj po božji milosti navdanih čuvarjev nemorale-in krivice uničiti naše koče in naša goreča srca. Strnimo si z našimi bratskimi hrvatskimi tovariši, ki stoie danes vedno v jač-iih trooah v naših vrstah, desnice ob dru-eem našem koneresu. orisegaioč. da proslavimo tretji kongres, kot triurni zmage narodnesra in državnesra edinstva — na njihovih tleh! Pozdravljeni, bratje, na kongresu! Sursum corda! DR. J. TURIC, Zagreb: Načrti resolucija za kongres UJU u Ljubljani. Pedagoško - prosvjetna sekcija Za-grebačkog »Jedinstva« pretresla je neke rezolucije za Ljubljanski kongres, kao i njihovu podlogu. A. Principi, koji ima ju da vladaju našim vaspitanjem narodne mladežiu današnjim prilikama. I. Ciljevi vaspitanja. 1. Opreke i nesuglasja ekonomske, političke i moralne naravi u pojedincu i u narodu smetaju razvitku kulture i civilizacije daoače mogu da unište državu i narod. Te opreke i nesuglasja ne mogu da uklone ni filozofske ideje, ni političke stranke, ni vjersko - moralne, ili socijal-no - ekonomske organizacije; mogu ih da uklone i narod od zla da oslobode samo ličnosti s razvijenim nacionalno obi-Iježeniin čovještvom od kojih ie narod sožen. 2. Č o v j e š t v o pojedine ličnosti je trajna duhovna tvorevina. nošena vlasti-tom instinitošču i duševnošču složena od samostalnog razuma, slobodne volje i plemenitosti srca. Buduči su ovi elementi razvijem pod uticijam iste nacionalne kulture, bit če kvalitativno jednaki izvor jake nacionalne veze medu oojediinim ličnostima; isti-nitost pak i duševnost je izvor jakoj vezi medu narodima. 3. Ličnosti se moraju osloboditi v 1 a s t i ličnih autoriteta, autoriteta nauke, ideja, teorija, političkih stranaka, konfesijskih organizacija tako, da sve te vrednosti vasoitaiu človještvo pojedine, od njih slobodne ličnosti i da budu sredstva , kojima se pojedinac služi u svojem slobodnom. samostalnom i plemenitom životu. II. Sredstva vaspitanja. Učitelj - odgojitelj mora da je razvi-jena nacionalna ličnost, koja elemente svoje ličnosti presaduje u svoje učenike. s'užeči se pedagoškim elementoima. koji su skriveni u formama nirodne civilizacije. u oroizvodma narodne umietnosti narodne književnosti, pa u proizvodima znanosti i kulture, koja su ovladali duhom kulturnih nacija. III. Prilike i metode vaspitanja. 1. Učiteljeva pedagoška intuicija: socijalna, za opažanje pedagoških problema u vlastitom narodu; individualna za opažanje pedagoških pojava u mlade-ži; subjektivna za opažanje postanka ele-menata vlastitog duha; objektivna, za opažanje pedagoških vrednota na proizvodima kulture i civilizacije. 2. Misionarska sposobnost i snaga učiteljeva kojom navodi učenika na rad, kojim ovaj sam u sebi obnavlja i izgradu-je elemente vlastitog duha. 3. Vjera naroda, da je u čovještvu jedina trajna i sigurna snaga, sposobnost i sredstvo sretnog života nacije: vjera u mogučnost, da se svaka normalna ličnost može da razvije do kvalitativno ojednakog čovještva; vjera u vječnu istinitost i zakonitost. * B. Načrt rezolucije »O jedi n s t v u osnovne-nastave u našo j državi. I. a) Demokratsko društveno i državno uredenje temelj je kulturnom i ekonomskom napretku naroda, kao i sigurnosti države pred nutarnjim i vanj-skim neprijateljima. b) Intelektualna samostalnost i moralna sloboda pojedine ličnosti nikla iz prosvijetljena duha. pa izmedu tih slo-bodnih samostalnih i samosvijesnih ličnosti jaka nacionalna veza i svijest o sigurnosti slobodnog bitisania i sigurne za-štite samo u nacionalnoj državi, podloge su demokratske države, bez kojih ona ne može da bude osnovana, ni da postoji. c) Škola mora danas da u prvom redu pomaže osloboditi pripadnike konfesi-ja. plemena i narodne redove od tudih mora da oomaže uiediniti narod u jednu kulturnu i civilizovanu cjelinu: a onda more da pomaže ujediniti narod u jednu racionalnu orivrednu cjelinu nikhi iz sve-jesti o zajedničkim materijalnim interesi-ma sviiu krajeva i zanimania. d) Narodu, zakonodavcu i vladatelji-ma. kao i učiteljskem staležu mora da je neprestano i živo u pameti, da danas državna i nacionalna pitanja mogu riješiti jedino narodi, složeni od vaspitanih ličnosti i da je učenikov, pedagoški udešeni š k o 1 s k i rad (ne učenje) od osme do osamnaeste godine prvi, glavni i nena-knadivi uvjet za razvitak vaspitane ličnosti. Iz te činjenice mora da izvire nje-zina organizacija i njezin rad. I kao što materijalna i obranbena snaga drže i šti-te, tako škola mora da oživi i da živo nacionalno biče razvija i jača. jer inače mora da usane i da se raspane. II. Iz naše umjetnosti i književnosti mora škola da odabere gradivo s pedagoškim elementima. koie dakle navede na-šu mladost na kvalititivno jednoliko pro-življavanje nacionalnog života i tim razvija u njoj iedinstveni nacionalni duh; iz naše povijesti moraju se istači oni momenti, koji svojom pedagoškem snagom navedu mladež na samostalni duhovni rad. kojim nVadež u sebi stvara jedin-stvenu nacionalnu i državljansku svijest, jedinstvenu civilizaciju i jake državljanske vrline. Iz zemljepisa odobrana grada ima da navede učenika na rad. kojim očuti i shvača ovisnost svog zavičaja od državne cjeline, ovisnost krajeva medu sobom, odnos prema drugim krajevima i državama, pa da tako trajno osječa svo-ju ovisnost od jake države. Iz toga za svu državu prebranoga gradiva uzimlju škole pojedinih krajeva ono, što je njima pedagoški najpodesnije. Nastavak u kongresnom broju od utorka. Program Glavne skupščine in kongresa UJU v Ljubljani, dne 5., 6, in 7, avgusta 1.1. razviden iz lepa- Vsak udeleženec dobi ob prihodu v Ljubljano kongresno brošuro, iz katere so razvidni vsi podrobni podatki zborovanj in prireditev v teh dneh ter podrobna navodila za vse udeležence. Na železniški postaji na glavnem kolodvoru v Ljubljani bo poslovala centralna kongresna pisarna, v kateri se mora vsak udeleženec javiti in se legitimirati. da dobi kongresni z n ak in vse potrebne dokumente. Dne 5. avgusta (nedelja) dopoldne. I. Seja Glavnega odbora UJU ob 8. uri dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. D n e vn i red: 1. Izveštaj izvršilnega odbora. 2. Predlogi namenjeni skupščini. 3. Sporazum o delu zborovanja delegatov. glavne skupščine in kongresa. II. popoldne. Ogledovanje mesta: Rožnik — Francoski okopi — Bellevue. Zbirališče ob 3. uri pred Narodnim domom, Aleksandrova cesta pri spomeniku Primoža Trubarja. (Samo za nedelegate, delegate opozarjamo na delegacijsko zborovanje ob 5- uri v hotelu Union.) Zborovanje delegatov učiteljskih društev in Glavnega Odbora UJU ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja in overov-ljenje polnomočja. 2. Razdelitev na sekcije, katere bodo vzele v pretres teme, ki so na dnevnem redu kongresa. 3. Sporazum o najvažnejših učiteljskih zahtevah, ki fh ie treba unesti v resolucije kongresa. III. zvečer. Ob 7. uri zvečer pozdravni večer na vrtu restavracije Zvezda. Kongresni trg. Na sporedu: godba, petje, nagovori itd. Dne 6. avgusta (ponedeljek) dopoldne. I. Tretja glavna skupščina UJU ob S. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 1. Izbor potrebnih odborov in sekretarjev. 3. Poročilo o delu Glavnega in Nad-zorovalnega Odbora Udruženja. 4. Proračun (budget) Udruženja za 1. 1923./24. 5. Predlog za izpremembo pravil. 6. Poslovnik. 7. Izvolitev Glavnega in Nadzoroval-nega odbora Udruženja. 8. Predlogi. Ogledovanje mesta: Muzej — tobačna tovarna. Zbirališče pred opernim gledališčem v Gledališki ulici ob 9. uri dopoldne. (Samo za nedelegate. delegate opozarjamo na Glavno skupščino ob 8. uri dopoldne v hotelu Union.) Umetniška razstava kluba »Mladih«. Zbirališče pred Prešernovim spomenikom ob 11. uri dopoldne. II. popoldne. Tretja Glavna skupščina UJU v veliki dvorani hotela Union (nadaljevanje). Ogledovanje Učiteljske tiskarne in razstave nienih izdelkov se vrši vsak dan in naj se v to svrho zglasiio interesenti v pisarni Uč. tiskarne, kjer jim bo tolmač na razpolago. Ogledovanje mesta: Strojne tovarne in livarne (zvonarna) — Ljubljanski grad — zbirališče ob 3. uri popoldne na Št. Jakobskem trgu. (Samo za nedelegate, delegate opozarjamo na nadaljevanje Glavne skupščine UJU v hotelu Union.) Narodna galerija. Zbirališče pred Prešernovim spomenikom ob 5. uri pop. III. zvečer. Velika javna telovadba, ki io priredita na čast udeležencem kongresa obe ljubljanski sokolski župi ob 7. uri zvečer na trgu Tabor. Spored je kov. Narodna zabava. Po končani telovadbi se vrši istotam narodna zabava. V s učaju dežja se preloži telovadba na 7. avgusta in se vrši ta dan koncert Glasbene Matice ki je 7. avgusta na programu. Dne 7. avgusta (torek). dopoldne. Drugi kongres UJU. Pričetek ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union. 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev odbora in sekretarjev. 3. Pozdravi. 4. Referati: a) O jedinstvu osnovnega pouka v naši državi z obzirom na učne predmete v katerih je treba izvesti jedinstvo in enotnost pouka v celi državi. b) Višja učiteljska izobrazba, v zvezi z vprašanjem Višje Pedagoške Šole, vprašanjem o sprejemanju učiteljev na Univerzo in vprašanjem reorganizacije učiteljišč. c) Problem moderne vzgoje v jugoslovanskem pravcu, dr. Stane Rape, učit. osn. šole v Ljubljani. 5. Predlogi. Ogled Učiteljske tiskarne in razstave izdelkov, kakor 6. avgusta popoldne. Ogledovanje mesta: Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Zbirališče pred Narodnim domom, na Aleksandrovi cesti ob 11- uri dopoldne. II. popoldne. • 0 ramo razviti njegovo vest, ki bo vodila končno vendar že od kateronomnih do autonomnih dejanj. S probujeno vestjo se bo zbudila spet tudi ljubezen do bliž= njega, ki jo mora vzgoja prav posebej negovati, kajti ona je edina solidna pod* laga novi družbi in trden temelj nove* mu življenju, ki klije počasi pod sipi* nami današnje krize. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. Srednješolski ve stoik. DR. P. STRMŠEK: DOMAČA IN SVETOVNA KNJIŽEVNOST NA NAŠIH SREDNJIH ŠOLAH. Avstrijski učni načrt je določal ona literarna dela, s katerimi so se morali seznaniti dijaki srednjih šol bodisi v šolskem ali privatnem štivu; posebna važnost se je polagala na nemško literaturo, le malo ozira je vživala druga svetovna (angleška, francoska) književnost; slovanska pa se sploh ni uvaževala. Gore-nia določila so razumljiva pač iz mentali-tete avstrijskih šolskih oblasti, ki so stale na stališču, da zadostuje za povprečnega izobraženca poznanje le nemške književnosti. V tem pogledu moramo sedaj nastopiti novo pot ter razširiti svoje obzorje kar najdalje, da si tako prisvojimo najodličnejše produkte svetovne kulture. Gotovo mora tvoriti središče literarnega pouka jugoslovanska književnost. Poezija in drobni ter za literarni razvoj važni spisi spadajo v čitanko, za druge pa se naj uporabljajo izvenšolske izdaje, dokler nimamo šolskih, opremljenih s potrebnimi uvodi in opombami. Res je, da so momentane razmere na književnem trgu velika ovira popolnemu razmahu literarnega pouka; a šolska uprava je nastopila pravo pot, ko hoče oživotvoriti, kar se že sedaj da oživo-tvoriti, za vse drugo pa hoče izdati Ie načrt v pričakovanju, da se bodo izbranih del lotili tem prej prevajalci in založniki in da bode radi večje naklade tudi cena izdajam zmernejša. V velikem delu pa se da pri dobri volji ta načrt že sedaj izvršiti. Večino literarnih del bo imela že šolska knjižnica ali iih bo morala vsai v najkrajšem času dobiti. Ako se ta izvod izroči enemu dijaku v varstvo in se hkrati naroči razredu, da mora vsak poedinec tekom dveh mesecev knjigo prečitati, se bo to zgodilo prav gladko, ker bo imel brezdvomno tudi kak dijak dotično knjigo, se je poslu-žil sam in jo posodil tudi nekaterim tovarišem. — Ravno taki izvodi lahko služijo tudi pri šolskem štivu. Na mariborski gimnaziji pa je poleg tega kupilo Podporno društvo po več izvodov posameznih del ter jih izposojuje kakor prave učne knjige, tako da je s privatnimi izvodi za vsako klop najmanj en izvod na razpolago. Treba je le še., da izda šolska uprava enotne smernice, da na razpolago, iago. Treba ie le še. da izda šol. uprava enotne smernice, da ne bo izbira del na raznih zavodih preveč raznolika. Kakor že uvodoma omenjeno, se mora pri nas razmahniti kar najbolj tudi svetovno slovstvo. Vendar pa sem mnenja. da se s samim čitanjem izbranih del izvrši naloga šole do polovice. Mi vsi, ki smo se bavili z latinskimi in grškimi deli le na gimnaziji, moramo priznati, da se še pač spominjamo kakih epizod iz Homerja in Heredota, kake Horacijeve ode, a celotnega, četudi najskromnejšega pregleda grške in latinske književnosti nimamo, ker smo slišali kvečjemu životo-pis avtorjev, tako da nam je visela njegova doba takorekoč v zraku in je nismo mogli vstaviti v razvojni pregled. Upravičeno se bojim, da se godi ista napaka v moderni filologliji na naših srednjih šolah. Radi tega nujno želim, da se sestavi sicer skromen pregled svetovne književ- nosti, ki bi služil kot podlaga in pripomoček ori čitaniu l;terarn.h del: dijaku bi postalo delo razumljiveje in bi mu ostalo v spominu kot blesteča točka dotičnega kulturnega razdobja. — Naravno je. da, bi tak pregled imel mnogo imen in letnic: upam pa, da bi ta imena in te letnice, ki so potrebne pač za umevanje kultur nol i terarnega razvoja, ne bile v svoji celoti predmet mehaničnega učenja in učiteljevih zahtev. V takem pregledu bi naj bila podana tudi vsebina in označeni problemi zlasti še onih važnih del, ki jih v celoti ni mogoče obravnavati ali pa kojih prevodov še nimamo; pa tudi za dela, ki so nam na razpolago, bi bil v tem pregledu podan primeren uvod, ki bi mladino opozarjal na značilnosti in pozneje osvežil spomin na prečitana dela. Iz gorenjega pa je tudi razvidno, da se morajo enako upoštevati tudi grška in latinska klasična dela. kajti realec in realni gimnazijec jih sploh ali le deloma pozna, dijak humanistične smeri pa le v posameznih in omejenih partijah. . Število za šolsko in domačo štivo predpisanih del kakor tudi literarni pregled bi narasla tako da ju je treba primerno razdeliti na več razredov; mislim si. da bi se predpisalo štivo za razrede od tretjega dalje, literarnemu pregledu pa bi se posvetila v zadnjih dveh razredih povprečno ena tedenska u r a, ki bi se naj pridobila za materinščino nalašč v ta namen od nemščine, ki ima ori nas še enako število tedenskih ur kakor materinščina. —sr Kongres srednješolskega prof-Udruženja v Sarajevu, ki se je vršil pret. mesec je pokazal, da se tudi vrste srednješolskega učiteljstva gibljejo čimbolj v smeri stanovskega organizatoričnega in duhovnega ujedinjenja. Stremljenje uprave je bilo v prvi vrsti usmerjeno, izboljšanju materijalnega položaja srednješolskih nastavn'kov. zlasti tudi znano akcijo beograjske sekcije. Glavna uprava se je bavila nadalje z novim činovničkim srednješolskim zakonom ter okrepila vezi z bratskim češkoslovaškim in poljskim srednješolskim učiteljstvom. Drugoletni, internaciionalni profesorski kongres, ki ie letos v Pragi, se vrši najbrž v Beogradu. — Profesorsko Udruženje šteje 2525 članov. od tega odpade na Srbijo 1486, Hrvatsko 424, Slovenijo 313, Bosno-Herce-govino 158 in Dalmacijo 144. Kongresa se je udeležilo 183 delegatov, med njimi 30 od ljubljanske sekcije. — Da se povzdigne interes za stanovska vprašanja, je treba misliti na stanovsko glasilo, ker je Nastavni vestnik le strogo strokovni list. — Pri volitvah so bili izvoljeni v glavno upravo: oredsedn Jer. Z'vanovič, podpredsednik Stj. Pavičič; odborniki: Mirko Popovič, Pavle Stevanovič, dr. Mih. Pavlovič, Pavle Rogič in Nedeljko Divac; namestniki: Fr. Vajda, Branislav Miljkovič in Jel. Ristič; v nadzorstvo : Mi-jo Petaj, Mih. Sevarljič in Aleks. Miletič. — Soglasno sprejeta komkromisna resolucija poživlja ministra prosvete, da drži dano besedo in reši gmotno vprašanje srednješolskih nastavnikov do 1. septembra t.V nasprotnem slučaju nalaga kongres glavni upravi dolžnost, da pod vzame v ugodno rešitev materijalnega stanja najenergičnejšo akcijo. — Pod energičnim vodstvom ravn. Markoviča. predsednika sarajevske sekcije, se je rešil ve'ik kompleks važnh stanovskih ter kulturnoprosvetnih vprašanj. Predlog, naj , se uvedeio no celi kra ievini za nrvi razred srednjih šol sprejemni izpiti je propadel. Na predlog splitske sekcije, kongres z ogorčenjem obsoja postopanje višjih oblasti, ki so zakrivile, da se v Dalmaciji in v Slovenj! honorar za nadure ni redno izplačeval. Kongres se izjavi proti otvar-janju srednjih šol tam. kjer ni zadostnega števila učencev, učnih moči in primerne šolske zgradbe. Srednješolski nastavniki odklanjajo nadzorovanje šolske mladine ori obligatnih šoskih mašah. Soglasno se sklene, da mora biti vsak srednješolski učitelj član profesorskega društva, sicer se mora izvajati proti njemu bojkot. Prihodnji kongres se vrši 1. 1924. v Splitu. — Kongres v Sarajevu je dovršil mnogo in inciativnega dela. Pokazal je, da se organizacija od leta do leta bolj konsolidira in da s tem iraste tudi notranja sila in vrednost društva. Vestnik meščanskih šol. —c »Gradianska škola«. Privremeni časopis Saveza udruženih nastavnika i nastavnica gradjanskih škola u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Izdaje: Savez udruženih nastavnika gradjanskih škola u Zagrebu: Urednik: Mita Djordjevič, ravnatelj mešč. šole v Novem Sadu. Gra-djanska škola izhaja v nedoločenih presledkih in stane za pos. štev. 12 Din. Čla- ni Saveza dobivajo list brezplačno. Naročnino sprejema upravnik Drag. Humek, ravnatelj mešč. šole v Mariboru. — Izšla je prva štev, lista._ Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t. Poziv. V litijskem polit, okraju se namerava ustanoviti tri podružnice ( »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, in sicer: Za cel višnjegorski sodni okra« eno. za Lit'io-Šmartno in kraie onostran Save drugo, za Zagorie. Izlake in kraje tostran Save tretjo. Sadjereia. ta važna oanoga kmetijstva, ki razmeroma z ma itn i stroški m trudom daie precej dohodkov ie povsem vredna da se iei v bodoče posveča več oažnie in se zainteresira vse merodane kroge zanio V nrvi vtsti našo inteligenco na deželi, posamezne kmetovalce ¡n vse one. ki imaio soloh zmisel in dobro voljo delovati v tei stroki Predvsem vabim cenjeno učiteljstvo, ki ,oo svoiem poklicu itak živi in deluje med kmetskim narodom, da gre pri snovanju podružnic v svoiem okolišu podpl-sanemu na roko. Vsaka šola naj bo član tega društva, članarina znaša letno 25 dinarjev zato se oa dobiva uzorno urele-vani strokovni list: »Sadjar in vrtnar« kot važno poučno čtivo za učitejstvo, šolsko mladino in odrasle, ki bo vezan gotovo v okras vsaki šolski knjižnici. Del a i trio na tem polju skupno ter daimo predvsem priliko in dober zgled naši mladini da se bode v svoi prid in lasini interes v bodoče intenzivneje zanimala za to koristno stroko, oo znanem izreku »Jablane, hruške in druge cepe, ceoi v m'adosti za stare zobe«. Pa tudi odrasli nai bi se oooriieli z večjim vese-liem te orekoristne kmetske panoge. Podružnica bode tudi imela nalogo, v svoiem oko'išu zainteresirati občine in krajne šolske svete da bi se isti v bodoče boli brigali za ureditev šolskih vrtov .ori domačih šolah ker Ie na ta način ie učitehstvu omogočeno z usoehom goiiti oraktični oouk v sadjarstvu. Treba bode pa tudi sčasoma gledati na to. da se napravi v okraju vsai dvoje orepotrebmh drevesnic. Našo inteligenco, predvsem učiteljstvo. kakor tudi posamezne zavedne kmetovalce vabim k vstoou. »V slogi ie moč. iz malega raste veliko.« Fr. Jereb, okr. ekonom za litijski okraj v Višnii gori. —t Kmetijsko nadaljeva ni tečaji. Radovljiško uč. dr. je stavilo na pov. UJU sledeči prelog: Višji šolski svet skušaj odpraviti ponavljalno šolo. a mesto te nai voelie kmetiisko nadaljevalne tečaje, ki naj bodo obvezni za deško in dekliško mladino od 14.—16- starostnega leta. Vestnik upokoj. učiteljstva. —up Kaj bo z upokojenci po sprejetju novega uradniškega zakona? Najhuje smo prizadeti z novo službeno pragmatiko upokojenci. Prevod na dinarske plače je bila prva socialna krivica, ki se nam je zgodila, sedaj pa je doseglo naše gorje vrhunec. Upali smo, da bomo z novim uradniškim zakonom dosegli svoje pravo, to namreč, kar so dale že vse druge države svojim upokojencem, toda prezdi so nas popolnoma. Člen 239 izključuje popolnoma stare upokojence in določa glede pokojnin sledeče: 1. Uslužbenci, ki so upokojeni pred uveljavljenjem novega zakona, ostanejo pri dosedanjih mirovinah in dokladah. 2. Uslužbenci, ki bodo v roku treh let penzijonirani po novem zakonu, dobijo penzije po starem zakonu, izvzemši one. ki so popolnoma do-služili svoia leta. Vdovam in rodbinam umrlih državnih uslužbencev ostanejo tudi po novem zakonu le stari dosedanji prejemki, kakor določa čl. 240 uradn. zakona. Vestnik zabavilj in učit. ženskih ročnih del ter gospodinjstva —z Položai zabaviij n učiteljic žen. roč. del je enak onemu upokojencev in po sprejetju novega uradniškega zakona ne bo boljši. Razlika v plači bo še večja; toda to ne ustvarja še take mizerije, kakor zakon o draginjskih dokladah, ki nas uvršča v člen 6 in nam jemlje pravico do sta-narinskih doklad. Tam je glavna in temeljna krivica, ki je ustvarila naš mizerni položaj. Zato mora naša pažnja biti po- ! svečena le onemu trenotku, ko- se bo iz-preminjal zakon o draginjskih dokladah, da se nam tam oopravi nesociialna krivica, ki nam je bila pri zadnji uvrstitvi storjena. Vestnik za učiteljski naraščaj. TURNEJA PEVSKEGA ZBORA DRŽ. UČITELJIŠČ PO BOSNI, HERCEGOVINI IN DALMACIJI. OD 29. JUNIJA DO 15. JULIJA 1923 . Kar nenadoma se več je porodila misel, da bi peljal svoj pevski zbor na Jadransko morje. Utrdil je to misel o meni prof. Verbič, tedanji pokrovitelj podružnice F. S. na učiteljišču. Lotil sem se sam vsega dela. primerno reduciral svoj pevski zbor, obletal vse mogoče urade, firme, ljudi, pisal, brzojavljal, računal, pripravljal koncertni program, prosil, vabil, se jezil, bodril, se zameril na sto krajih, pridobil sto prijateljev in končno sem sedel s sedemdesetimi ljudmi 29. junija zvečer v vagonih, pripravljenih odriniti čez Gorjance v Karlovec in dalje. Dasi sem najenergičnejše zahteval, da zbor ne sme šteti več kot 50 članov, vendar se jih je navzlic vsemu mojemu otepavanju nabralo 70. Ko bi pokazal svežnje pisem, prošenj, brzojavk itd., ki sem jih s svojimi zvestimi »tajniki« napisal in prejel, ko bi premeril vse te kilometre poti, ki sem jih pred odhodom vlaka moral premeriti jaz in moji pevci, pa bi imeli vendarle še nejasen pojem pripravljalnega dela za turnejo. Pa vse to je bilo ob pol 11. uri zvečer 29. junija, ko se je vlak premaknil, pozabljeno^. Gledal sem okoli sebe in vide vesele, živahne oči svojih mladih pevcev. Iskali so udobnih sedežev, razložili svojo prtljago, smejali se, poslavljali se od svojih. Pridobil sem za turnejo dr. A. Šerka kot zdravnika, ki se je moji prošnji rad odzval, g. K. Lasbacherja kot blagajnika zbora, ki sem mu pred odhodom izročil v neomejeno gospodarstvo naših prihranjenih, izprošenih, podarjenih in izposojenih par tisoč dinarjev, g. Arn-ška, telov. učitelja iz Zagorja, gospo Št. Korbarjevov gdč. Prestorjevo in gdč. Fur-lanovo kot gardedame, ter g. Deklevo, kot mojega glasbenega adlatusa, edinega tovariša iz učiteljišča, kajti vsi drugi so se vabilu pev. zbora znali spretno izogniti-Izmed pevcev sem izbral najzdravejše, najkrepkejše ljudi, zavedajoč se prav dobro naporov in težav, ki so nas čakale; seveda pa tudi najboljše in najvstrajnejše pevce, katerih vsak posameznik je moral znati ves repertoar nameravanih koncertov brezuslovno na pamet. Jaz namreč pri nastopih note v rokah pevcev iskreno sovražim. Peti znaš samo takrat, kadar poješ na pamet! Prvi pogoj za sprejem v zbor in na turnejo pa je bila sveta obljuba brezpogojnega pokoravanja vsem mojim odredbam. Držati takihle 70 mladih, ž/ivokrvnih. iskrozdravih. komai dozorelih mladenk in tnladeničev krepko v rokah ni lahka reč, to mi lahko vsakdo veruje. Razun dveh, srečno končavših se disciplinarnih slučajev ni prišlo ves čas niti do najmanjše nerednosti. Seveda treba znati ob pravem času vajeti nategniti, pa tudi popustiti. V sledečem hočem objaviti samo svoje kratke zapiske s pota. Karlovec 30. junija navsezgodaj. Prva noč potovanja je minila. Umivamo se pri vodovodu na zapuščeni kar-lovški železniški postaji, čakajoč na vlak Bakar - Zagreb. Zelenkastobledi obrazi pričajo o prečuti noči. Dekleta sramežljivo z modrimi brisačami brišeio zaspane oči, fantje prešerno hodijo po postaji. Jutro oblačno. Vlak prihaja. Zagreb ob 8. zjutraj. Vse ven! Treba presesti v nove vozove. Našo gručo obsujejo Sokoli-izletni-ki. »hrvatski« Sokoli, ki neprijazno gledajo na naše državnobarvne znake. Toda nič za to. Kdor more, prerije se v restavracijo, izpije osemdinarsko plehko kavo ali pa si odščipne del svojega provijanta. Moja prva pot je k postajenačelniku, k prometniku, k dežurnemu, k vozovnemu mojstru. Navzlic pravočasnemu uradnemu obvestilu in prošnji za separatne vozove dosežem le z grobo prijaznimi besedami po enournem beganju in izdatni zamudi vlaka dvoje posebnih vozov- Ne morem ravno reči. da so Zagrebčani vljudni in postrežljivi. Odhajamo. Bosanski Brod isti dan ob 5. popoldne. Vožnja je bila, kolikor je to mogoče po teh prostranih, enakomernih in skoro nepreglednih ravninah, prijazna. V Sisku so naši fantje zapeli in zdi se, kakor bi vlak šel potem hitreje. Prišlo je do male diference med našim blagajnikom in železniškim sprevodnikom. Južna železnica daje ferijalcem namreč samo polovično vožnjo, a državna četrtinsko. Odtod ne- sporazumljenje. ki je je plačala blagajni-kova torba. Na postaji tu nas je čakal odposlanec Sokola, ki nam je na našo brzojavno prošnjo ljubeznjivo preskrbel ceni obed v kolodvorski restavraciji. Re-: stavrater se vljudno opravičuje, da nam ; obeda ne more dati celo — zastonj. Na vratih Bosne — slovenski župan. G- P., štajerski Slovenec, živeč tu že nad 30 let nam radevolje pomaga pri postajenačelniku, da dobimo troje vagonov do Sarajeva. A eden izmed teh vagonov nima najpotrebnejšega skrivnega kotička. Zal, drugih vagonov, zopet navzlic pravočasnemu našemu obvestilu ni na razpolago. Pa, tudi to dobro. Bosanski Brod je malo neposebno č.sto polturško mesto, s krivimi bosanskimi ulicami, z živino na cesti z dehtečmj krčmami, z jagnjetino ln velikimi hlebi. Nastopa večer Zasedemo svoje vagone in vlak završi po svojem ozkem tiru v noč proti Sarajevu. Sarajevo 1. julija, ob 7. zjutraj. Minila je druga noč. Tema je zakrivala našo pot do zgodnjega jutra in neo-paženo je bežala mimo nas reka Bosna in vse zanimive postaje do> Vranduka. do' Zenice. Mladina je spala po svojih neudobnih vagonih, kakor mrtva, razmetana po klopeh in po tleh, kakor drva. A ni je prebudilo iutro a prebudila ie ona hitro z veselo, žjvo pesmijo Penilo ie solnce izza gor in napočil je krasen, poletni dan. Tja do Sarajeva tiščala je radovedne oči naša mladina na svežehladne vagon-ska stekla ter gledala skakliaiočo Bosno, zelene gore. vitke minaretc. turška pokopališča, belooblečene Bosanke in Bosance ter gladna jedla in pila od vsega, kar ji je skrbna domača roka pripravila na pot. Sarajevo! S pesmijo smo se pripeljali. Na postaji zastopnika »Slovenskega kluba«, i ki ju naši iskreno pozdravljajo. A Sarajevo je za nas še danes nedotakljivo. Iti moramo do Mostarja. kajti v Sarajevu je do 9000 skautov in ni mesta niti za naša telesa, niti za našo pesem. Vedeli srno to že prej. vedeli smo pa tudi, da se iz Mostarja vrnemo sem nazaj. Po nemalem prerekanju z dežurnim mojstrom se mi posreči rekvirirati dva vagona, kajti tu I je treba presesti. Odtrgal sem se za minuto in izpil prvo turško kavo. Domenil sem se z g. H- zastopnikom »SI. kluba« i g ede našega prihoda v Saraievo glede i stanovanj, koncerta in vsega, kar je potrebno in vlak je že jel sopihati proti Mo-I starju. Do svidenja, Sarajevo! Mostar. Isti dan zvečer. Krasna, divjeromantična, ki nima sebi enake, je ta vožnja od Sarajeva do Mostarja. Strme gore, nepregledni prepadi, sive gromade skal, drveča Neretva, južno solnce. fige, granatna jabolka. Krš-na Hercegovina. Mladina nemo začudena molči in gleda. Tam v zadnjem vagonu sta dva Norvežana kinematografirala vso divjo pot. Pa je tudi vredna tega. Na Mo-starskem kolodvoru narod. Proti nam se vsuie večia gruča slavnostno oblečenih gospodov, se predstavlja, se smehlja, pozdravlja Gg. Šimunac. oredsedn. UJU, Mursel Solejman. šol. nadzornik, Fr. Bruck, tajnik UJU, Djuro Kramer, Semir : itd. itd. Vsi dobri ljubeznivi, ki nas vze-! mo pod svoje okrilje, nam stiskajo roke, pozdravljajo. Odzdravljamo in pevski zbor odda svojo vizitko z veselo zapeto pesmijo. Legitimira*! smo se dostoino in Mostar zadovoljno kima. Prva pot v prenočišča. Dekleta v mohamedanski kon-vikt »Gajret«, fantje v konvikt »Prosvete«. Takoj nato v kopelj. To je kopališče, ki mu ga nima baje srednja Evropa para-Razkošno, široko, udobno, kraljevsko. Osvežili smo se po skoraj dvadnevni vožnji ter jo čili mahnili po zanimivem Mo-starju. Mostar, a ne Mostar je ime prastaremu mestu z rdečimi strehami, z nešte-viilnimii džamijami, z zeleno Neretvo in Radeboljo, z južnim solncem, z vročo »žilavko« in težko »batino«. Ves čas našega bivanja hranili smo se na dokaj cen način v hotelu »Neretva«, ki ga nam je priporočilo ljubeznivo Mo-starsko učiteljstvo. Da! Nikjer nam tudi učiteljstvo ni šlo tako iskreno in radevolje na roko-, kot tu. Ono in g. Kramer, dobrodušen, ljubezniv, živahen Mostar-ski muzik aranžirali so nam oba koncerta, tako v dvorani hrv. pev. dr. »Hrvoje«, kakor drugi dan v hotelu »Neretva«. Naš prvi koncert je presenetil nas in Mostar-čane. Šele sedaj smo se dodobra prepričali, da res nekaj znamo in da na to smemo biti ponosni. Vsi Mostarčani vprek so nam zatrjevali, da tako discipliniranega zbora in tako jasnotočnega, zvonkega in gibkega petja še niso nikdar čuli. Iz ošab-nosti svoje rečem: Verujem! Nočevali smo v precej »živahnih« konviktih po ljubi volji, se sprehajali po velezanimivem Mostarju. zleteli v okolico k izvirom vintgarsko-lepih domačih rek, jedli fige, jagnjetino, pili turško kavo, spoprijateljili se z muslimani, in le težko se ločili tretjega dne zvečer od predragih rojakov velikega Alekse Šantiča. S_. Čoroviča, Dučiča in drugih. Koliko poslavljanja, koliko obljub, koliko stiskanja rok, petja, vika in krika, dokler ni vlak zahrumeC zopet nazaj proti Sarajevu! Sarajevo. 5. julija, po koncertu. In zopet noč v vagonu. A sedaj že ne več tako težka, kot so bile prve dve. Narod se je prilagodil vsem razmeram. Zaspi, kjer hočeš, tudi stoje, če treba. Postali smo ena dobra, potrpežljiva, mehka družina. Vse one lepote prve vožnje do Mostarja so minile po noči. O polnoči smo na postaji Konjic jedli črešnje, a vode ne dobiš. Proti jutru mali dežek in doline ter prepadi so do vrha napolnjeni s snežnobelo meglo. Kakor bi gledal v morje. Malo pred osmo uro zjutraj dosegli smo Sarajevo. Na kolodvoru »Slovenski klub«, Slovenci, prijatelji. Pozdravi, razdelitev programa našega bivanja v Sarajevu. Sedemo na mestno železnico do Napredkove palače, od tam v stanovanje, ki se nahaja v prostoru pravoslavnega bogoslovja. Ekonom nam ljubeznivo od-kazuje sobe, čiste postelje, umivalne prostore. Vse se čisti, lišpa, saj Sarajevo je centr Bosne in večji, bogatejši kot Ljubljana. Program izkazuje ogled čaršije, mestnega magistrata, tovarne čilimov, duhana, poset Ilidže, vrel Bosne itd. itd. Kavalirski rojaki-vojaki vodijo našo mladino od zanimivosti. Sarajevo polno tujcev : profesorjev, raznih diiakov. skautov. ndas ... Pa dolgo nismo tujci, kmalu se udomačimo in zopet se uresniči beseda, ki pravi, da Slovencu ni nikjer prijetnejše kot v Sarajevu. Tu najdeš milih rojakov, prijaznih in dobrih, kolikor hočeš. In vsak boljši gostoljubnejšii. odkritosrčnej-ši kot so vsi ostali doma. »Slov. klub« nam je aranžiral koncert, preskrbel stanovanja, hrano, obdal nas z vso svojo slovensko ljubeznijo, ki se izkazuje v svetli obliki šele izven Slovenije. Slovenskemu klubu v prvi vrsti hvala. Naš naj-bojši prijatelj v Sarajevu pa je tudi g. Hladek - Bohinjski,, profesor glasbe na gimnaziji, ki jevz menoj ugladil vsa pota pri gledališki upravi zaradi koncerta, brigal se za ves naš blagor, stal nam od prvega do zadnjega hipa bivanja v Sarajevu ob naši strani. Zaostajali pa niso ni Srbi, ni Hrvati; iskreno smo se spoprijaznili s hrv. pev. dr. »Trebevič«, kot s srb. pev. dr. »Sloga«. Obsipali so nas vsi pri koncertu v napolnjenem Nar. gledališču z venci in cvetlicami, nas v domačih listih laskavo priporočali in še taskavejše ocenjevali. stavljajoč naš pevski zbor kot vzor celo starejšim pevskim zborom. Lepi in nepozabni so bili dnevi v Sarajevu, v onem zgodovinskem mestu, kjer se je spočela naša Jugoslavija. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. VIDOVDANSKA SLAVNOST MARIBORSKEGA UČITELJIŠČA V NARODNEM GLEDALIŠČU.* Drž. žen. učiteljišče v Mariboru je imelo dne 25. junija vidovdansko slav-nost v narodnem gledališču. Na sporedu so bile nekatere pevske točke in spevoigra »Materina pesem« s spremljevanjem orkestra. — Tudi če upoštevamo nekatere napake v ieri vseeno ie bila prireditev nekai tako dovršenega, da lahko prirediteljem k niej samo častitamo. Pevske točke, osobito zadnje tri. so občinstvo naravnost osupnile. To ni bil več navaden šolski Devski zbor. to je bil zbor, ki bi lahko nastopil v vsaki koncertni dvorani In če upoštevamo še dejstvo. da ie gdč. Ropasova delala s temi in niti ne z vsemi učenkami svojega zbora šele eno leto potem si lahko obljubljamo še tako marsikak užitek, ki nam ga bode sigurno nudila k svojim zborom tudi še v bodoče. — Pri igri nas ie osupnil nastop Janka in Anice. Dočim ie bila Anka (Puhr) v svojih kretnjah nekai premalo »otrok Anka«, si ie vseeno s svo-iim glasom in izvaianiem svoiih pevskih točk mahoma osvojila vse občinstvo. Bernotova se ie v vlogo Janka popolnoma vživela in io igrala prav dobro. Tudi ona razpolaea z glasom in talentom, ki mu ie želeti vseh ugodnosti, da se popolnoma razvije. Lahko se trdi, da so bile i vse druge uloge dobro razdeljene in dobro igrane Posebno ljubki so bili plesi. Tudi scenerija ie prav ugajala. Poleg preciznosti v izvaianiu pevskih točk in tudi igre same. se ie bilo čuditi vzorni To poročilo ie malo zakasnelo. U r e d n. disciplini ki se ie opažala med prireditvijo. V splošnem se lahko trdi. da ie prireditev vsoela nad vse pričakovanje dobro. Zavod ie pokazal, da resno-stremi za visokim svoiim ciliem. pokazal ie pa tudi že prve, a to res lepe uspehe svojega dela. Mi, ki nam usoda ni nudila tega užitka in tako smotrene izobrazbe, smo mladi učite'iski naraščai res lahko zavidali! Saj ie bilo pri vsei disciplini, resnosti, liubki nežnosti v izvajanju plesnih točk vendar še opažati neko gotovo samozavest nek odprt, odkrit pogled v bodočnost živlienia. kakor ie ravno potrebno in orav! Kratko: Zavodu lahko na uspehih te prireditve vseskozi častitamo! Želimo, da nam pripravi še tako leoe večere kot sta bila ona dva. želimo mu še orav mnogo najboljših uspehov v vsakem oziru i v bodoče! Splošne vesti. — Novinarski kongres v Ljubljani. Ob času kongresa UJU v Ljubljani se vrši tudi istočasno, t. i. dne 4. in 5. avg, v Ljubljani novinarski kongres. Letošnji novinarski kongres obeta biti po udeležbi zelo velik. Važnosti novinarsiva tudi z ozirom na vzgojo naiširših plasti naroda menda ni potreba posebej oovdarjati. V tem oziru sta si učiteljski in novinarski poklic v delovanju izpopolnjujoča. Gotovo tudi za nas ni vseeno, kak ie novinarski stan. kdo vodi usodo našega novinarstva in kako ie razumevanje naše javnosti in posameznih stanov do težkega novinarskega poklica. V polnem razumevanju tega. nas tembolj veseli, da sta se naš in njihov kongres strnila letos v Liubljani in kličemo novinarjem, kot vzgojevalcetn našega naroda potom javnega mnenia — dobrodošli in mnogo uspeha! —» »Učit. Tovariš« izlaziče u utorak, uiutru dne 7. avgusta. Biče na razpolo-ženie učesnicima kongresa u Ljubljani pred kongresnom dvoranom u Unionu. u centralnoi kongresno! pisarni, u knjižari Uč. tiskare. u trafikama (prodavnjicama duvana) i putem koloortaže na ulici. Ima-če ootanie opise svih priredenia — Učesnici kongresa se umoljavaju, neka radi rasporedivania nočišta iave u kongresnoi pisarni sva ona lica. koia su iavila dolazak na kongres, a nisu došla. — Za izlete. G. Min. Saobračaja odlu-kom svojom M. S. Br. 24.100 od 23. jula odobrio je povlasticu u vožnii u pola cene na državnim železnicama od Ljubljane do Boh. Bistrice. Bleda, Planice i Kamnika svima učesnicima učit. kongresa po svršetku istog. ako uvereniem dokazu da su doista b;li na kongresu. — Opozarjamo na zahtevano ootrdi'o v kongresni pisarni. — S ponosom naprej Na tisoče jugo-slovenskega naprednega učiteljstva iz cele kraljevine bode zborovalo v Ljubljani. To je armada, na katero mora biti ponosen sleherni član naše organizacije v svesti si, da korakamo skupno v dosego enega in istega cilja v dobrobit našega troi-menega naroda. Najmanje nas ne moti razlika vere in plemena, kajti zavedamo se predobro da smo v prvi vrsti vzgojitelji jugoslovenskega naroda in v drugi vrsti člani stanovske organizacije, katere pozitivni uspehi se moraio pokazati v najbližji bodočnosti. Ponosni smo lahko, da kar je naprednega učiteljstva stremi za istim ciljem, da ve ceniti smisel stanovske organizacije, dočim duševno zaostali in omejeni separatisti in avtonomi-sti prodajajo svoje stanovske interese svojim poltičnim strankam, ki so bile, so in bodo vedno nasprotne modernim težnjam našega stanu. Naša organizacija ni navezana na nobeno poh'tično stranko, ona hoče obvarovati kot taka svoio samo-stalnost in v tej samostalnosti priti do gotove zmage. V dosego tega pa je potrebna stroga disciplina, kar pomeni, da se mora manjšina udati volji večine. V vsaki organizaciji je potrebna opozicija - a ta mora biti dosledna, da ne krši discipline in interesov, ki zadevajo večino in manjšino. Poleg discipline je važna solidarnost. Če kdo reče: eden za vse! mora reči tudi: vsi za enega! To je pravi smisel solidarnosti. Skupnost sama, ki je solidarno zvezana s posamezniki, pričakuje, da se v skupnosti popolnoma veže. Solidarnost je danes ravno tako potrebna kakor socializem. Brez solidarnega delovanja je vsak družabni napredek nemogoč in nobena skupnost ne zamore imeti trajajočega stanja, v kateri se ne uvažuje solidarnosti. Solidarnost je naravni zakon za razvoj človeštva. Zdmžitev, solidarnost — to je tendenca narave. Te je ono, kar nas narava uči. To je ono, kar človek — primitivni človek — napravi. In radi tega je človek dosegel stopinjo, na kateri sedaj stojimo. Zavedamo se enega in druzega in ravno to bode povzdignilo našo organizacijo in stan, ki bo triumfiral kot orga-nizatorično najzavednejši v naši kraljevini. Hodimo to pot naprej — s ponosom, da služimo sebi, jugoslovenskemu narodu in državi. — J. Macarol. — Definitivni učitelji ohranijo stalnost tudi po novem zakonu o drž. čin. V tem oziru določa člen 224 pragmatike sledeče: Od dneva uveljavljenja uradniškega zakona so vsi državni uslužbenci, izvzemši člane Državnega sveta. Glavne kontrole, sodnike in definitivne učitelje, postavljeni na razpoloženje v svrho izvršitve redukcije, ki se ima opraviti tekom 4 mesecev. Za vse državne uslužbence izvzemši zgoraj naštete je po čl. 234 stalnost za dobo 3 let ukinjena in so tozadevni nasprotni predpisi dosedaj veljavnih zakonov ukinjeni. — Upravni svet Uč't. tiskarne v zvezi z nadzorstvom ie sklenil na svoji zadnji seii. da znaša vpisnina za novo vstooivše zadružnike odslej enkrat za vselej 10 Din. Vsak posamezen delež pa znaša 25 Din. Preje ie bilo p'ačevati k vsakemu deležu 6 Din 25 p. — Pevski odsek šentjakobskega naprednega društva v Ljubljani razpisuje mesto nevovodie. Ponudbe ie vooslati do 15. avgusta na društvo. — OAcycTBo yMMTen>a Boj h n na. Mh-HHCTapCTBO IIpOCBeTe H3BeiHTeH0 je C.lV/KČe-ho ,o;a T. MmiHCTap Bojim nuje oflogpuo oa-cycTBo jr^HTeJBHMa ko j h ce Hajia-3e Ha oa-&Jiy3KeH>y cBor poita y Bojcip, Aa Mory no-CBeTHTH OBoro/mnnf.H ymiTejbCKii KOHrpec y JLy6jbaiin, kako je to npeAciaiucoM Ha-mer y,npy5KeH>a TpaaceHO. Penie&r T. Mh-HHCTpa BojHor mothbhc&ho je thmo, /ta cy th yHHTeJbii Ha CKpahenoM poKy na je ;i(3or Tora HeMoryhe y obom npeMeiiy ;iaiia.ib(!M o^cvctba npekh^a™ o6yicy. Mh Ka.i hmo ihto cy obhm hamh MJiaAH ,npyroBH jiHiue-hh a& 6yny yHecHHmi oBor 3HaTiajnor ymi-TeJBCKor CKyna, ko j h hma mhcto npocBeran h tianuohajihh KapaKTep. — »H. n « — Zadnja faza naše mizerije. Minister financ dr. Stojanovič je na seji zakonodajnega odbora dne 19. julija izjavil, da so predpogoji uveljavljenju uradniškega zakona sledeči: 1. zmanjšanje draginj-skih doklad. 2. ukinjenje raznih beneficij uradništvu (n. pr. znižanje železniške vožnje itd.), 3. plačevanje davka na uradniške plače in 4. redukcija uradništva. — Finančna stran uradniškega vprašanja. Minister financ je podal tozadevno sledečo pojasnilo : Država danes izdaja za uradništvo letno 400,000.000 dinarjev na rednih plačah in na draginjskih dokladah okroglo 2.200,000.000 dinarjev, tedaj skupaj na leto 2.600,000.000 dinarjev. Vse to j se izdaja letno za uradništvo meščanskega reda. Po novem zakonu bi znašali celokupni izdatki na plačah in draginjskih dokladah 3.580,000.000 dinarjev letno, samo na rednih plačah pa 1.035,000-000 dinarjev. Če primerjamo dosedanje izdatke s plačami, določenimi po novem zakonu, dobimo diferenco 900,000.000 dinarjev. To svoto pa je treba nekoliko reducirati, ker letos ne odpade na celo leto z ozirom na to. da stopi novi uradniški zakon šele 1. oktobra t. 1. v veljavo, vsled česar je odbiti zneske za tri mesece, julij, avgust in september, celokupno tedaj 245,000.000 dinarjev. Na ta način dobimo pravo diferenco v znesku 735,000.000 dinarjev, ki bi predstavljala redni povišek v rednem proračunu za leto 1923'24. Minister je dalje izjavil, da nima kritja za preko 400,000.000 dinarjev. — Udeležence kongresa opozarjamo na brošuro dr. Fr. Žgeča: »Problemi vzeoie najširših plasti našega naroda«, ki se jo dobi v kongresnih pisarnah UJU in v knjigarni Uč. tiskarne v Frančiškanski ul. 6. Brošura obravnava vzgoio najširših mas našega naroda v smislu modernih zahtev. — Istotam se bodo prodajale cele serije umetniških razglednic Ljubljane ki jih ie pravkar založila Uč. tiskarna v krasnem barvotisku. — Vozne ugodnosti za udeležence kongresa UJU v Ljubljani za državne železnice ie ministrstvo saobrača.ia z odlokom M. S. Br. 21.715 dovolilo polovično vožno veljavno od 2. do 10. avgusta. Kupit^ ie celo karto ki velja tudi za nazai, če ima žig. da se ie član res udeleži kongresa. — Na parnikih ie uprava Brodar-skog Sindikata z odi št. 547 od od 11. iula dovolila četrtinsko vožnio veljavno od 1. do 10. avgusta. Legitimacije, kakor za železnico. — Za proge iužne železnice ie obratno ravnateljstvo i ž. dovolilo polovično vožnio 2. in 3. razreda potniških vlakov veljavno od 3. do vključno 9. avg. z odlokom št. 1332-IL—1923. Prekinienie vožnje nj dopustno. — Žirovnikov zbor v Št. Vidu nad Ljubljano priredi svojemu ustanovitelju g. Janku Žirovniku o priliki praznovanja 50!etnice kulturnega delovanja in odlikovanja z redom Sv. Save spominski dan, na katerem mu pokloni diplomo, delo našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno iavnost. osobito pevska in druga prosvetna društva najlepše vabimo na ta praznik; želimo zlasti, da stanovski tovariši nočaste slavnost. IZPREMEMBA PROGRAMA. Odkrije spominske ološče Davorinu Trstenjaku ie Pover. UJU Zagreb preložilo na želio občanov Trsteniakove rojstne občine Hum pri Ormožu na kraj meseca septembra 1923. — Ogled gospodarskih in kmetijskih naprav. — Oni. ki se zanimalo za kmetijstvo zlasti za čebelarstvo, vrtnarstvo 1. t. d. nai se zbero dne 5. avgusta, nedeljo popoldan ob 14. uri pred Prešernovim spomenikom, odkoder iih vodi tov. Josip L a p a i n e. Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. NAŠE OBMEJNO ŠOLSTVO. Pri nas se mnogo razmišlja in razpravlja tudi v javnosti o našem obmejnem šolstvu. To pereče in za naš narod in tudi za državo važno vprašanje tvori v ustroju našega osnovnega šolstva posebno poglavje. Naši bratje Srbi in Hrvatje ne poznajo te naše žalosne posebnosti, ker je sami hvala Bogu nimajo, vsai ne v taki obliki in v takem razmerju, kakor jo imamo ža-libog mi. Pred vsem njim v informacijo naj bodo sledeče vrstice. Naš narod je imel pred osvoboditvijo na sedanji severni in severovzhodni meji silno težko stališče. Nemec je stavil most do Adrije. Ta most bi vodil pa le preko naših lepih pokrajin, katere je obdelovala naša dlan in pojil naš znoj že 1500 let. Dobro se oa zavedam, da bode ta most takrat trden in siguren, kadar bode naš narod mora'no in gmotno uničen, kadar se ne bode več zavedal ne svojega rodu. ne svojega jezika. Zato je začel tujec sistematično naš narod uničevati in raznatodovat1'. V ta peklenski namen so miu bila dobrodošla vsa sredstva. Cel vladni aparat ie upregel v svoj voz in zasedel vsa mesta javne uprave s svojimi ljudmi, ki so bili našemu ljudstvu tuji po duhu in jeziku. Tujec je imel pri nas vso gmotno in moralno moč, narod pa nič. On je bil vsemogočen gospod, naše ljudstvo pa brezpravna raja. S posebno energijo se je pa lotil našega šolstva, sai ie dobro vedel, da je šola in učiteljstvo glavni faktor v življenju vsakega naroda. Kdor ima šolo in učiteljstvo v svojih rokah, ta ima vse. Zato so Nemci z vladno pomočjo in š pritiskom na naše ljudstvo začeli ponemčevati naše šole. Pošiljali so tja najboljše učne moči, omogočili jim prav dober gmoten obstoi in delili itosebne nagrade za uspešnoi peklensko delo. Kjer pa tega niso mogli doseči upravnim potom, tam so postavili s pomoči o Schulvereina in Siidmarke posebne šole ne za svoio. ampak za našo deco. kier se ii ie vlival strun in vcepila mržnia do vsega, kar ie nosilo slovensko ime in značaj. Tako je nastala na naši severni meji sklenjena vrsta nemških šol med našim slovenskim ljudstvom. Ta vrsta pa se pomikala vedno bolj proti jugu in se zajedala v našo kri in meso Po posameznih prometnih kraiih, trgih in mestih sredi slovenskega ozemlja, pa so nastali potom nemškega uradništva, industrije in schulve-reinskih šol nemški otoki, ki so se vedno bolj in bolj širili ter pripravljali pot tuji pošasti, ki se je pomikala sicer polagoma, a nevzdržno proti jugu, proti sinji Adriji. Tako je nastalo naše obmejno šolstvo. Dasi smo se tudi mi borili z vso nam lastno žilavostjo proti nakanam tujca in zadrževali sini naval z najmodernejšim orožjem dovršenega velikana, vendar bi bili morali prejalislej podleči veliki premoči, da ni prišlo do svetovne vojne, ko je nas rešil dvoglavi beli orel z enim mahom. Zasijala je svoboda in pod njenim toplim dihom se ie zrušilo vse dolgoletno peklensko delo grabežljivega tujca v prah in pepel. Zrušilo? Mi kot učitelji najbolj vemo iz lastne skušnje, da se človeka ne vzgoji v enem letu, pa tudi ne v štirih ali petih letih. Treba je silnega napora in mnogo časa, da se odstrani strup, ki je že prešel v meso in kri. Zlasti mora nov, neodložen rad na teh tleh in tako bode preteklo še mno-go časa predno se zabrišejo zadnji sledovi setve, ki jo je sejal tujec tlačitelj med naše obmejno ljudstvo. Zato bodemo čakali in delali naporno še celo vrsto let predno bodemo lahko rekli, da so ti lepi kraji na- ši, naši ne samo vsled državne meje, ki je potegnjena za njimi, ampak naši tudi po čuvstvovaniu in naz/iraniu ljudstva. Irr kdo hode opravil to veliko za narod in državo prekoristno delo, če ne on, učitelj in vzgojitelj! !z vsega tega je razvidno, da je službovanje v takih krajih silno težavno in trudapolno že samo po sebi. Delo zunaj šole ni nič manj važno in celo nujnejše kakor delo v šoli. Razun tega zahteva tako delo povsod celega moža, cele žene in ne prenese nobenega polovičarstva. K vsemu temu pa pride še okolnost, da so naši obmejni kraji precej hriboviti in oddaljeni od prometa, kar otežkoča preskrbo živil in drugih potrebščin v sedanjih dragih razmerah. Zato ni zavidanja vreden, kogar zanese usoda v take kraie za več let. Na eni strani ga morijo po tujcu okužene razmere, na drugi strani pa trka na njegova vrata vsakdanja gmotna skrb s svojo trdo pestjo. Kljub vsem tem težkočam pa se naše obmejno šolstvo razvija v splošnem še precej povolino in ie z'asti zadnia leta mnogo napredovalo, kjer so že količkaj urejene razmere. Napredek pa bi bil lahko j še dosti lepši, če bi našlo obmejno učiteljstvo več razumevanja, moralne, kakor tudi gmotne podpore pri upravni oblasti. Zakaj še danes se dobijo posamezne občine, ki so po razmejitvi pripadle nam, a n''majo še sedaj ne urejenega gospodarstva. Občine morajo vzdrževati šolo. a ne pobirajo nikakega davka, ker še ni izvršen prenos po upravni oblasti. In pri tem seveda trpi šola. trpi ljudstvo, trpi pa tudi moč in ugled države. Naši nekdanji tlačitelji in sedanji sosedi tam preko mejnih kolov vse to dobro vidijo in izkoriščajo v svoje namene. Dasi se njihova država nahaja v neprimerno mizernejšem položaju nego naša, vendar skrbijo za osnovno šolstvo na meji z vso razkošnostjo. Tja pošiljajo v dobro opremljene in z v.sem preskrbljene šole najboljše učne moči. katere pa dobivajo za to še nosebne nagrade. Zato Pa seže njihov vpliv cesto tudi na našo stran preko mejnih kolov. Kakšen je ta vpliv, si je lalko misliti. Na vsak način je v interesu države, da niena uprava nosveča vso nozornost našemu obmejnemu šolstvu in učiteljstvu. Na te težavne postojanke morajo priti naj-idealnejši prosvetni delavci iz naših vrst in morajo biti prosti vseh gmotnih skrbi, da lahko vse svoje moči posvetijo delu v šoli in zunaj nje. Zakaj državno meio šč ti gosoodarsko podprto, narodno zavedno in lastno državo ljubeč^ liudstvo bolj. kakor vsi bajoneti in topovi. Hren. —r »Zveza slovenskih učiteljskih društev« za neodrešeno domovino je zborovala letos v Gorici dne 9. in 10. julija. Istočasno je priredila Zveza v Gorici velik koncert, čigar moralni vspeh je bil po poročilih časopisov iz neodrešenega ozemlja naravnost velikanski. —ir Učiteljsko društvo za goriški okraj je praznovalo petdesetletnico svojega obstoja v Gorici dne 8. julija. Na zboroyanju UJU — poverjeništvo Ljubljana v Ptuju dne 7 t. m. se je spomnil naš strokovni tajnik R. Dostal slavnostnega zborovanja bratskega goriškega društva s sledečimi besedami: »Ravno te dni. ko zborujemo mi tukaj, zborujejo naši primorski tovariši in tovarišice v Gorici. Goriško učiteljsko društvo praznuje svoj jubilej, 501etnico svojega obstoja. Vaše slavje je skromno, pač kolikor v danih razmerah dopustno. Dobro razumemo, koliko neizgovorjenih misli leži v Vaših dušah, koliko latentne sile je zaklenjene v Vaših src'h. koliko ie treba samozataieva-nja v Vašem delu in življenju. Vsi. ki smo Vaši no krvi in imenu. Vaši bratje in sestre Vam kličemo: »Vztrajajte, tud Vam vstane dan odrešenja!« Naša kulturna organizacija. Slovenska Šolska Matica. — Naša »Matica«. Poleg raznih Matic na slovanskem iugu ie Slovenska Šolska Matica izmed najagilnejših. Poklicali so jo k živlieniu za razvoi slovenskega šolstva in za izobrazbo naroda vneti slovenski šolniki, dali ji tekom let trden temeli na katerem vrši še danes v nezmanjšani vnemi svoje veliko poslanstvo med slovenskim učitelistvom. Da sežemo nekoliko v preteklost naše Matice! Meseca decembra leta 1899. je bil Matičen ustanovni občni zbor. ki je sprejel nova pravila ter izbral začasni društveni odbor Do rednega društvenega delovanja na ni prišlo tako hitro. Tedanja, nemška vlada ie pravila sicer odobrila. a to šele po preteku nekai mesecev, vsled j česar se ie redni občni zbor Matice zav-! lekel notri do 28. decembra 1. 1900. Na prvem občnem zboru je bil izvoljen predsednikom S. Š. M. Henrik S e h r e i -n e r, ravnatelj mariborskega učiteljišča, ki je načeloval Matici skoro polnih 20 let t i. do prerane svoje smrti dne 14. aprila 1920. — »Pedagogika je znanost in umetnost«. ie razvijal pri Matičini ustanovitvi Schreiner v daljšem govoru. »Pri nas je sicer že izvršenega dokai dela na pedagoškem polju, vendar vse premalo v primeri s potrebami in silami ki so na razpolago. Vzrok ie ta. ker doslei ni bilo prave organizacije med pedagoškimi pisatelji. Da se zagotovi uspešno knjižno delovanje, baš zategadelj se ustanavlja Slovenska Š. M., ki nai združuje v sebi vse učitelje vseh učniih stopenj!« — In Henrik Schreiner je bil za Matico srečno izbran predsednik! Združil ie pod Matičnim okriljem lepo število sotrudnikov. ki so pomagali dvigati ugled Matice in slovenskega učiteljstva. Krog Matičarjev se je širil leto za letom in kmaCu ni bilo več i zavednega slovenskega učitelja ter zavedne slovenske učiteljice, k,i bi ne bila člana tega ponosno se razcvitaiočega društva! Le prellstajmo prve in naslednje »Pedagoške Letopise«, na bomo našli v njih potrdilo goreniim izvaianiem. Pa še več! Koliko klenega zrna ie v teh letnikih, ki nai bi še danes no njih segalo zlasti mlajše učiteljstvo, da vidji delo naših vzornikov! — Tekom svoiega 231et-nega obstanka ie izda'a S. Š. M. 75 rednih knjig različne, oonajveč oedagoške vsebine. Mnoge med niimi so naravnost trajne vrednosti. Spominjamo samo na Schreinerjevo delo »Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja« na Pivkovo z narodnim duhom nrožeto • »Zgodovino Slovencev« na Hauptmannovo »Posebno ukoslovie ori-rodoslovnega pouka«, na Bežkovo »Posebno vzgojeslovje« in »Posebno ukoslovie« i. dr. — Neizpodbitno deistvo je. da ie S. Š. M. združevala v svojih sotrud-nikih najboljše slovenske pedagoge, kakor sta n nr. bila ravnatelia H. Schreiner in V. Bežek. zvezdi-vodnici na slovenskem pedagoškem oOliu zadnjih dveh treh desefetii —- Pokornemu Schreinerju ie bil izbran za naslednika dr. L ju d e v i t Pivko, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru ter priznan sosovateli »Telovadbe«. katere zadnn t i. IV. zvezek izide Vot redna knjiga med letošnjimi Matičnimi publikacijami. Da bi vodi! novi oredsednik S. Š. M srečno mimo vseh ovir k bližaloči se 25'etnici in še dalie zvesto po Schreinerievih stopinjah je želja vseh zvestih Matičarjev. Na Slovenskem učiteljstvu na ie. da se oklene vemo svoie Matice ter na ta način pomaga stanu potom nada^inega ^amoizobraže-vania do še lenših dni Dobrodošli ste ji pa tudi vsi drugi bratje in sestre, iz vseh de'ov širne naše Jugoslavije! Feriialni Savez učiteljstva. —f. Tretji kongres F. S. v Beogradu se je vršil pr. m. Predsednik F. S., profesor Vlado Lapajne, je otvoril v veliki dvorani beogradske univerze 3. kongres feri-jal. Saveza. Svečani otvoritvi so prisostvovale polnoštevilno dijaške in učiteljske f e r i j a 1. organizacije, v Beogradu se mudeči ferijalci, številni gostje iz Beograda delegacije mnogih društev in zastopniki oblasti. Krasen otvoritven govor predsednika, iznešen v slovenščini, je bil pogostoma prekinjen od ploskanja. Za prosvetno ministrstvo je pozdravil kongres g. inšpektor Vaj da, naglašujoč veliko pažnjo in simpatije g. prosv. ministra do ferijal. Saveza. Omenil je veliko zadovoljstvo, da smo pridobili v naše vrste i učiteljstvo, kojega ježe nad 1000 v ferijal. vrstah. Od sela do sela potujoč, vzljubite našo zemljo. G. Gligorije Savič prinaša pozdrave imenom Sveslavenske omla-dine in beogradske podružnice Jurislava Jamešiča. Kongres je pozdravil zastopnik profesorskega društva g. inšp Kaugerga, tov. P i r n a t je pozdravil kongres imenom slovenskega in pa vsega jugosl. učiteljstva, iskrene pozdrave je sporočilo po g. polkovniku Lazareviču beogradsko Sokol-stvo. Zastopniku Sokola se je odolžil kongres z viharnim ploskanjem in vzkliki. G. Jože Kregar je pozdravil kongres imenom Central. Tajništvo j. u. o. iz Slovenije in Juad. »Jadrana«. Izrazil je odkrite simpatije napredne omladine do organizacije, ki ima v cilju, s svobodnim proučevanjem ustvariti iedinstveno m!ado generacijo, graditeljico Jugoslavije z enim srcem. eno dušo. enim narodom in enim kraljem. Kongres se je za pozdrav iskreno zahvalil. Pozdravili so kongres imenom skautske organizacije, Rdečega križa. Kola Srbskih Sester, društva Sv. Save, Or-ju-ne, ministrstva narod, zdravja, min. socijalne politike i. drugi. — Beogr. časopisje brez izjeme vse prinaša navdušene članke o F. S. in točna poročila o poteku kongresa. Nad 120 delegatov je dobilo v beograd. svratištu prenočišče. Postelje so silno čiste in udobne. Beograd je sijajno sprejel goste-ferijalce. oso-bito Slovencev je mnogo povabljenih na privatna stanovanja. Konstituirali so se 4. odseki. — Ves čas zbprovanja ni prišlo do nobenega načelnega nasprotja med delegati raznih pokrajin. Na kongresu je bila odobrena izprememba pravil v smislu decentralizacije. Veliki posli, ki jih je doslej reševala samo centralna uprava v Beogradu, preidejo v veliki meri na oblastne odbore, ki jih je sedem, in sicer: v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani. Sarajevu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Po končanem zborovanju je beograjska sekcija FS priredila na čast delegatom banket v hotelu »Kruna«. —f Poč tniški izlet. Dubrovačka pa-roplovitba brzojavno obvešča Tourist-Of-fice, da vozi parnik »Petek« na progi Ba-kar-Gruž samo ob sobotah ob 14. uri. Iz Ljubljane smo hoteli odpotovati 8. avg. in bi morali po tem računu čakati v Bakru do 11. avgusta. Iz praktičnih razlogov se odpeljemo šele v petek 10. avgusta ob 7. uri 40 minut iz Ljubljane gl. kolodvor in pridemo v Bakar 11. avgusta ob 6. ur; 20 minut, nakar se ob 14. uri odneljemo v Gruž-Dubrovnik. Ker ie to edin loarnik, bomo samo par ur v Splitu. V Dubrovniku ostanemo do 15. avgusta in potem v Mostar (16. avg.) Iz Mostara v Sara-ievo (17. in ev. 18. avgusta) od tu v Brod. Tu se lahko mnogi oiunačijo v Beograd in preko Novega Sadu iPovratek. kar se lahko na potu pomenimo. Upam da dobimo oolovično vožnio na narniku na progi Bakar-Gruž. Celotni stroški 750 D. Vse druge eventuelnosti bodo objavljene v dnevnikih Ker je šele v zadnjem momentu prišlo obvestilo od »Dubrovačke naroplovitbe«. se nameravani odhod iz Lj„ ki ie bil javlien v dnevnikih spremeni tako, da odpotujemo namesto 8. šele 10 avgusta kar ni no moli krivdi Opozarjam na sestanka 8. avg. ob 10. uri hotel Tivoli in 9. avgusta ob 16. istotam! — V vseh eventuelnostmh vnrašanjih na razpolago! — M r o v 1 j e. — Z ozirom na razna vprašanja iziavMamo. da ie ta izlet v osebni režiji g. Mrovlieta in ni z niim v zvezi or^-nizaciii. UJU in ne F. S., še mani pa naše uredništvo. — Ure d. Naša samoizobrazba. —s »Marija Monte Sori«. predaval pri Ptujskem učiteljskem društvu dne 12 aprila 1923 tov. Martlhc. —s »Svetovni mir in vzgoja«, predaval pri Ptujskem učiteljskem društvu dne 12. aprila 1923 tov. Jurančič. —s »O zavarovanju učiteljstva za slučaj smrti in bolezni«, predaval pri Ljubljanskem učiteljskem društvu dne 9. maja 1923 tov. France Škulj. Podal je temeljne smernice važnega načrta, kako bi učiteljstvo organiziralo obširno akcijo, da se vsemu učiteljstvu nudi v slučaju smrti kakega člana čim izdatneiša gmotna oomoč. S tozadevnimi zneski ie pojasnil velikanski nomen te akcije, ki naj bi nudila učiteljstvu več dobrega in koristnega na gosnodarskem polju kot vsaka druga ustanova. Glavne svoje misli je itak že večkrat objavil v »Učit. Tovarišu« v prejšnjih številkah. Stvarna, živahna debata ie ookazala kako potrebna ie taka akciia za gospodarsko osamosvojitev učiteljstva. —s »O moralnem dobrem in zlu« predaval pri »Učiteljskem društvu za ljubljansko okolico« dne 2. junija 1923 univerz, prof. dr. Fr. Veber. —s »Želudac i ideja vodilja«. predaval pri Ljubljanskem učiteljskem društvu dne 9. maja 1923 tov. Anzulovič Ante. Predavanje je imelo namen, da izpolni praznino v našem življeniu in poda v kratkih mislih ideologijo učitelja. po kateri bi se moglo živeti, ne da bi bilo treba predati svoj um in svoie srce v absolutno gosnodstvo in odvisnost drugih. — Nazvavši vse človeške potrebe obči niegov želodec ie kot zdravnik seciral pred namii vsega človeka navajajoč vse njegove zahteve, kakor tudi hrano katero mu ie treba dajati da njegov gospodar t. i. človek nostane bitje neškodljivo človeški družbi. Zanletene zahteve splošnega želodca, kot zabava delo itd. ie natanko in vsestransko obdelal in prišli smo do prepričanja, da lahko človek govori z dobrim in iskrenim človekom o naidelikatneiših vprašanjih, ne da bi žalil I čut dostojnosti. Glavna misel predavatelja ie bila želja, da se postavimo na lastne noge. da ne pobiramo drobtine z drugih miz in cvetov s tujih vrtov, da ne postanemo duševni robovi drugih amnak da imamo v vse in povsod svoj vpogled da postanemo pravi učitelji, ki sami podajajo ideje drugim ne pa. da na zapoved po-edinih kast izkoriščajo in vzgajajo duševno zasužnjena bitja ki niso sposobna za samostojno etično življenje. Oni naj bi tvorili samo predmet eksploataclje vseh duševnih in fizičnih sil. — Referat ie bil iako skrbno sestavljen. globoko zamišljen in nodan v krasni srbohrvaščini in je vsled tega žel burno odobravanje. —s »O čebelarstvu«, predaval pri Učiteljskem društvu za brežiški in sev-niški okraj dne 5. maia 1923 tov. Vad-n a 1. —s »O Ivanu Cankariu in slovenskem učitelju« predavala ori »okrajnem učiteljskem društvu za črnomaljski okrai dne 9. junija 1923 tov. Fabjanova. Književnost in umetnost. SASTANAK UČiTELJA - KNJIŽEVNIKA. (Jedan predlog.) U Osijeku održan je 17. V. 1923. po Klubu hrvatskih književnika četvrti sa-stanak prosvjetnih radnika, gdje je pre-tresano raznih tema (beletristika, pouka, glazba, umjetnost i privreda u vezi sa književnošču, prevodi sa slavenskih jezika i izvorni radovi. hrvatska književnost, naklada i sveslavenska uzajemnost, bih iografija itd.), na če neke rezolucije • izači preštampane u zasebnoj knjižici* iz »Vjesnika Zupanije Virovitičke«. Zagrebački; »Katolički List« u 28. broju od 12. VII. 1923. donosi poziv za sastanak svečenika - književnika u Zagrebu za vrijeme Euharistlijskog Kongresa. A učitelji - knjlževnici?! Zar mi nemarno potrebe takovoga sastanka, pa da pokrenemo godišnji »Almanah«. koji bi mogao postati od nedo-gledne vrijednosti po kulturu i saniranje prilika jednokrvne sve brače: Slovenaca, Srba i Hrvata. I zato je došlo vrijeme! Osijek, 17. VII. 1923. R. F. Magjer, urednik »V. Ž. V.« Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Domoznanstvo za osn. šole. Zemljepisni podatki in zgd. slike o kra= ljevini SHS. Učencem osn. šole v ponav* ljanje sestavil Josip Brina r. Cena vezanemu izvodu 20 Din. Izdala in založila Goričar & Leskov« šekv Celju, Kralja Petra cesta. —kpl Slepi slavčki. Spisal Karel Ši« rok. Izdalo in založilo Kato« liško Tiskovno Društvo v G o* rici, Gosposka ulica. Cena elegantno vezani knjigi 5 Lir. —kpl. Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove Po dr. Jo-sin čerinovi prvi izdaji uredil Matej Hu-bad. Izdala in založila »Glasbena Matica« v Ljubljani. Cena broš. 50 Din. vezana v platno 64 Din. kpl. Maurice Maeterlinck: Modra ptica. Čarobna pravljica v šestih dejanjih in dvanaistih slikah Prevedel Jos;p Bernot. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cena 16 Din. —kpl. Izveštai (Almanah) više i niže narodne te šegrtske škole u Kutini. Na kraiu školske godine 1922.—1923. Uredio ravnatelj Franio Piha. —kpl Po gorah n dolinah. I. Dijaška leta Spisal Pavel Kunaver. 40 slik. Cena v orig. platnicah vezani knSigi 50 Din. Natisnila in založila Ig. ol. Kleinmayr &. Fed. Bamberg v Ljubljani. —kpl. Zb!rka važnejših nov h naredb n odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v SlovenH III. zvezek, za leto 1922. Sestavil Fr. Fink, okr. šolski nadzornik. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 15 Din. —kpl Sienkiewicz H. Z ognjeni in mečem. Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R. Mole. 9. snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena posameznega snopiča 9 Din s poštnino vred. Ocene. —k »Istorija Srba. Hrvata i Slovena- ea«. Udžbenik za učenike narodnih škola. Izradio Jovo P. Jovanovič, Referent Mi-nistarstva Prosvete. Odobren odlukom g. Ministra Prosvete O. N. Br. 45.659. Cena tvrdo vezane knjige 16 Din Naručbe pri-ma Učiteljska tiskara. Ljubljana. Frančiškanska ulica 6. * Dijelit če K- H. K. u Osijeku, 1. (Gajev trg 4) besplatno. — Op. ured. Sadržaj: 1. Slovenski narodi. — II. Život Slovena u staroj z a-jedničkoj postojbini; 1. Zanimanje. 2. Vera, 3. Običaji.. 4. Uprava. 5, Slo-veni pod tudjinskim gospodarstvom. — III. Naseljevanje Južnih Slovena. u novim postojbinama: I. Nove naseobine Južnih Slovena. 2. Bor-padaji neprijatelja na srpska hrvatska, i be Juž. Slovena sa starosedeocima. 3. Na-slovenačka plemena. — IV. Borbe Hrvata i Slovenaca za oslobod-j e n j e i u j e d i n j e n j e. — V. O s n i -vanje prvih država Srba i Hrvata: 1. Osnivanje prvih srpskih država: a) Prve srpske državice, b) Ujedi-njenje srpskih državica, c) Osnivanje bosanske države, d) Grad Dubrovnik. 2. Osnivanje hrvatske države. 3. Slovenci u novoj postojbini. — VI. P r i m a n j e h r i-ščanstva; 1. Hriščanstvo i mnogobo-štvo. 2. Kirilo i Metodije. 3. Učenci sv Ki-rila i Metodija. 4. Učenci sv. Metodija kod Srba. 5. Krsno Ime ili slava kod Srba. 6. Podela kriščana. — VIL Hrvatska, Srbija i Bosna kao sarnostal-ne države: 1. Hrvatska: a) Osnivanje hrvatske kraljevine, b) Hrvatska za vreme ostalih kraljeva, c) Propast hrvatske samostalnosti. 2. Srbija: a) Osnivanje srpske države, b) Osnivanje srpske kraljevine isamostalne srpske crkvene uprave. c) Srbija sa vreme svojih kraljeva, č) Proglašenje carevine. d) Bosna. — VIII. Državno u r e d j e i j e i narodni život u novim postojbinama Srba Hrvata i Slovenaca. 1. Vladalac. 2. Državna podela. 3. Vlastela. 4. Duhovništvo. 5. Sabori. 6, Vojska. 7. Narod. 8. Radinost trgovina i umetnost. — IX. Opadanje srpske države. — X. Propast srpskih država. — XI. Slovenci. Hrvati i Srbi ood tudjinskom u pravom: 1. Slovenci ood nemačkom upravom. 2. Hrvati pod madjarskom upravom. 3. Srbi pod Turcima. — XII. Ratovanja i z-medju T u r a k a i Madjarske i Aus trije. — XIII. Borba Srba u Srbiji z a o s 1 o b o d j e n j e od Tu-raka; 1. Prvi ustanak pod Karadžor-džem. — XIV. Oslobodjenje Srba, Hrvata i Slovenca od Nemač-ke države. — XV. Drugi srpski ustanak pod Milošem Obre-novičem. — XVI. Črna Gora i Bosna pod Turcima. — XVII. Vladari u Srbiji i Črni gori: ~ ---8. Krali Petar Karadžordževič: a) Dolazak ia presto, b) Prisajedinjenje Bosne i Hrcegovine Austro-Ugarskoj. c) Ratovi za oslobodjenje Srba od Turaka. d) Rat s Bugarima. e) Austrijske smetnje. B. Rat izmedju Austro-Ugarske i Srbije: a) Objava rata. b) Prvi napad na Srbiju. c) Razpad Austr.-Ug. carevine. d) Ujedi-nienie Srba. Hrvata i Slovenaca. e) Smrt kralja Petra, f) Kralj Aleksander Karad-žordjevič I. —k Domoznanstvo za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike 0 kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Učencem osnovnih šol v ponavljanje sestavil Josip Brin ar. Opetovano je že učiteljstvo izrazilo željo da bi osnovne šole dobile primerne realne knjižice, iz katerih bi mogli učenci tudi doma ponavljati učno snov, ki se ie v šoli obrav- • navala. Tei občni želji hoče zadostiti Bri-narjevo »Domoznanstvo« ki prinaša v jedrnati, vzorni obliki najvažnejše podatke iz zemlieoisa in zgodovine o naši kraljevini jugoslovanski. Doslej so si morali učenci učno snov iz domoznapstva v šoli sproti naoisavati v svoje beležnice, kar ie po nepotrebnem iemalo obilo dragocenega časa. Tudi Čitanke podajajo domoznansko gradivo samo v neoopol-nih odlomkih, ker se izvečine oziraio največ le na leposlovno nalogo nouka. To občutno vrzel bo vsaj v najvažnejšem realnem predmetu odpravilo pregledno sestavljeno »Domoznanstvo«. ki prinaša nastopna noglavia: Prvi de' 7 e m - 1 i ep is ni podatki. I. Slovenija (kul-turno-zemlieoisne enote: Savinjska dolina in Savinjske Alpe; Pohorje; Ptujsko nolje: Slovenske gorice in Prekmurje; Posavje: Dolenjsko: Ljubljana in okolica: Gorenjsko: Slovenski Korotan: Notranjsko: Ju^iska Krajina). — Pregled Slovenije. II. Hrvatske in srbske pokrajine (Hrvatska in Slavonija: Dalmacija: Bosna in Hercegovina: Črna gora: Vojvodina: Srbija). — Pregled Jugoslavije). Drugi del: Zgodovinske s I i -k e. Zgodovinska snov ie obdelana v 44 slikah ki so metodično vzorno oblikovane ter oorazvrščene v naslednje pregledne skupine: I. Iz najstarejših časov. II. Ustanovitev jugoslovanskih držav. III. Srbiia na višku moči. IV. Slovenci in Hrvati pod tuio oblastjo V. Državne in družabne uredbe v srednjem veku. VI. Doba turške sile. VII. Probujanje Jugoslovanov v Avstro-Ogrski. VIII. Osvoboditev Srbije. IX. Uiedinjenje Jugoslovanov. —k. Karel Širok: Slepi slavčki. Te dni je izšla v Gorici nova knjiga, ki je bodo posebno otroci veseli. To je knji* ga, ki jo je za našo deco spisal Karel Širok z naslovom »Slepi slavčki«. V knjigi je zbranih 7 najlepših otroških povestic: »Slepi slavčki«, »Tinetov Jan« ček«, »Belinka«, »Divja raca«, »Kastor» ček«, »Brama«, »Gož«. Naslovna stran in sedem vinjet je narisal naš primor» ski umetnik Avgust Černigoj. Knjiga je prav krasno opremljena in na najbolj* šem papirju. Goriški Slovenci so s tem delom na literarnem polju lahko po* nosni, naša šolska mladina ima v tej knjigi novo vzorno čtivo in naše otro* ško slovstvo, ki je do danes tako po* manjkljivo, je stopilo s to knjigo mogo* čen korak naprej. —k »Pesmarica Glasbene Mat'ce«. Povodom nroslave 251etnice »Glasbene Matice« leta 1897. ie izšla pesmarica Glasbene Mat., ki se ie med našimi pevskimi krogi tako priljubila, da so že tri izdaie popolnoma razprodane. Ob priliki 50ietnice ie sklenil društveni odbor da izda to pesmarico v nekoliko predelani izdaji in v večjem obsegu na novo. Ta pesmarica ie sedai dotiskana ter se dobiva na našem književnem trgu. Obsega 103 moške zbore, od katerih ie 64 na novo uvrščenih, ostali pa so" sprejeti iz prve izdaie. Pesmarica stane broš. 50 Din. vezana v celo platno na 64 Din. Naroča se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Društva, ki naroče vsaj 10 izvodov skupno. dobijo broširano pesmarico za 40 Din, vezano pa za 54 Din. Vsem prijateljem slovenske nesmi priporočamo naiiiskrene-ie to pesmarico v nakup. Za naše pevske zbore in šole ze'o priporočamo. —f Maurice Maeterlinck: Modra ptica. Čarobna pravljica v šestih dejanjih ln dvanajstih slikah. Prevedel Josip B e r n o t. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cena 16 Din. Veliki belgijski pisatelj M. Maeterlinck ie Slovencem še malo znan. Učiteljska tiskarna je izpolnila veliko vrzel, ko ie izdala v prevodu njegovo najkrasnejše delo: »Modro ptico«. V 1. 1904. ie rekel M. Maeterlinck svoii ženi: »Pravljico za otroke imam: dva otroka saniata. Napisal io bom.« In nekai dni oozneje: »Veš. v sanjah bosta šla na veliko ootovanie.« In ko ga je nekaj tednov na to vprašala, kako ie s pravljico ii ie odgovoril: »Potujeta, po-! tuieta.« To je bil oočetek »Modre ptice«. Šele leta 1908. je bila premiera »Modre ptice« — v Moskvi. In tri leta pozneje je prišla na oder šele — v Parizu. Uprave največjih svetovnih gledališč si niso upale premagati silnih tehničnih nalog, ki jih stavi »Modra Ptica«. Rusi so jih premagali prvi. Od takrat ie šla »Modra ptica« po vseh svetovnih odrih z naravnost eoohalnim uspehom. Slovenci ie na svojih odrih ne bomo videli. Za naše majhne razmere ie nemogoče uprizoriti »Modro ntico«. Na mladinskih odrih bi pa dosegli tudi posamezni odlomki gotovo silen učinek. _ Žal se moramo zadovoljiti samo s či-taniem tega prekrasnega dela. Globoko zamišljeno delo učinkuje tudi kot čtivo. In citati ga ie treba večkrat, in vedno novih leno. novih globokih resnic boste našli v njem. »Modra Ptica« je delo velikega dramatika in velikega pesnika. Delo nrepleta čar vseh sani. vseh upov. vseh bridkosti, ki gibliejo človeško dušo. G. Trarieux ie napisal: »Ko je Dante stopil iz Dekla ie pozdravil vzhajajoče zvezde. Tak ie približno občutek, ki nas Drevzame. če pozabimo druga dela. ki slikaio življenje in se notoDimo v nreiest-no ozračje »Modre ptice«. Ta čarobna pravliica nudi izrednih užitkov, otroku pa s svoio globoko simbolično mislijo tudi filozofu. To ie bajno čudo.« Po težkih časih svetovne vojne so nrišlj še težji časi moralnega propada, brezglavega, novega hlastania za srečo. In vendar: zastonj ie tisto iskanje no absolutni sreči ki ie ni. Najboli skromno življenje ie lahko bogato neštetih orelest-nih trenutkov: sreča ie v nas samih — v tem. kako gledamo svet. To ie temeljna misel »Modre ptice«. Neoporekljiva je. Čitajte »Modro ptico«, vsaj košček sreče vam gotovo prinese. Daite na priliko tudi mladini, da io čita. Pomagajte ii. da bo iskala in našla srečo tam. kier ie v resnici. —k Izveštai (Almanah) više i niže narodne te šegrtske škole u Kutin'. Na kraju školske godine 1922—1923. TJ r e-' d i o ravnatelj Franio Piha. »Največa sreča ovog svieta — jest Slo-boda i Prosvjeta«. S tem rekom otvarja ravnate.j Piha svoje letno poročilo, ki pa ni že več le letno poročilo, temveč prav lična šolska čitanka. Poleg običajnih podatkov ie uvrstil ravnatelj Piha v svoje letno poročilo še sledeče sestavke: D. Trstenjak: Borba s samim sabom; Ri-stič: Pesma naše sudbe; F. Piha: Proslava nobiede kod Kumanova: Klaič: Brat ie mio. koie viere bio; Kemnf: Iz pro-šlosti osnovne škole u Kutini: Širo'a: Sl-rotinjske suze: Čavrak: Požrtvovalno djače: Jeftovič: Naša zemlja; dr. U. Vu-lič: Narodni napredak itd. itd Letno do-ročilo ie vzorno in domoljubno delo ravnatelja Fr. Piha. ki mu dela čast in mu ie lahko v ponos. — Po gorah ¡n dolinah. I. Dijaška leta. S Dišal Pavel Kunaver 40 slik. Kunaverievi SDisi so našemu občinstvu. nosebno na učiteljstvu dobro znani. Uoelial se ie tov. Kunaver s svojim ličnim delom »Na planine«, kateremu ie sledilo drugo delo »Kraške jame« in tretia knjiga, ki nam dopolnjuje obe in kateri ie dal naslov »Po gorah in dolinah«. Bogato s slikami okrašena knjiga ima sledečo vsebino: Prvi izleti. Prvič na Grintavcu. Prvič na Triglavu. Brana in drugo. Jelovec. Mrzla gora in Kočna. Beguniščica in niena oko'ica. Mangart — Prisojnik, Žmavčarji. Konj in pomlad na Veliki planini. Posebno lep okras so slike, ki so napravljene po fotografičnh posnetkih g Jos. Kunaveria. dr St. Tominška in Bog. Brinška. Slike predstavljajo sledeče partije: Pogled s Šmarne gore proti severu v Peklu, gorenii s'ao v Peklu, narcise na Golici, votli kamen v Iški, Kamniške nlanine od Vodic, Skuta in Veliki nodi Kalški greben s noti na Grintavcu. Peričnik. Škrlatica Triglavski led-nik, vrh Triglava. Skuta, pri izviru Kamniške Bistrice, učinek plazovnega puha pod Kamniškim sedlom. Kamniško sedlo pozimi. Jalovec, taborišče na Kriških podih, Dobrač. v bistriškem gozdu, v steni Mrzle gore pogled na Turško goro in Turški ž eb Stol, Prešernova koča na Stolu. Begunjšica. Ri.iavina in snežišča pod Kredarico, okno v Prisojnikovi steni. Razor itd. itd. Slike so umetniški fotografi čn i posnetki. Knjiga ie posebno prikladna za zemljepisni oouk v šolah in io top o priporočamo —k Zbirka važnejš h novih naredb ¡n odredb za osnovne ¡« meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. III. zvezek, za ieto 1922. Sestavil Fr. Fink. okr. šol. naclz. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 15 Din. Finkove zbirke vseh naredb in odredb od orevrata sem služijo dobro naši šolski upravi posebno oa učiteljstvu osnovnih šol. Zbirka je skrbno sestavljena in dobro ureiena. tako da ie posamezne odredbe lahko naiti potom kazala. Tretji zvezek ie nadaljevanje odredb prvega in drugega zvezka in vsebulie vse odloke iz leta 1922.. torei za pretečeno leto. Velika opora ie ta zbirka tudi urejenosti in točnemu poslovanju šolske uprave. Knjižica ie nujno potrebna vsakemu šolskemu vodstvu in tudi šolskim oblastvom ter oosameznemu učitelju. Naroča se v Učiteliski tiskarni v Ljubljani. —k »Gor čez zaro«, zbirka koroških oravljic. Priredila T. Gaspari in P. Košir. Založba »Jug« v Ljubljani 1923. Bilo je v nedavni orošlosti, ko ie prodrla med nas koroška pesem. Pa ie prišel plebiscit in nam vzel Korošce; ostale so nam le njihove pesmi. A tudi te vedno bolj odeva plašč pozabljenia. in ne bo dolgo, ko bo tudi naše koroške roiake zadela ista usoda. Današnji svet pozna le materialne dobrine za idejne nima smisla. Zato pa mora mladina kreniti druga pota. Spoznati mora, da io čaka velika naloga — popolno ujedinjenie. Treba nam ie mnogo literature ki naj io vzgaja v tem pravcu. Žal, da se ravno v tei smeri razmeroma malo dela. Tembolj moramo biti hvaležni izdajateljema za drobno knjižico, ki naj služi še drugim v spodbudo. Nepotrebno se mi zdi, kniigo posebno priporočati, sai mora biti vsakomur iasno. da mora v kar največjem številu med mladino da v mladih, sprejemljivih srcih doseže svoi smoter. Knjigo ie z mičnimi ilustracijami opremil priznani umetnik M. Gaspari. — A. Z. —-Opomba: To oceno prinašamo izjemoma, na izrecno željo sicer se držimo načela, da ocenjujemo samo dela. ki nam jih založništvo pošlje na ogled. — U r e d n. —k Pravkar je izšel 9. snopič Sien-kiewiczevih romanov, ki jih je začela izdajati Tiskovna zadruga v Ljubljani z romanom Z ognjem in mečem. Zadnji snopič izide v kratkem. Obrambni vestnik. —ob Funkcijske doklade voditeljev. (Ormožko učit. dr. na pokr. skup. v Ptuju): UJU naj na merodajnem mestu opozarja. da se učitejstvu v postavi zajamčene pravice ne kratijo. Zato naj se vsem virnejo funkcijske doklade, katerim so bile ukinjene, in spopolnijo zopet dnevnice, katerim so bile zmanjšane. — Sklep: Naj se opozori pokrajinsko upravo, da to uredi pri naknadnih kreditih in pri predlogu za proračun. Učiteljski pravnik. —§ Službovanje učiteljev pri stalnem kadru. Z oziram na določbe v te,m oziru v novem vojnem zakonu, je stavil nar. poslanik Popovič interpelacijo na ministra vojne v zadevi službovanja učiteljev pri stalnem kadru. Minister vojne in mornarice general P e š i č je na seji nar. skupščine dne 20. julija odgovarjal na interpelacijo posl. Popoviča o vojaški službi učiteljev v kadru za časa šolskjh počitnic. Minister je omenil, da je sedaj vojaško službovanje učiteljev za časa šolskih počitnic odpravljeno, ker bodo učitelji kot dijaki prideljeni rezervni oficirski šoli v Sarajevu, kjer bodo odslužili skrajšano vojaško dobo devetih mesecev, učiteljem bo dano na razpolago, da to dobo odslužijo ali enkratno, ali pa v treh tromeseč-nih ferijalnih rokih. —§ Cnywetbe yHHTen>a y cianHOM Kaflpy. Kao ihto cmo y 52. 6p. H. npocBere oojaBiiJTH name je y,npy5KeH>e ynyTH.no mo-THBHcany npe,ncTaBK.y T. MnHiicTpy Boj-hom MOJiehu ;ta iiobh VHHTeJhCKH Kaiuni/iA-th ko j h ca;t cTynajy y Ka/tap, cjiyKe oboj poK y bo j epu no ^oca;ian>eM iianmiv na BpeMe (Jiepnja nano He 6h ry6njiH cJiy5KGy h, ihto je HajrjiaBHHje, KaKO BeJiHKH 6poj niKOJia napoMHTo y J. CpfiujH, ne 6h ocTa-jao 6e3 nacTaBHHKa. Ha 5Ka,iocT OBa npe^-CT&BKa linje vB&Hteiia h MuiincTapciBo BojHo ocTaJto je npii paiiujoj o;t.nymi ,T,a ohh yTTHTejbii, Kojn oazi, npBH nyT cTynajy y Ka^ap, HMajy cBoj /teneTOMeceMUH poK o/icjtvjkitth 6e3 npeitii^a. Ha OBaj namiH neKOJiHK.0 cTOTHHa niKOJia oa HOBe inicoji-CKe ro/prne 6nhe 3aTB0peH0, a ja h he ro-bophmo o TeniKoj cnryan;hjh caMnx thx ywrojba h h>hxobhx nopo/mna, KO.jn he obhm hotvShth n.TTaiv h CBe CBoje npirna.T,-jiojkhocth. — »h. h.« Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. MARIJA GODEC: NARODNO - PROSVETNO DELO IN UČITELJICE — TER »DRUŠTVO UČITELJIC«. Prišli so za nas hudi časi; kakor mora nas tlačijo skrbi za borni vsakdanji kruhek, za katerega komaj zadostuje da-našnirm razmeram nesorazmerna plača. Vendar upajmo, da prideio zopet časi. ko »vremena bodo se zjasnila« in zato ljube čitateljice prosim vas. ne iezite se. ako citate o idejalnih zahtevah, kai vse bi morala učiteljica storiti za dobrobit svojega naroda. Mislite in upajte na boljše čase! Ne predstavljam si učiteljice pri iz-venšolskem prosvetnem delu tako. da bi tekmovala s svoiimi tovariši Ne, učiteljice bi morale noseči pri narodno-pro-svetnem delu na delokrog, katerega se doslei naši moški niso lotili; to je: poglobiti. razširiti in utrditi omjiko našega ženstva. Razna društva so si sicer stavila nalogo širiti izobrazbo med ženstvom. obstojajo na večinoma do mestih; na deželi se brigaio za ženstvo le kaka Marijina družba in slično ter njih duhovni vodje. Vendar bi bilo tudi tukai potrebno izobraževati naše žene na gospodarskem, zdravstvenem in nravstvenem poliu. Blagostanje družine ie zavisno od gosnodarstva hišne matere. Že v tem oziru bi rabilo naše ženstvo mnogo več nouka. Ne zadostuje samo, če se stvari Dridobiio in oridelaio. amoak treba iih le tudi ohraniti in dobro unorabiti. Le do-elejmo v dobrih letinah, koliko sadja, zelenjave gre v nič in to samo radi tega, ker naše gosiPodinie ne znaio sad i a in perutnine konzervirat' Poučen tečai o tej stroki bi nrinesel dobiček celemu kraju. — Kmečke gospodmle imaiio vsega dobrega dovoH in vendar se kuha slaba kuha ker bn-Mše ne znaio. Istotako ne no-znaio raciione'npga ravnania pri mlekarstvu nerutnini itd. Povsod bi bili na mestu dobri nauki. Nenotrebno m' (ie morda novdarfati nouk o šivaniu Vrnaniu in slič-ni spretnost1, kar vsaka mati neobhodno rabi za oskrbo svojih otrok; če nese vsako malenkost k šivilji, pride dandanes oredrago Neobhodno potrebno bi bilo poučiti naše gospodinje v zdravstvenem oziru. Čudno je: za vse mora imeti človek spričevalo. če se 'ie res učil to in ono, od vsakega čevljarja mizarja, šivilje se ga zahteva. le materi, ki neguje svoj najdražji zakad. nežnega otročička — tej se ni treba učiti o tem opravilu. Ona ne ve. kako nai z niim pravilno ravna, kai mu (ie potrebno. kai koristno kai škodljivo. Najenostavnejši po>imi higijene so materam neznani. Isto ie pri postrežbi bolnikov. Babie vraže še vedno žive med ljudstvom Malokdo oozna izvrsten vpliv vode. čistega zraka, snažnosti: razkuževat-no moč solnca. luga, apna itd Doživela sem minulo poletje ža'osten slučai v naši vasi. Kolesar ie novozil neko gospodinjo. Zadobila ie na laktu le malo rano. Kri te ustavila s naičevino. rane ni obvezala. Delala ie in to cel teden, dvigala gnoj; žela na niivi, kuhala in nrala Kar dobi vročino in kmalu se pokažeiio znaki otrp-lenosti. Kliub pomoči v bolnišnici ie umrla 14. dan oo nezgodi, zaoustivši ob času največjega dela moža in majhne otročičke. Ako bi pa imela žena le majhno pojma »o higiiieni. bi se ii to ne zgodilo, ker bi bi'a takoi izorala in obvezala rano. Umreti je morala vsled nevednosti. Že ob njeni smrti sem oremiš'jevala o potrebi zdravstvenega pouka pri našem ženstvu. Kmečke gospodinje ne poznajo izbire jedil po niiih redilnosti. Redilno, ali kakor one rečejo, tečno ie isto. kar prav napolni že'odee. brez ozira na to. če oriia telesu. Tako dajejo majhnim otrokom težko prebavna, a malo rcdilna jedila. Umrljivost otrok ie zelo velika, posebno no voini: a čudimo se. da vsled nehigije-ničnega ravnanja ni še večja. — Ravno tako so naše matere še le malo slišale, kako se nai vzga'iaio otroci. Neznana i>m ie vzgoja telesa, vzgoia srca in duše. Vsak vrtnar se ie učil vzgojiti in negovati cvetlice, grmičevie. drevesca, isto-tako bi se morale naše bodoče in sedanje matere učiti o negi in vzgoji nežnih oop-kov — otročičkov. Seveda bi si moral ooprei vzgojiti ženski svet. da bi imel smisel za taka vprašanja. Pobrigati bi se nam bilo potreba že za mladenke in niih vzgojo srca-in značaia. Neka zelo marljiva učiteljica mi ie pripovedovala, kako ie v svojem ore.rs-t jem kraiu službovanja prirejala takozvane pravljične večere, ki so se oa vrši'i v nedeljo popoldne. Pripovedovala je pravljice in niena predavanja so bila vsakokrat števfno obiskana. Prišla so dekleta in žene. celo maihne otroke so prinesle na rokah: ob koncu na so si še zapele kako leno pesmico, ki io ¡ie predavateli'-ca naučila. Tako ie orivabi'a žensko mla-dež k sebi Druga učiteljica je pripovedovala, kako. so imele dekleta nad 14 let vsako nedeiio popoldne v večii dvorani sestanek. Bilo ie to v nekem mestu pred vojno. Prireiale so se predstave, šivalni kurr. nelo se ie in plesalo ter kuhalo za vse udeleženke kavo Teh je bilo včasih nad 40. Navadno iz slojev va'jenk. služkinj, šivi'i in slično Tedaj deklet, ki niso pod strogim maternim nadzorstvom in ki gredo ob tem času nairaie s kakim »priiate-liern« na sprehod. Za časa vdine ie vse zaspalo in zdai se trudilo kai sličnega zo-net začeti, a gre zelo težko. Nravstvena nropalost mladine ie dandanes. ko trpimo na oovoinih posledicah, mnogo večis kot v dobrih starih časih. Smisel za plemenito zabavo '¡e ponehala, vlada le čutnost in materiial'zem. Vzbuditi moramo pri ženski mladim veselie do lepega čtiva do ubranega petra, do krasote narave: kratko za vse, kar ie lepo in blago. Privabiti ie treba mladino, bodisi pod okrilje enega ali druzega društva. ki bi si stavilo tako plemenito in blagodarno nalogo. Učiteljice na deželi oa kot tamk^i naiboli inteligentne ženske bi bile v prvi vrst! poklicane izvrševati take zahteve. Stavimo oa si vorašanie: ali so učiteljice v polni meri zmožne posvetiti se tei ve,-levažni nalogi narodno-orosvetnega dela? Mislim, da ne. In sicer zato ne. ker Se ueiteliice same niso vzorčeno za tako delo Ako pregledamo vrste tovariš'c. vidimo da iih ie ma'n vaienih javnega nastopa, kakor tudi tihpga. podrobnega dela ne. Nikdo v nroi'5niih časih ni od rfih kai takega zahteval in tudi ne pričakoval. V predvojnih časih se ie rado vide^. če se učiteljica čim manje bavi z narodno-orosvetmm delom ker se ie to smatralo na Štaierskem kot narodno agi-taciio. sa'i smo vzdihovali nod strahovla- da Nemcev, a na Kranjskem se ie smatralo kot delovanje proti klerikalizmu. — Sedaj se oa od nas naenkrat nekai zahteva česar nismo vaiene. za kar nismo vzgojene Zato na še enkrat trdim, da se morajo učiteljice same šele vzgojiti za narodno-prosvetno delo. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. Šolski odri in pevski zbori. —po Beograjski trgovinski glasnik o naših prireditvah. O prireditvi v Dobrni piše beograjski »Glasnik« sledeče: Vidov da,n je i ovde proslavljen na vrlo svečan način, u ovdaš. crkvi odslužena je služba, a zatim održan svečan pomen izginulim i palim junacima. Pomenu je prisustvovala Uprava banje, veliki broj banjskih gostiju, meštani, nadučitelj sa nastavnicima i dacima ovd. osnovne škole. Po svršenom pomenu prešlo se u div-nu banjsku koncertnu salu gde je upravnik banje g. Jankovič održao lep govor 0 značaju Vidovdana rekavši više od 500 godina profivao da je srpski narod svoju krv, dok nisu postali slobodni i ujedinjeni Srbi, Hrvati i Slovenci, to je zasluga onih za čije smo se pokoj duše mi da nas bogu molili. Posle govora g. Jankoviča, daci su otpevali narodmu himnu. Zatim su se nastale redati vrlo prikladne za ovaj dan pesme i deklamacije od učenika j učenica u kojirna se veliča i slavi narodno ujedinjenje i propoveda se ljubav i sloga Srba. Hrvata i Slovenaca. Naročitu pažnju zaslužuje deklama-cija o »Boju Kosovskome« koja je nama Srbima koji smo ovoj svečanosti pristut-ni bih suze na oči izazvala. Ne malu pažnju zaslužuje i deklamacija »Domovina«. U opšte bilo je veliko zadovoljstvo slu-šati male Slovence i Slovenjkinje sa kakvom toplinam i oduševljenjem pevaju pesme u kojirna se govori za ljubav i slo- Ako naša omladina u celoj zemlji bude vaspitana kao ova u Dobrni buduž-nost naše države biče obezbedena pp-red svih intriga sa strane i pogrešaka u zemlji. Naučitelj i učiteljice u Dobrni zaslu-žuju za ovakav patriotski rad svaku po-hvalu. I nehotice pada u oči ova razlika u shvatanju narodnog jedinstva izmedu poli tičkih i prosvetnih predstavnika slovenskih. Dak prvi na sve moguče načine tra-?e neki razlog da napuste Narodnu Skup-štinu i omete sredivanje prilika v zemlji, dotle prosvetni radenici uče decu na kojima '-staje ova zemlja, da našu ujedinje-nu otadžbinu cene, volu i brane. Ako i ostali slovenački prosvetni radenici ovako budu vaspitavali omladi-nu ideja narodnog jedinstva pobediče sve intrgie spe''a i sve zablude u zemlji. Po svršenoj svečanosti nekoliko beo-gradana prišit nadučitelju i učiteljicama 1 čestitali su im na njihoovm patror-kom radu. Najzad je medu prisutnima sakupljeno dobrovoljnog p.Moga oko 2000 i in ara za knjižnicu ovd. osnovne škole i tirne je svečanost zal i.učena. G- —po Šolski oder. Šolska mladina v Bohinjski Srednji vasi je priredila v ne* deljo, dne 17. t. m. otroško igro v tu* kajšnjem Občinskem domu s sledečim vzporedom: I. Otroški pozdrav občin* stvu,, II. Petje: »Glej čez goro«, III. Spe* voigra: »Venčarica«, IV. Deklamacija: »Veseli pastir«, V. Igra s petjem: »Rde* či sarafan«, VI. Deklamacija: »Siro* mak«, VII. Igra s petjem: »Oba juna* ka«, VIII. Igra: »Trgovka«, IX. Igra s petjem: »V šoli«. Naši malički so izvr* šili svoje vloge tako točno in izbor no, da je obča želja ljudstva, da se igra čim preje ponovi. Zasluga našega vrlega učiteljstva je, da je igra tako lepo uspe* la. Čisti dobiček 650 Din porabi se za nakup šolskih potrebščin otrokom. — R. —po Studenci pri Mariboru. Prire* ditev deške osnovne šole. Bliža se že zaključek šolskega leta, kakor druge šole, tako je tudi učiteljstvo naše deške osnovne šole v soboto dne 16. rožnika t. 1. v prostorih tukajšnega »Sokolskega doma« s svojimi učenci pokazalo sad svojega trudapolnega, požrtvovalnega izvenšolskega dela. Kot prva točka pri* redila se je otroška veseloigra »Škratje«, katera je dosegla lep uspeh, na drugi strani pa tudi dokazala, da je le ta pri« pisati neumornemu trudu naših učite« ljev, ki so za to žrtvovali svoj prosti čas. — Izgovarjava in predavanje je bilo lepo in ta sijajen uspeh dela gosp. nadučitelju in vsem učiteljem tem bolj čast in jim gre tem večja pohvala, če se uvažuje, da je tudi v naši šoli svoj čas predvladala le »blažena nemščina«. — Temu nastopu sledila je telovadba; učenci so pokazali vzorno disciplino in izvajali vsako točko eksaktno; gledavci so sledili z vidnim zadoščenjem vsaki točki. Telovadbo je vodil g. učitelj Pla= ner in gre tudi njemu vsa čast za dose* ženi popolni uspeh. — Na to je sledilo petje pod vodstvom gosp. učitelja Križi mana. Posebno tukaj so pokazali učen« ci veliko spretnost; vsak poslušalec se je radoval nad nežnimi že res izvežba* nimi otroškimi glasovi in kako to tudi ne? Saj ravno pesem sega najbolj v človeško srce in ga prebudi nehote k veselju; brezdvomno se mora gojitev petja imenovati ne samo najhvaležnejše marveč tudi najlepše delo v vzgoji mla= dine. Izrekamo gosp. učitelju Križmanu za njegov trud najsrčnejšo zahvalo in mu ob enem tudi častitamo k tako kras* nemu uspehu! — Prireditev je končala s koroško narodno pesmico »En mav čez jezero«, za katero so želi učenci vse priznanje navzočega občinstva. —- G. pevovodja je dobil dva lepa šopka! Učiteljstvu končno in ponovno čestita* mo k doseženemu popolnemu uspehu, izrekamo mu pa tudi najiskrenejšo za* hvalo za res požrtvovalni trud z našo mladino. — Brecelj Anton, kr. paznik, Zrinskega ulica št. 16, Studenci. —po Dolnja Lendava. Državna osnovna šola je priredila v soboto, dne 9. t. m. pravljično igro s petjem in plesom »Šivilja Klara«. Pred igro so nastopili tudi deklamatorji in pevci. Celokupni nastop je pokazal, kako ie napredovalo prosvetno in kulturno delo učiteljstva v tem najsevernejšem obmejnem kraju. V glavnih vlogah so nastopali učenci madžarske narodnosti. Prireditev je dosegla svoi namen tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Dvorana ie bila obakrat nabito polna. Čisti dobiček ie namenjen šolarski knjižnici. Čast in pohvala %re učiteljstvu za njih trud. —oo V Zagorju ob Savi je igrala šolska mladina 13. maja t. 1. v sokolski dvorani enodejanko »Čudodelna srajca« in dvodejanko »Škrati«. Obe Igri so izvajali mladi igralci prav zadovoljivo. Posebno so »Škratje« ljubko izvabili s svojim petjem lunico z neba. kar ie naredilo malim gledalcem mnogo veselia. »Čudodelna srajca« pa ie bila celo za odrasle nekai novega. Dobro je izvedel svojo nalogo tudi deklamator s »Čašo nesmrtnosti« katere vsebina ie pojasnila vsebino igre »čudodelna srajca«. Ob priliki šolskega izleta v Cemšenik ponove učenci »Škrate« za čemšeniško šolsko mladino in občinstvo v »Zadružni dvorani« dne 17. iuniia t. 1. Igra se spopOlni z dekla-macijami in pevskimi točkami. —po Laško. »Ne samo. kar veleva mu stan, kar more, to mož ie storiti dolžan.« Tega krasnega načela se drži naš vrli učitelj g. Juro Kislinger in prireja mladinske igre. ki so mladini v pouk in zabavo, staršem v veselje, učiteljskemu stanu oa v čast in ponos. Posebno izne-nadil nas ie z Ribičevo igro »V kraljestvu palčkov«, ki se je igrala na domačem odru štirikrat in vselej pri razprodani dvorani. Proslavili so se pa mladi igralci in niih režiser tudi v Celju v mestnem gledališču. Igra ie bila v vsakem oziru dovršena Glavne vloge so bile igrane naravnost mojstrsko, oetie vil in palčkov brezhibno plesne točke graciozne. sce-neriia in razsvetljava bajna, tako da ie resnično ves avditorij splaval iz težke vsakdanjosti v kraljestvo palčkov, v kraljestvo sanj. G Jurju Kislingerju častitamo h krasnemu uspehu, se mu zahvalju-iemo za izreden užitek, obenem ga prosimo. naprei po začrtani noti! —po V Pobrežju pri Mariboru so imeli šolsko veselico v nedeljo, dne 24. junija, nri kateri ie mladina uprizorila dve igrici in nudila razen petja in telovadbe še nekaj drugih prizorov v veliko zadovoljstvo številnega občinstva. Tisti, ki tožiio da nimajo prostora ali na odra za prirejanje takih veselic, bi si morali ogledati prireditev v Pobrežju. V kotu šolskega dvorišča se ie postavil oder iz šolske sobe. Ozadje je bila stena, vrata in stranske stene pa zelene veje. Zagrinjalo ie obstojalo iz dveh rjuh. In vse te primitivne priprave niso prav nič motile ne korajžnih malčkov, ne mnogobrojnih očetov, mater in drugih prijateljev šole in mladine ter ie prinesla okrog 7000 K šolskim namenom. Delo za šoli odraslo mladino. —noš Pr reditev gojencev meščanske šole v Murski Soboti. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je privabila murskosoboška meščanskošolska mladina obilo staršev in prijateljev otrok v dvorano g. Dittricha ki ie bila do slednjega kotička napolnjena. Učiteljski zbor meščanske šole. na čelu mu g. ravnatelj J. Korže. ie ta dan pokazal uspehe svojega radi razmer, ki vladajo pač v Prek-muriu sicer težavnega, a plodonosnega in smotrenega delovanja. Na vzporedu so bile deklamacije proste vaje s petjem za deklice govor ter Ribičičeva dvode-janka: »Škrati«. — Pesnitev O. Župančiča: »V gozdu« ie brezhibno in z povsem naravnim, pravilnim naglasom deklamirala deklica ki pred dvema letoma še ni znala niti besedice slovenske! Gj. Jakšičev: »Otac in sin« ter Br. Radi-čevičev: »Ribarčeta san« bili sta pred-našani dokaj temperamentno, z povdar-kom: dokaz lepega napredka v pouku srbohrvaščine. Veliko zadovoljnosti sta vzbudila J. Stritarjeva: »Oba junaka«, podana v obliki dvogovora: Tonček je bi kliub orestanemu strahu skoro oogum-nejši od očeta! — Po znanih napevih: »Sijaj, sijai solnčece« »Otok bleski«. »O moj preljubi dragi dom« ie izvajalo devetero deklic proste vaje z robci. Mislim. da ie tem vajam pravi oče tov. Hočevar. a z deklicami sta iih obdelala tov. Turk in Kotnik. Sicer Pa naj ie vaje na-mislil ta ali oni. ali iih naštudiral oni ali ta gotovo je da ie njih izvajanje bilo nad vse zadovoljivo. Deklice so pogumno zapele in soretno z natančno sigurnostjo izvaiale posamezne gibe. — Nastopil je deček-govornik. Z ozirom na praznik slovanskih blagovestnikov je orisal po' primernem uvodu prihod Konstantina in Metoda med panonske in moravske Slovence ter niiju delovanje in uspehe. Posebno ie očrtal grdo zavist saleburških škofov s katero so preganjali in mučili Metoda. Govor ie bil dobro sestavljen, brezhibno orednašan ter ie imel hvaležnih poslušalcev. — Krona vse prireditve so bili oa Ribičičevi »Škrati«. — Igro je — mislim vsai — vadil in spretno vodil tovariš Engelsberger ki ie v drugem de-ianju v pripovedovaniu »škratjih« dogodivščin vpletel v igro prav srečno nekatere lokalitete. Vsi, prav vsi škratje z jez-ljivim kroiačem in z zbadljivim klicar-iem »purgariev« vred so bili popolnoma na svojem mestu Popoln uspeh igri pa ie dala čarobna razsvetljava, ki je spremljala delovanje nagajivih škratov. Z prireditvijo smo bili vsi jako zadovoljni in pričakujemo da nas meščanska šola kmalu zopet zbere v dvorani g. Dittricha k novim svojim predstavam. Tega najbolj pričakuieio njeni učenci sami. ki so si ob razhodu s sedanje prireditve stiskali roke in si že razdelili vloge: eden hoče biti govornik drugi deklamator, tretii telovadec a vsi bi radi bili cipi-capi-škratje z dolgimi bradami in v rdečih sraicah. Eden je celo rekel, da bi bil rad škrat ali na magari »nurgar«. le ne na odru. ampak pri blagajni. Prav je imel: Sobočanci so dobri in radodarni liudie ki vedno nodoiraio po svojih močeh mladinske prireditve. Šolske ljudske knjižnice. —pk Šolske voditelje in učiteljstvo posameznih šol orosmo. da nam sporoče na katerih šolah se nahajajo javne ljudske knjižnice in koliko knjig štejejo. Te podatke nujno potrebujemo v svrho statistike in pregleda, kako napreduje tozadevno naše narodno prosvetno delo. Šolska ljudska predavanja. —pp Poljudna ljudska predavanja na naših šolah so se v pretečenem šolskem letu zelo povzdginila. Nimamo še popolnega materiajla toda že sedanje stanje prekaša v tem oziru ono prejšnjih let. Mnogo so k temu pripomogle prireditve na šolskih odrih, ki so ljudstvo privabile v šolo in ki ustvarjajo tudi.ugodnejša tla za predavateljstvo. Ako bi imele šole skliootiikone in diaooz'tive na razpolago, bi bila privlačna sila sigurno še večja. Gospodarski tečaji. —pg Težkoče tečajev na deželi. Težko bi bilo reči. da je še kje kako narodno prosvetno polje, kjer se učit. še ni udej-stvovalo. Najlepši uspehi so se pač dosegli na gospodarskem. Na žalost vspehi niso trajni; ker uniči čas tudi najplemeni-tejše delo. Zato morajo mlajše generacije ponavljati delo starih in ga izpopolnjevati. To polje je obenem tudi najvspešnejše, ker vidi preprost človek materijalno korist. Človek, ki je še daleč od srčne kulture, ne bo priznal nikdar prosvetnemu delu v ožjem pomenu besede zaslug in zato je delcfvanje podeželskega učiteljstva po raznih društvih, kolikor tolika dvomljive vrednosti. Društva so nekaka moda v našem javnem živjenju. Danes se navdušujemo za to. jutri za ono. Kjer pa ni organizacije, tam so vspehi malenkostni. Vsako še tako plemenito delo pa ima tudi svoje nasprotnike. Nekateri niso stvari naklonjeni zaradi svoje premajhne kulture, drugi zaradi demagogije, tretji iz osebnosti in marsikateri tudi iz samih kapric. Mnogo je tu zakri- vilo podeželsko politikasterstvo. Zato je potrebno, da se razmerje med cerkvijo in državo uredi. Cerkev namreč zahteva, da naj preveva vse delovanje in vzgojo krščanski duh. To je sicer ideal, ki pa ima žal politično pozadino. Naš preprost kme-tiški človek je sicer radoveden, ne pa toliko ukaželjen. >V tej besedi razumem toliko, da se tisti, ki je ukaželjen. se tudi ravna po nauku in da pretvarja teorijo v prakso. To se pa godi ie z jako malim odstotkom. Mnogo mnogo prekoristnih predavanj ostane brez uspeha med štirimi stenami. Država zanemarja ljudsko Diosveio v svojo škodo, če se izdajo miii-ion in mr.ijoni za šolstvo, bo uspeli vedno minimalen, ker ni razmerje med šolo-obiskujočo mladino in odraslimi pravo. Trebali bi precejšnjih kreditov za narodno prosvetno delo za odrasle in potem bibll uspeh tudi viden. Tako oa ostanejo učitelji ¡in duhovniki javni miloščinarji. Zadnji so v toliko na boljšem, da so razni prispevki res darovani od srca, dočim iztisne za iste pre-potrebni denar davčni vijak. Kot lep dokaz ljudske nenaklonjenosti prosvetni stvari navajam sledeče: Dne 8. decembra 1922 sem začel z gospodinjskim tečajem v Adlešičih. Predavanja in vaje naj bi se vršile vsaki četrtek od 6. ure naprej in ob nedeljah popoldne. Obisk je bil povoljen, ker se je udeležilo vsakokrat vsaj 24 do 27 poslušalk. Ker pa je bilo treba skrbeti v četrtek za svečavo in ob nedejah za kurjavo, sem se obrnil do občine, da mi pomaga. Župan mi je odgovoril, da ni sredstev na razpolago. Če bi bil pa zahteval od deklet, da naj plačajo svečavo, bi — izostale. Hotel sem pritegniti tudi okr. zdravnika, da nam predava o tuberkulozi. ki ie ooasno razširiena. Okr. glavarstvo v Črnomlju je dovolilo. A zdravnik dobi menda 70 Din za službeno pot, dočim ga stane voz 150 Din. Obrnil sem se zopet na občino, če bi preskrbela voz za predavatelja samo> za nazaj. Odgovor je bil zopet negativen. Žrtvujem nedeljo in četrtek zvečer, rriaterijalnih žrtev pa prenesti ne morem. Zato sem se obrnil na vlado, da mi dovoli par sto kron podpore. Odgovor je ta, da se bo določilo po zavr-šetku vseh tečajev, koliko bi prišlo v po-štev. Če bi meni ne bilo za stvar, bi že danes ne bilo več tečaja, tako pa ga vzdržujem ob svojih stroških dalje, ker vidim lep napredek. Apelirati na dekleta pa ne morem, ker sicer jim vzamem veselje. Pomagati se ne da nič, ker je narod pri svoji znani primitivnosti in revščini tako vzgojen. Taki tečaji so jako praktični in koristni, ker se nudi v njih široko polje. Vendar pa je treba zadeti pravo pri vsem tem: čas, razmere. Zima je za narodno prosvetno polje kot nalašč. Mladina ne ve v dolgih zimskih večerih kaj začeti in če nismo pri predavanjih preveč dolgočasni, utegnejo biti večeri poleg poučnega tudi zabavni. Za moške' je pa pomlad primerna. Narava se vzbuja. Novo življenje diha povsod — novo delo se odpira. Zato z mladeniči ven na vrtove, v gozd in livade, med vinograde in na žitna polja! Dvigajmo zaklade narave, odkrivajmo ukaželjnemu svetu skrivnosti narave! Na deželi mora pri prvem začetku odoasti povsod drugod vdomačena formalnost. To ni za naše gorske vasi. ki iih je sama preprostost. V današnjih časih je stik inteligence s preprostim ljudstvom vse boli potreben, kot ie bil v birokratskih avstrijskih časih. Zato se mora pritegniti vsa zlasti podeželska inteligenca prosvetnemu delu. Zakaj ne bi predaval davčni uradnik o davkih in v njegovo stroko spadajočih stvareh? Zakaj ne bi prišel gozdarski nadzornik med ljudi in jim povedal kaj v svoji stroki. Danes rabimo veliko število potujočih predavateljev, ki pridejo v zadnjo gorsko vas. Naš človek vidi železnico in pošto, ceste in mostove, urade — a misli da vse to mora biti in da vse to samo nastaja. Predočimo preprostemu človeku anarhijo do dna in revolucijo na eni strani, skrivnost fabrikacije navadnega pip-ca ali kose na drugi strani, da se oživii v delo. Proti demagogiji je treba nastopiti z vso brezobzirnostjo, ker ta je največja nasprotnica ljudske prosvete! _Božo Račic. Naša gospodarska organizacija. —g Članarina in darila za učiteljski konvikt. Tov. Josip Lapajne iz Cerkelj 20 Din; tov. Milan Pavlovec in Cerkelj 20 Din; Šolsko vodstvo v Št. Jerneju 7 Din; Šolsko vodstvo v Kostanjevici 40 Din; Šolsko vodstvo v Šmarjeti 20 Din. Hvala! —g Rezervni sklad. Prostovoljni or-ganlzačni davek — 1923. »S tem, da organizacijo svoio vedno rad podpiram ljubim in častim svoj stan. mu vrata v svobodo odpiram.« — 60 D'n: Cirjl Miki — Ljutomer Bravo tudi v »Lotmerku« se nas večkrat spomnite! 25 Din: J. Smole — Sv Gora. .Zdravo, vrla tovarišlca! 10 Din: Gorfanšč deklč. Bravo. Vi pojte — aimo — »naprej«, jaz bom sekundiral! Zdravo! — Današnji izkaz 95 Din. Prej izkazanih 3410 Din. Skupaj 3505 Din. — Ivan P e t r i č . Ljubljana VII.. Gasilska cesta 172. —g. V pojasnilo. Tov. Fr. Skulj je poročal na pokrajinski skupščini v Ptuju o »Socialni ustanovi učiteljstva Slovenije«. To poročilo je dalo povod par članom »Učit. samopomoči«, da so me vprašali, »če se zdaj društvo Učit. samopom. razpusti in preneha z nabiranjem novih članov.« Tem in vsemu članstvu »Učit. samopomoči toliko v pojasnilo: »Učit. samopomoč živi in vspešno dela že 25 let; o razpustu ni govora. Danes je 544 članov, število pa še ni zaključeno. Posmrtnina znaša za zdaj 1088 Din, Agitacija za društvo se vrši nemoteno naprej, vsak dan sprejemamo nova priglašenja. Če nam pridobi vsak član le 2 nova člana, bo posmrtnina okrog 3300 Din. Tovariši in to-varišce! Skrbite, da bodo dobili Vaši dediči res izdatne posmrtnine! UČITELJSKA SAMOPOMOČ. (Poročilo načelnika Iv. Kocijančiča na društvenem zborovanju v Ptuiu, dne 8. iulija 1923.) Tovarišice! Tovariši! Zadnji redni občni zbor ie bil ored tremi leti — 27. avgusta 1920 v Mariboru. Na tem občnem zboru so se pretresala nova društvena oravila Občni zbor ie pooblastil društveni odbor, da snreieta pravila predloži politični oblasti v odobrenie V septembru leta 1920. ie pravila odbor odposlal. Ministrstvo za notranie zadeve oddelek za Sloveniio jih je odobrilo z odokom z dne 3. oktobra 1921, št 10.475. Obveščenie učiteljstva. O tem se le učiteljstvo obvestilo po »UČit. Tovarišu« z dne 10. novembra 1921. št. 46. To obvestilo se ie ponatisnilo v 600 izvodih, katere ie razposlal odbor vsem društve-nikom in predsednikom okrajnih učiteljskih društev. Podobno obiavo v cirilici, to ie v srbohrvaščini ie priobčil »Učit. Tovariš« v 49. številki. To oonatisneno obiavo so oreliela uredništva vseh učiteljskih listov, ki izhaiaio v naši državi. Razširjeni delokroe. Z novimi pravili si je društvo razširilo svoi delokrog na vso državo, obenem oa času primerno uredilo posmrtnine — zamenilo krone v dinarje Z živahno agitacijo po časopisih, ' potom okrajnih učiteljskih društev in po-edincev ie vabilo vse dobromisleče tovariše in tovarišice v svoi društveni krog. Števi'o članov se ie večalo od dne do dne. To nam pokaže s številkami na-slednii statistični oregled: Članstvo. Koncem 1. 1920 je bilo 233 članov, 1921 » » 218 1922 » » 508 » do danes v 1. 1923 » » 544 vpisanih _33 sprejetih skupaj 577 č1anov. Posmrtnine. V 1. 1920 se je izpl. Din 837-50 1921 » » » » 581•— 1922 » » » » 6437-— do danes v I. 1923 » » » » 4161 •— Denarni promet. V 1. 1920 Din 2S7! -71 1921 » 5969-79 1922 » 26937-93 do danes v 1. 1923 » 18137-51 Društvena imovina. Koncem leta 1920 Din 3605-21 1921 ' » 3195-80 1922 » 9347-14 Pokojni člani. V zadnji poslovni dobi ie imeia bela žena-smrt bogato žetev. Iztrgala je iz naše srede v 1. 1920 6 članov, 1921 6 » 1922 10 » do danes v 1. 1923 3 » torej skupaj 25 članov, kar ie približno skoro ena tretjina vseh umrlil članov — do danes 85 smrtnih slučajev. Zahvale. Uspešna društvena agitaci-ia je imela več podpornikov, katerih ne smemo prezreti. Uredništvo »Učit. Tova- riša« ie dalo v svojem listu vsak čas in radevolje prostora našim agitacijskim noticam. oriobčevalo smrtne slučaie in navodila za pravilno plačevanje pristojbin. Vse to pa brezplačno, kar še posebno povdarjam. Tovariši-nabiralci in tovarišice nabiralke so prav pridno in ponekod s prav iepimi vspehi priporočali, vabili in vp sovali nove priglašence za »Učit. samopomoč«. Predsedniki okrajnih učiteljskih društev so priporočali naše društvo svoiim članom in stavljali večkrat na dnevni red pogovor o »Učit. samopomoči«. Vsem navedenim in nenavedenim činiteljem ki so nam na ta ali oni način pomagali širiti društveni krog. se v imenu »Učit. samopomoči« najprisrčneie zahvaljujem. Prosim oa vse te in vse one, ki so dobre vo ie. da nam ostanejo ob strani tudi v bodoče z besedo in dejanji. Pregled računov. Blagajniške knjige in letne računske sklepe so vsako leto pregledali in odobrili računski pregledovala; za ieto 1922. v seji dne 25. februarja 1923. Izredni občni zbor. Ker se je v letu 1921. tov. Ivan Šmajdek iz Krtine vsled bolezni odpovedal predsedstvu, ie izredni občni zbor dne 28. decembra 1921 v Liubjani izvolil za načelnika tov. Ivana Kociiančiča. učitelja v Ljubljani Tovariš Šmaidek ie 9 let predsedoval društvu, oskrbel v 1. 1920. nova društvena pravila in storil prav mnogo za oovoljni društveni razmah. Odbor mu ie poslal dne 29. januarja 1922 pismeno zahva'o. Dovolite mi oa še da se mu za mnogoletno uspešno delo v društvu zahvalim tudi na tem mestu. Odborove seje. Društveni odbor ie imel v letu 1920. dve v letu 1921. eno, v letu 1922. pet in v letu 1923. do danes tri seje Vsi odborniki so brezplačno vršili svoie dolžnosti za kar iim izrekam društveno zahvalo. S tem bi bilo moie poročilo za zadnjo tri etno poslovno dobo končano. 1898.—1923 Dovolite mi pa, da podam še kratek pregled o »Učit. samopomoči«. oziroma njeni predhodnici »Jubilejni samopomoči« od nje rojstva do danes Prav v teh dneh stopa »Učit. samopomoč« v 25. jubilejno leto svojega po-s"ovania. Ustanovitelji. V letu 1898. so agilni tovariši iz »Zaveze« ustanovili podporno društvo »Jubilejno samopomoč«. Predsednik Zaveze tov. Luka Jelene, takrat nadučiteli v Št. Juriiu pri Kranju ie sestavil pravila, katera je potrdilo deželno predsedstvo v Ljubljani, dne 4. julija 1898, št 3001. V oktobru leta 1898 je pričel društveni odbor spreiemati člane. Primerjave. Ob koncu orvoletne poslovne dobe ie ime'o društvo 183 članov, danes 577 članov. Prvi član — Avgust Kleč iz Ljubljane — ie pristopil 4. oktobra 1898, zadnii — Jelena čuček. v Grlincih — dne 24. junija 1923. Dediči za prvega umrlega č'ana — Ana Krajnik iz Kobarida — so prejeli gl. 183.—. to je Din 91.50 posmrtnine. za zadnii 85. smrtni slučai — Vida Skalovnik iz Rajhen-burga — oa Din 1016.—. Društveni credsedniki. I. Avgust K eč. učitelj v Ljubljani od julija 1898 do 23. septembra 1899; II. Jakob Dimnik, šolski ravnateli v Ljubljani od 23. septembra 1899 do 11. septembra 1900: III. Fr. Ks. Trošt. nadučitelj na Igu od 11. septembra 1900 do 16. julija 1912 (do smrti); IV. Jakob Dimnik. šo'ski ravnateli v Liubliani kot podpredsednik do nove volitve v avgustu 1912; V. Ivan Šmajdek učiteli*na Krtini, od avgusta 1912 do 28. decembra 1921: VI. Ivan Kocijančič, učitelj v Ljubljani. od 28. decembra 1921 do danes. Društveni odbor. Društveni ' odbor šteie 5 odbornikov in 3 računske pregle-dovalce. Pri roistvu našega društva so b'li v odboru jn še danes vrše ves čas nepretrgano in brezplačno vse delo sledeči č.ani- Podpredsednik šolski ravnateli Jakob Dimnik, odbornika viš. šol. nadzornik Engelbert Gangl in učiteli Juraj Režek. računska pregledovalca ravnatelj meščanske šole Luka Jelene in sadjarski nadzornik Franc Črnagoj; nad 20 let pa odbornik licejski prof. Albert Sič. Vsem tem delavnim članom čestitam k 251et-nemu olodonosnemu iubileiu. se jim v društvenem imenu naiiskrenejše zahvaljujem in iih prosim da še nadalje posvečajo svoje moči obstoju in procvitu »Učit. samopomoči«. -v Priporočilo in sklep. Kar ni sposobnega za živlienie premine, umre: vse slabotne uvene. usahne. Prvi ustanovniki Učit. oziroma Jubilejne samopomoči so ji položi i ob rojstvu v zibelko zadosti živ-lienskih sil. da ni omagala na trnievi poti. Krepko se 'ie razvijala, ras'a. vabila in zbirala člane. Ublažila pa ie tudi mnogo gorja, posušila mnogotero solzo. Smoter na. katerega so si začrtali društveni ustanovniki ob roistvu. danes še ni dosežen. Mnogo je še tovarišic. tovarišev in njih soprog ki danes še niso v našem društvu. Skušaimo pridobiti in privabiti tudi te v naš krog! Stopaimo krepko naprej do konečnega smotra: V eni hiši — ena družina! SOCIALNA USTANOVA UČITELJSTVA SLOVENIJE. (Poročal t. F. Skuli na pokraiinska skupščini UJU v Ptuju, dne 8. julija 1923.). Vsak stan bo le takrat vršil svojo nalogo vzorno, kadar bo imel tako socialno stališče, da bo lahko posvetil vso svojo strokovno znanost in delo »vojemu poklicu. Dr. Krek. Kako je v tem pogledu z učiteljskim stanom? — Tam daleč za gorami se v prvih jutranjih urah črtajo po nebu lahni, komaj vidni prameni vshajajoče zarje, ki obeta dnevno svetlobo. Kje je še rožnata zarja, kje vriskajoči prameni toplih solnč-nih žarkov, ki bodo posvetili po naših planjavah. po naših domovih, očarali naše oči, razsvetlili naša srca, vlili v naše ude živahnost in čilost, ki jo zahteva od nas vsemu človeštvu neobhodno potrebno kulturno delo! — Temni, mračni, polni nevšečne vlage so naši dnevi, težke so kretnje naših udov, mračen je naš pogled, ni solnca v naših srcih, naše duše se tresejo neprestano zločestih, grozečih strahov. Naše misli so često obrnjene na sto in sto potov, katerih nobena ne vodi k cilju našega zvanja. temveč do cilja, doseči ono materijelno sredstvo, s katerim bi mogli odgnati zločeste veše skrbi, ki mučijo naše duše, s katerimi bi mogli raz-gnati temne ob ake. da se skopljemo z vsem svojim bitjem in žitjem v zlatih pramenih blagodejnih solnčnih žarkov. — Dolga je še doba do tiste lepe bodočnosti, težka, trnieva ie še pot in bojim se. da ne krene še oreie na Kalvariio. na katero nas povede morebiti stanovska neorienti-ranost ali pamanjkanje časovne zavednosti. Dolgo dobo let gledam nadvse naporno borbo, krut boj našega stanu. Vidim ga v silnem metežu z onimi sovražnimi močmi, ki nam branijo prestopiti prag. za katerim razprostira svet socijaln'h dobrin v zemeljski rai. kier otiraio nežne roke socijalne pravičnosti, ljubezni, usmiljenja in tolažbe solze bednim in trpečim. Se li nam posreči odpreti vrata, se li nam poseči prestopiti ta prag, se li nam posreči ustaliti se na solnčnih poljanah socialne pravičnosti?! Dolga in težka je pot, toda ne strašimo se^Naše delo, naš napor, podkrepljen z trdno vero in neomajnim upanjem, bo zmogel vse. Ne roke križem, v polnem razmahu, v drznih kretnjah naprej do cilja! Učiteljstvo si je v teku dolge vrste let ustvarilo veliko ,dokaj trdno in v mno-hig ozirih blagodejno organizacijo, za katero nas zavidajo skoraj vsi stanovi. Svoje duševne sile ie osredotočilo v oni veliki ookret. ki ie pridobil stanu med drugimi stanovi ugled in uvaževanje. B i l a j e t o dolgotraina mučna borba za priznanje. Ne smemo se čuditi, da se je v tej borbi pozabljalo na poedince, saj je težil ves napor usmerjenja v prvi vrsti za tem, da se dvigne ugled stanu kot celote. — Treba je bilo pokazati narodu ustvarjajočo silo stanu, Organizacija si je ustvarila iz lastne duševne sile samo-bitno stanovsko orientacijo na strokovno znastvenem polju s tem, da je dvignila med svojimi člani pedagoško in didaktično vedo. To ie bila prva faza in sad boja. Osnovala si je gospodarska podjetja kakor: tiskarno, posojilnico. Samopomoč in in drugo. To je bila druga faza še večjega in pomembnejšega pokreta; a slednjič mora priti kot plačilo za ves trud in boj doba sociialnih naprav koiih bodo deležni vsi (Mani velike organizacije. Vse naprave in institucije, ki jih ima učiteljstvo danes, ki si jih je pridobilo z velikim trudom in požrtvovalnostjo imajo v socialnem pomenu sekundarni po^-n. ker ne nudijo v splošnosti onih socijalnih dobrin, katerih bi bil deležen lahko posameznik v slučaju potrebe in sile. — Vzemimo tiskarno. Lepo in veliko podjetje, mogočna trdnjava naše organizacije in stanu, ima neoporečno velike zasluge za organizacijo in stan; nima, in po svojem ustroju tudi ne more imeti za vsakega posameznika posebnega socijalnega pomena, ker nudi le malemu številu učiteljstva materijalen hasek — in še to le v obliki trdega zaslužka. To je idealno podjetje. odvisno od velike požrtvovalnosti dela učiteljstva. ki pa seveda visoko dvi- ga naš ugled in obenem učvrstuje našo organizacijo.' Večjega pomena za posameznika osebno, v socijalnem smislu je Učiteljska posojilnica, ki prav rada priskoči v potrebi in nadlogi socijalno potrebnim s posojilom na pomoč. In če ko-nečno pohvalno omenjam samaritansko ustanovo Samopomoči ter zbirko za učiteljski konvikt, sem omenil vse, kar imamo v organizaciji, ki meri več ali manj na institucije socijalnega pomena. Učiteljska organizacija pa ne sme ostati samo pri tem, kar je, temveč napočila je ona doba, ko bo treba misliti na one socijalne institucije, ki bodo vsakemu posamezniku naše velike organizacije nudile zlasti ob urah potrebe, težav in nadlog primerno pomoč, uteho in lajšanje telesnih in duševnih bolečin. -*- To kar imamo, vzdržujmo in negujmo ter vskliknimo z našim Bosancem: »Imamo nekaj, hvalu Bogu i za to!« — toda naše delo se tu ne sme ustaviti, naprej, više, gori na solnčno planjavo, v kraljestvo so^-cijalnih dobrin. Moralno je sicer vezana država lajšati ob priliki nezgod in trpljenja naše bolečine, lajšati nam naše gorje, toda tista vez je dostikrat, zlasti ob naši politični razoranosti — preperela in ne drži, odvisna je od pičlega fonda vladnega budžeja. Spričo velikega števila naših socijal-nih potreb in nadlog, spričo naše velike organizacije bi ne bilo modro, še manj koristno zanašati se na vladno pomoč. Naša stremljenja morajo iti v t.em globje, intenzivnejše s pogledom na široko in v daljavo, da z magično silo privedemo vse člane našega stanu k skupnemu socijalne-mu delu in do razumevanja reka: »Pomagaj si sam in Bog ti pomore«. Na socijalnem polju je treba nujnega dela, ker nas sicer prehite dogodki in dejstva, prehite nas socijalni problemi, ki se pojavljajo zlasti med trpečimi masami celega sveta. S polno paro je treba zlasti našemu stanu delati na tem polju. Tudi naši organizaciji se je na tem polju treba zganiti, da nastopimo pota. ki so za današnje čase in socijalne odnošaje posameznikov neobhodno potrebna. O mizernem našem stanju — kaj bi govoril! Beda in pomanjkanje vsepovsod. Najbridkejši je položaj naših članov v slučaju bolezni in smrti. Smrtnega kvartala ni več in kakor vsa znamenja kažejo, tudi več ne bo, pa če bi bilo kaj. bo e malenkost. Ko ooložii bolezen na bolniško posteljo tovarišico, tovariša, mu ne zboli le telo, tudi duša omahne polna zločestih skrbi in misli. In ko zamahne smrt v učiteljski rodbini s svojo koso, tedaj prevzame preostale obup. Ničesar ni, grenke solze po izgubi ljubega potencira gorje bede in pomanjkanja. — Treba zdravnika, bolnice, operacije, leka. Odkod, kako?! — Duša se trga očetu, materi, ko gleda kako gine nadvse ljubljeno dete brez pomoči — in vendar bi se ga rešilo lahko, če bi bila pomoč tu. — Kal j bolezni se ji zajeda v skrbi in dela strp- ; ljeno telo. Vidi rešitev: Tam na obali sinje Adrije vsaj dva, bodisi en mesec počitka in zopet bi bila zdrava, čvrsta, polna agilnosti, s koliko ljubeznijo bi delala dalje. Pa zakleniena so vrata — ni ga. ki bi jih odprl, zato gine in izgine. — Tako v družini, tako pri samcih, samicah našega stanu. In slednjih, kdo se usmili, kdo ima čutečo dušo zanje? Kje je samaritan-ska roka, ki bi iih negovala. Ce nimajo sredstev, gorje iim. kadar iih položi bolezen v posteljo. To poglavje bi bilo dolgo, dolgo do neizčrpnosti. Glejte in tu je sedaj naše polje, tu čaka težko a hvaležno delo ne sajno naše organizacije, temveč vsega učiteljstva. Ce se učiteljstvo že na stanovsko političnem polju res ne more najti pri skupnem delu, tu se lahko snide in tesno združi, ker socijalno vprašanje je vsem skupno. Kaj imamo v tem pogledu mi!? Ničesar. Delavci imajo svoje zavarovalnice, oskrbovalnice, železničarji svoj socijalni fond, rudarji svoje bratske skladnice in v novejšem času tudi posli svoje zavarovalnice in vsi, vsi, ki imajo smisel po socijalnem zboljšanju svojega bitja in žitja, le mi, učiteljstvo — inteligent med inteli-genti — nima do danes kljub svoji veliki organzaciji ničesar, ki bi imelo vsaj nekaj leka za njegov bedni socijalni položaj ob priliki potrebe in nadlog. Premišljal sem mnogo o tem nedostatku naše organizacije, videl sem pomanjkljivost in rečem, da dosihdob je vsaj deloma odpust-ljiva brezbrižnost na socijalnem polju, toda odlašati se ne sme in ne more več že radi tega. ker je ogroženo naše zdravje, stanovski ponos. Mislil sem mnogo o socijalnem po-kretu naše organizacije in slednjič sem si osnoval načrt k rešitvi perečega vprašanja. Zamislil sem si stvar tako-le: »Učiteljstvo Slovenije si ustvari, kakor vse druge institucije iz nič — svojo socijalno ustanovo, iz katere bo črpal vsak posameznik ob času sile in potrebe lek svojim ranam. Naložimo si v ta namen prostovoljno davek, ki ga bo izplačilna oblast odtegovala od naših plač tako, kakor vsak drugi davek. Ta davek se steka v Socijalno ustanovo učiteljstva Slovenije (okrajšano »Suus« — kar pomeni »Svoj«), Ta skupni davek pod imenom »Suus« upravlja in nadzoruje Upravni svet in Nadzorstvo Suusa. ki sta izvoljena po celokupnem učiteljstvu Slovenije. — Poudarjam, da bi bila ta izvedba prav lahka. O tem sem preje razpravljal z naj-merodajnišimi činitelji. ki so mi tehnično izvedbo osigurali. Brez posebnih troškov in truda bi se to vršilo zlasti že radi tega, ker bi se ta davščina odmerjala in odtegovala pri studencu, to je pri nakazalih plač. V tem primeru bi odpadli vsi stroški upravnega aparata, ker bi mesečno le ena položnica za celokupni prispevek učiteljstva Slovenije zadostovala. —• Vprašanje nastane, ali naj bi bil ta davek obvezen, ali neobvezen. Oboje je lahko, toda z gotovimi razlikami. Če se uvede obvezen davek za »Suus«, tedaj potrebujemo v to svrho zakona; v neobveznem primeru pa se izvrši to v obliki društva. Slučaj obveznosti bi bil izdatnejši in obširnejši. drugi slučaj lažje izvedljiv in pro-stejši. Na obširnosti in izdatnosti bi pa si-eurno oridobil. čim bi se članstvo zavedalo velike socijalne pomembnosti te ustanove. Za svojo osebo bi se ogreval za drugi primer že radi tega, ker vem. da so še tovariši in tovarišice, ki v svojih dobrih socijalnih razmerah ne pojmujejo ali ne bi hoteli poimovati te sociialne ustanove in bi s svojim zabavljanjem in prerekanjem več škodili, kakor s svojimi doneski koristili. Vendar pa sem uverjen, da jih bo tek časa vse privedel v hišo »Suusa«. — Kdo naj bi bil deležen, oziroma obvezen član Suusa? Vsak aktiven, bodisi definitiven ali provizoričen državen učitelj, učiteljica v Sloveniji osnovnih, meščanskih, strokovnih šol, vrtcev in zavetišč. Dalje vse žene učiteljev in pa vsi oni upokojenci in upokojenke, ki bodo svoj pokoj nastopili po ustanovitvi Suusa. Namen Susa je pomagati z denarnimi zneski članom v nesrečah in nezgodah. izplačati določeno švoto v slučaju smrti ustanoviti glavnico, s katere pomočjo bi se mogla udejstviti vsa socijalna vprašanja v zdravstvenem oziru. kakor: zdravljenje po bolnicah, kopališčih, sa-natorijih in slednjič ustanavljanje učiteljskih domov. — Seveda je to širok program. ki bi se dal le v teku časa popolnoma rešiti. Dolžnosti članstva bi bile dovoliti mesečni prispevek od svojih plač. Ta dolžnost bi jih vezala za gotovo dobo let. Po projektu, ki sem ga izvršil, sem določil dobo 15. let. Po preteku te dobe, odpade vplačevanje. Oženjeni bi bili dolžni plačevati tudi za svoje žene, kar je samo obsebi umljivo. Članstvo bi imelo vse pravice do Suusa. tedaj prejemati v slučaju potrebe, nezgod in nesreče denarne podpore, kakor bi jih določil v to izdelani statut, da je do vseh soeiialniih dobrin, ki bi jih nudil »Suus« in seveda aktivno ter pasivno volilno pravico v Upravni svet in Nadzorstvo. Dohodki »Suusa« bi bili: redni mesečni prispevki članstva, darila, zbirke, ustanove, dohodki prireditev, volila itd. To bi bilo le v glavnem nekak obris zamišljene »Suus«. — Vse drugo je stvar statuta, ki ga imam sicer izdelanega, toda nimam namena podrobno izvedbe danes obravnavati, ker bi to potrebovalo dokaj časa in tehtnega razmišljevanja. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! Zadnje vesti. PODALJŠANJE VELJAVNOSTI ŽELEZNIŠKIH IZKAZNIC. Zaradi izletov je ministr. saobračaja podaljšalo veljavnost žel. izkaznic za državno progo do vkliučno 12. avgusta, ravnateljstvo južne železnice Pa do 15, avgusta. Darujte 7°/0 državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu! Iz naše stanovske organizacije. Iz glavnega odbora UJU v Beogradu. -fglo ČAarf Gilavnog odbora UJU. 1. Predsednik: Milutin Stankovič. urednik Nar. Prosv. in učitelj iz Beograda; 2. Podpredsednica: Jelisaveta Vavra, učiteljica iz Zagreba; 3. Podpredsednik: Milan V. Popovič, učitelj-ref. min. prosvete; 4. Tajnik: Antonije Mladenovič, učitelj iz Beograda; 5. Blagajnik: Steva U. Dordevič, učitelj u penziji iz Beograda; 6. Članovi: Mih. Jovič, učitelj u penziji iz Beograda; 7. Mih. Stanojevič. učitelj u penziji iz Beograda; 8. Vlada K. Petrovič, učitelj iz Beograda; 9. Jov. P. Jovanovič. šef kabineta min. prosvete; 10. Savka Radičevičeva, škol. nadzornica iz Beograda; 11. Mih. Stefanovič, učitelj iz Vranja; 12. Milan Smiljanič. škol. nadzornik iz Zaječara; 13. Spasoje H. Popovič, učitelj iz Bi-tolja; 14. Marko Simonovič, škol. nadz. iz Skoplja; 15. Mičo Vukčevič, učitelj iz Podgo- rice; 16. Sava Semič, učitelj iz Mostara; 17. Nedeljko Lazarevič. učitelj iz Sarajeva ; 18. Ivo Radovanovič, škol. nadz. iz Splita; 19. Anton Gnus, ravnatelj iz Dola kod Hrastnika; 20. Rista Šušljič, učitelj iz Sarajeva; 21. Jova Ilič, učitelj iz Sarajeva; 22. Josip Škavič, prof. učit. škole iz Zagreba; 23. Anton Tunkl. učitelj iz Zagreba; 24. Aleksandar Devčič, učitelj iz Splita; 25. Antun Kačič, učitelj iz Splita; 26. Luka Jelene, ravnatelj iz Ljubljane ; 27. Rudolf Dostal, strok, učitelj iz Ljubljane; 28. Dimitrije Sokolovič, učitelj iz Beograda; 29. Vasilija Stojanovička, učiteljica iz Beograda; 30. Dragutin Sirotanovič, učitelj iz Vel. Bečkereka; 31. Joca Oreščanin, učitelj iz Zagreba. Nadzorni odbor UJU. 1. Predsednik Rista Janjuševič, učit. iz Beograda; 2. Članovi: Vasa A. Simič, učit. iz Beograda; 3. Članovi: Mineva Antonovičeva, učiteljica iz Beograda. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. + Pov. Čiane Pov. UJU Ljubljana opozarjamo na sklep pokrajinske skupščine v Ptuiu glede izdaje posebne knjižice »Šolski oder«, ki se glasi: Člani pov. UJU se poziya,jo. naj pošljejo tiskovnemu odseku takoi primerne rokopise, igre spevoigre dialoge itd., ki iiih bo tiskovni odsek oričel /izdajati kot redne zvezke, male knjižnice pod imenom »Šolski oder« v korist narodno prosvetnega odseka in proti primerni odškodnini avtorjem. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + 501etnica siovenjebistriškega učiteljskega društva. Pozdravni govor predsednika. Minilo ie 50 let izvenšolskega kulturnega dela tuokrajneea učiteljskega društva Čast in veselie mi ie. da pozdravljam ob priliki proslave tega do-eodka vse veleceniene goste kakor tudi vse tovariše in tovarišice V imenu učiteljskega društva kličem vsem dobrodošli pri naši proslavi. 501etno izvenšolsko delovanje tuokrainega učiteljskega društva ie doneslo mnoeo koristi učiteljstvu samemu, mnogo koristi šolam in šolskim občinam. Predavanja, debate, razgovori, so učiteljstvo seznaniali z novodobnimi pedagoškimi in šolskimi vprašanji, bodrili k nadaljnemu razmišljevaniu in umnemu, intenzivnemu delu v šoli. Razkropljeni po raznih šolah, večkrat brez prilike razumnega inteligentnega razgovora, samo-tari mnogi izmed nas v oddaljenih krajih. Duševni obzor se mu poglablja v domače razmere, a obenem zožu'ie. Zbranost duha mu ie sicer v korist, omejevanje duševnega obzorja pa bi mu znalo biti v škodo. To škodo odvrača učiteljsko zborovanje. Ono zbira svoie člane k sestankom, kjer se podavaio nove misli, kjer se ob izražanju raznih mneni bistriio pojmi, da izgineva enostransko mišljenje, ki ga rada ustvaria duševna samota. Komur je lasten napredek srčna zadeva, ta se oklepa učiteljskega društva kot neobhodno potrebne duševne opore S hvaležnostjo se danes spominjamo onih mož. kateri so nam pred 50 leti ustanovili naše društvo Od teh tovarišev Še žive 3. (Nadučitel'ii v pok. Unger v Mariboru. Moge v Št. Lovrencu in Majhen v Studenicah). Želim vsem našim najstarejšim veteranom, da iim v miru in sreči poteko živlienia dnevi V slogi 'ie moč. Vsak posamič izmed nas ne šteie. ne velia dosti. Združeni pa srno faktor katerega ie treba upoštevati. Misel eneea izmed nas je pač misel posameznika. Ako pa postane misel nas vseli postane lahko splošno mnenje, ako io razširiamo vsi. Znanie enega izmed nas prinaša korist njegovemu šolskemu okolišu: ako pa se razširi to znanje potom učiteliskeea društva med na§. koristi to 12 šolskim okolišem. Delo. ki ga vsak izmed nas opravlia. ie koristno, važno a ie delo enega: kar pa stori učiteljsko društvo, ie delo 51 inteligenc, je torej vsestransko oreudarieno in smotreno. Kar smo prejeli od naših prednikov moramo soopolnjeno izročiti našim naslednikom. Skrbeti, delati nam 'ie zato da zdru-žuie naše društvo pri svojih zborovanjih vse učitelje našega okraja k skupnemu duševnemu de'u in izpolniti ie vsakega izmed nas v pedagoškem, metodiškem in živlienieznanskem oziru Združevati nas mora v medseboinem priiateliskem spo--znaniu in ljubezni, da bomo čim najboljši učitelii-vzeortefji. dobri tovariši, sploh dobri liudie Naše društvo mora vzgojevati vse mlade novodošle moči v resne zanesljive de'avce v dobre prijateljske tovariše. Tako ureieno učiteljsko društvo bo naileoši snomenik onim. ki so nam pred 50 leti ustanovil naše društvo. Blag jim spomin! Nam oa. ki stojmo danes na njihovem mestu, nam pa zakličem: Čvrsto na de'o tovariši kakor dosedai da nam društvo vztraia in se razviia do uspešne popolne izvršitve svoie naloge. SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie slavilo Petdesetletnico društvenega obstoja v priiaznih Studencih dne 2. junija 1923. S prijetnim zadoščenjem so zboro-valci opazili na cerkvenem stolpu, na šoli in na nekaterih zasebnih poslopjih zastave v pozdrav nrišlecem. V lepi studeniški cerkvi je ob 10. uri g. župnik Cede daroval tiho mašo za umrle člane našega društva. Nato smo se zbrali v lepo okrašeni šolski sobi k slavnostnemu zborovanju, ki ga ie otvoril društveni predsednik tovariš Karbaš ob navzočnosti nadzornikov g. Lichtenvvallnerja. g. Černeja in g. Ko-ropca. g. župnika Čedeja. tov. Kržiča kot zastopnika konj. učit. društva, gostov tovarišice Neeovetičeve, g. Svetlinove, gdč. Logarjeve g. Vrtovškove in g. Fa-bičeve in članov domačeea učiteljskega društva Predsednik prisrčno pozdravlja navzoče ter prečita čestitke častnega člana g. dr. Bezjaka. nadzornikov g. Jurkota in g. Elereta. častnih članov in bivših dolgoletnih predsednikov tov. Polanca in tov. Sabatiia, tovarišev Tomažiča, Vodenika in Kregarja ter v izbranih besedah oriše pomen učiteljskega društva ter omenja, da izmed ustanoviteljev slovenjebistriške-ea učiteljskega društva še žive tovariši: Majhen v Studencih, Kristl v Slovenski Bistrici Unger v Mariboru in Mggge v Sv. Lovrencu. V svojem govoru povdar-ia da bo najlepši venec spomina živim kakor umrlim ustanovnikom našega društva če vsi delujemo v društvu, ki nal vztraia in se razvija do uspešne popolne izvršitve svoje naloee. Z navdušenimi besedami se spominja Njega Veličanstva kralja Aleksandra in kraliice Marije ter pozove navzoče, da zapojo »Bože pravde«. Nadzornik goSD. Lichtenwallner pozdravlja društvo v imenu pristojne oblasti. čestita mu na peldesetletnem plodo,-nosnem delovaniu na stanovskem in kulturnem polju omenja med drugim, da je zgodovina učiteliskeea društva zgodovina neprestano po izpopolnjevanju stremečega in za svoie pravice se borečega stanu ter bodri mlade tovariše in tovarišice, naj se tesno oklepajo organizacije, češ, čimbolj se razvija kulturno in politično življenie kakega naroda, tem mani doseže poedinec tem boli rabi opore in združitve. Član okrajnega šolskega sveta. gosp. župnik Čede oozdraviia s prisrčnimi besedami učiteljstvo ter slavi učiteljski stan kot najlepši stan. ki zasluži povsod največjega odlikovanja. Besedo povzame tovariš Kokl kot slavnostni govornik. V zgodovini človeštva označuje dotično dobo človek posameznik ki se dviga nad svojimi sovrstniki; v ti dobi se izraža njegova individualnost. ta doba ie odsev njegovega stremljenja in delovanja. Govornik se zato omejuje na posamezne društvene predsednike, se posebno pomudi pri predsedniku tovarišu Po-lancu kot prvemu odločno slovenskemu predsedniku ter konča svoj govor s pozivom. da sledimo svojim predsednikom kot svojim voditeljem, da sledimo svetli zvezdi »orosveti« in tako osrečimo svoj mili narod. Po slavnostnem govoru zapojo pevci ¡n pevke pod vodstvom tovariša Bratoša nar mičnih pesmi s tem ie bil oficijelni del zaključen. Nato odide deoutacii» tovarišev na dom upokojenega nadučltelja Majhna, da ga pozdravi kot soustanovnika našega učiteljskega društva. S solzami v očeh se štiriinsedemdesetletni starček spominja tedanjih časov in svojih tovarišev, ki ra-zun treh že vsi počivajo v hladni zemlji. Pri banketu ki se ie vršil v stari gostilni Koropčevi. sedaj Virtovi. kjer smo bili imenitno postreženi, se ie vrstil govor za govorom izmed katerih naj omenim onega g. nadzornika Koropca in onega g. nadzornika černeja, ki se je v svojem čuvstvenem. obenem humoristi-škem govoru soominial svojega učitelje-vania v Makolah in razmerja do posameznih tovarišev in društva. V našo sredo sta prihitela še tovariša Brglez in Fridl iz konjiškega okraja ter nekateri prijatelji učiteljstva iz bližnjih Poljčan. Razšli smo se s prijetno zavestjo, da se ie petdesetletnica obstoja društva vršila preprosto in skromno, a oriseno. to-rei tako, kakor smo io zamislili. + SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 7. junija t. 1. v Slovenigradcu ob nenavzočno-sti 9 društvenih članov, od katerih sta se samo dva opravičila. — Tov predsednik pozdravi navzoče člane spominja se v Št. Petru v Saviniski dolini umrlega tov. Medica, nadučitelia v pok. ki je bil nekai časa č'an našega društva, nakar prečita tov. tainica zapisnik zdnje.ga zbo-rovania. ki se z malo spremembo odobri. Dopisi: Predsednik prečita nato do-šle dopise in poda o niih svoie mnenre. Večinoma se ie isto strinialo z mnenjem članov. _ Volitve: De egatom za pokrajinsko skupščino v Ptuiu ie bil izvoljen tov. Fr. Vrečko jz Slovenigradca, za namestnika tov. S. Šalamun iz Šmartna ori S'ovenj-cradcu. Za delegata glavne skupščine v Ljubljani oa tov J. Šerbec iz Slovenigradca in za namestnika tov. Šmidova iz Podiroria pri Slovenigradcu. — V odbor P. F. S. »Slovenigradec« so bili izvolje-ni; Načelnik: tov. Josip Šerbec — Slovenigradec: tainica: Pepca Rogina — Šmartno pri Slovenigradcu; blagajnik: Karel Barle — Šmartno pri Slovenj-srradcu. Predavanie: Sledilo ie predavanje tov. Repiča o »Učiteljskom pitanju«, o katerem ie govQril tov. Radovanovič iz Solita na saraievski skupščini. + LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 2. junija 1923 v Stični. Zborovanja se je izmed 77 članov udeležilo okrog 60. Predsednik uvodoma pozdravi vse navzoče, predvsem Pa prisotnega 801et-nega jubilanta tov. nadučitelja Janka Škrbinca. Ob tei priliki mu v imenu vsega.članstva ponovno čestita v prav zbranih bratskih besedah! Za tem tudi iskreno pozdravi tov. nadzornika I. Bezeljalka, ki se redno udeležuie naših zborovanj Tajn'k poroča o tekočih zadevah od zadniega zborovanja. Nato razmotriva na kratko še o našem mizernem gmotnem položaju. K sklepu slede tozadevne reso'uciie Blagajniško poročilo ie bilo z zadovoljstvom vzeto v vednost. Odlašalce ie pozival, da vsi do zadnjega s 1. julijem poravnaio članarino O programu UJU je izborno in globoko zasnovano poročala tov. Zinka Vr-ščajeva. Za temeljito Poročilo ii prisrčna hvala! Glede šolskih vrtov se članstvo za enkrat zedini, da to nadzorstvo oskrbuje vsakokratni okr. šol. nadzornik. O Ferijalnem Savezu poroča tov. Gustav Lusner. Ker smo z raznimi odseKi že itak preobloženi in tudi ti ne funkcionirajo tako kot bi bilo želeti, se udeleženci izreko, nai se tozadevni odsek za enkrat opusti. Kdor ima veselje in smisel za to panogo, nai se sam priglasi pri glavnem odboru. Deiegatom za Ptui so bili izvoljeni: Čuček-Kleinmayerjeva Julijana in Pelko Matija, nam. oa Bežekova Milica in Ko-lenc Lojze. Za glavno skupščino v LjuP-liani ie bil delegatom izvoljen tov. Okorn Vinko nam. pa Vrbič Josip. Glede »Matičnih listov« se je razvila obširnejša stvarna debata. Večina se ie iziavila za ureišnii sistem. Uvaževan pa je bil predlog tov. Janka Levstika, naj bi se mesto dosedanje »Matrike« vodil nekak »Glavni kata.og«. izpopolnjen z vaz nejšimi podatki po »Matičnih listih«. Matični listi naj bi se uporabljali le v pre-seatvene svrhe — mesto dosedanjih »Selitvenih naznanil«. Razredni katalogi naj bi bili spojeni z razrednico — analogno katalogom obrtno-nadaljevalnih šol. Stanovsko-strokovn h kniižnic se ie ob tei priliki moglo razpečati žal samo 10 izvodov. Nato je tajnik razpos'al za organizirane člane ostalo brošurico na vodstva ooedinih šol. Ob te'i priliki prosi, da vsi oni, ki dosedai zneskov še niso poravnali, to čimoreje store! K temu nai vsakega ooedinca bodri stanovska dolžnost! člani stalnega odbora ostanejo dose-danii — le mesto izselivšega se tov. Fr. Goloba pride na njega mesto ga. Matilda Vrbičeva. Knjižnični odbor sestoji iz učiteljstva v Litiji in Šmartna ori Litiji. Mesto pre-selivše se tov. gdč. M. Ažmanove pride v ta odbor tov. Svatopluk Stoviček. Podrobni učni načrt nai služi kot tednik — vodi nai se torej le Dnevnik. Resolucije: 1. poverjeništvo UJU de-lui z vsemi sredstvi bodisi samostojno ali oa potom glavnega akcijskega odbora na to da se čimprei izboljša naš gmotni po-ložai Dokler ni izvedena pragmatika, na'.i se z vso nujnostjo pritiska na to, da dobimo vsai za 100% zvišane draginjske doklade ter enkratni, nabavni prispevek. 2. Da se izjednačijo dnevnice z državnimi uradniki pomočenih učite'iic: za enako delo. enako plačilo, 3. Voditeliem nai se takoj nakaže vodstvena nagrada za ves čas ukinienia 4. Draginjski razredi nai se ukineio. ker se draginia občuti povsod v enakem razmeriu. Prihodnie zborovanie se vrši v prvi polovici oktobra t. 1. Čas. krai in dnevni red se pravočasno poroča v našem stanovskem glasilu. P- Objave. VSE TOVARIŠE IN TOVARIŠICE POZIVAMO DA NAROČAJO IN KUPUJE-10 SAMO PRI FIRMAH. KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU! III. ljubljanski velesejem. V dnevih od 1-—10. septembra letos se bo vršil III. Ljubljanski velesejem. Vse kaže, da bo ta prireditev najsijajnejša manifestacija našega gospodarskega dela na polju industrije, obrti in trgovine. Po-setnik bo tu videl ves naš razvoj, ker bodo razstavljeni izde'ki od enostaivnih do naiboli kompliciranih v tehle strokah: Stro'ina industrija. Izdelki iz železa in jekla, ouškarstvo municija Ostali kovinski izdelki. Poljede'ski stroji, poljedelsko orodje. Avtomobili, dvokolesa. pnevmatika. vozovi. Elektrotehnika in razsvetljava Kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki. Papirna industrija, grafika kartonažna in pisarniške potrebščine Pohištvo in stanovanjska oprema. Ostala lesna industrija. Usnie in konfekcija usnja. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, oerip. cerkveni paramenti. Klobuki, slamniki, kosarstvo, vezenine čiipke. Lončena roba. ma'jolika, favence. steklo. Galanterija, bijouterija, draguliarstvo, fina mehanika, ootika, gra-ver.ii, pasarii. Kemična industrija. Industrija živil. Poljedelstvo. Stavbarstva. Godala. Razno orodie. Strojna industrija bo na sejmišču obratovala. Enako lastna velika električna centrala neštevilo motorjev in drugih :z-umov najmodernejše tehnike. Obisk liub-lianskega velesejma ie najboljše vzgojno sredstvo ker tu mladina vidi nazorno, kar se teoretično uči v šoli Šole plačajo za skupni obisk znižano vstopnino 10 Din za osebo. Vs'ed visokih režijskih stroškov še večii popust ni mogoč. Nagrobne fotografije na porcelanu. — Nagrobne fotografije na porcelanu izvadja »Kultura«, zavod za umjetnost, Osijek I. Zastupnici primaju se uz viisoku plaču u svim opčinama. Gospoda učitelji i učteljice imadu prednost. — Zasebno učilišče Legat, Maribor. To učilišče je največja strokovna šola za stenotipijo (strojepisje in stenografija) v Jugoslaviji; je od vlade koncesioniirana in za učiteljstvo radi tega od interesa, ker je lastnik in ustanovitelj sam pripadel našemu stanu polnili 12 let. Nadalje nudi učilišče učiteljstvu materijelno korist s tem, da uživajo vsi pripadniki učiteljskega stanu, to ie. učitelji, učiteljice, njih sinovi in hčera 50% popust pri šolnini. Zasebno učliišče Legat je bilo začetkom julija t- 1. zopet otvorjeno. ter so tej otvoritvi prisostvovali okrajni glavar mariborski. okrajni šolski nadzornik, župan, mnogo občinskih svetovalcev in mnogoštevilno občinstvo. Šola Legat je vredna ogleda, ter priporočamo nje ogled najtop-leje vsem tovarišem in tovarišicam. Obiskovalce tečajev za strojepisje se tudi uvede v uporabo in obrat raznovrstnih kopirnih in razmnoževalnih strojev in aparatov, kakor tudi računskih, in še mnogo drugih pisarniških strojev. Maribor. Vrazova ulica št. 4, — nasproti Narodne banke. —ob Ociozariamo vse tovariše učitelje na novoustanovljeno trgovino z bombaževino in pletenino ter predtiska-nimi ročnimi deli v Dalmatinovi ul. 13 poleg hotela Štruke .i. Glei današnji oglas! — 50% popust na šolnini za pripadnike učiteljskega stanu na zasebnem uči-lišču Legat, Maribor. Kakor nam poroča zasebno učilišče Legat v Mariboru, (največja strokovna šola za strojepisje in stenografijo Jugoslavije) uživajo pripadniki učiteljskega stanu pri obisku tečajev 50% popust pri šolnini. Natančneje v inserat-nem delu. Knjigarna, veletrgovina papirja in knjigovezna industrija Vilko Weixl v Mariboru, priporoča svojo največjo zalogo raznovrsnih šolskih in leposlovnih knjig, šolskih tiskovin, zvezkov ter sploh vse šolske potrebščine po najnižji ceni. Vse lastni izdelek. Razpošilja se na vse strani. — Vsem g. tovarišem priporočamo solidno domače narodno podjetje Drago Schwab v Ljubljani. Natančneje glej v današnjem oglasu. OPOZARJAMO NA SLEDEČE INSERATE V NAŠEM LISTU: — Drago Schwab, Ljubljana. Dvorni trg 3. — Konfekcijska industrija. — Slograd, Ljubljana. Sp. Šiška. — Slov. gradbena in industrijska d. d. — Bistra, Domžale. — Kovinska in lesna industrija d. z. o. z. — Kolinska Tovarna kavnih primesi, Ljubljana. — Tvornica pridodata trg. dion. podružnice. — P. Magdič, Ljubljana. — Modna in športna trgovina za dame in gospode. — Lovro Petovar, Ivanjkovci. Slov. — Steklenice za konzerviranje sadja povrtin in mesa so najboljši in cenejši. — Kalmus & Ogorelec, Ljubljana. — Tovarna peči in štedilnikov. — Kleinmayer & Bamberg, Ljubljana. — Knjigarna in knjiž. založba. — »Učiteljska tiskarna«, Ljubljana. — D. z. o. z. in tvornica šol. zvezkov in potrebščin, knjigarna in kniiž. založba. — Tvornica šolskih potrebščin in učil, Ljubljana. — Izdelovanje učil in šol. potrebščin. — Hranilnica in posojilnica Učiteljskega kon-vikta, Ljubljana. — Posojila na os. kredit in obroke. — Šolska Matica, Ljubljana. — Velika zaloga pedagoških knjig. — Učiteljski zdraviliški dom, Rogaška Slatina. — Zdravilišče za učiteljstvo bolno na prebavilih. — Weixl Vilko, Maribor. — Knjigarna in veletrgovina papirja in knjigovezna industrija. — Učiteljska Samopomoč, Ljubljana. — Zavarovanje za slučaj smrti za učiteljstvo. — Capuder Peter, Ljubljana. — Trgovino vseh sokolskih potrebščin pooblaščeni dobavitelj Or. Ju. Na. in M. D. R. — Turič Dr. J., Zagreb. — Knjižnica praktične pedagogike. — Gorše Ivanka, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. — Restavracija z vrtom. — Modic Minka, Ljubljana, Kopitarjeva. — Prodajalna strun. — »Ides« prašek za črnilo, Tacen pri Ljubljani. — Tvornica kemičnih izdelkov. — Jugosl. elektr. d. d. Brown. BoverI zastopstvo, Ljubljana, Resljeva c. 4. — Elektromon-taža. — T. Mencinger, Ljubljana, Komenskega uica, Sv. Petra c. 43. — Delikatesna trgovina, zajtrkovalnica, hladna klet na razpolago, telefon št. 230. — Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19. — Tovarna dežnikov. — Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. — Špecijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisar, potrebščinami. Učni zavod za strojepis. — Stane Vidmar, Ljubljana, Sv. Petra c. 75. — Tovarna telovadnega športnega, igralnega in gasilnega orodja. — Hotel Štrukelj, Ljubljana, Kolodvorska ul. — Restavracija z vrtom. — I. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 2. — Konfekcijska trgovina. — Zavod za umjetnost, Osijek I. — Nagrobne fotografije. — Hotel Slon, Dunajska cesta. — Restavracija z vrtom. — Pražarna Žika, Rožna dolina. — Pra-žarna kave. — Matek Josip. Ljubljana. Dalmatinova ul. 13., poleg Hotel Štrukelj. — Trgovina, bombaževo in platneno blago itd. — Josip Peteline, trgovec, Ljublana, Sv. Petra nasip 7. — Trgovina s šivalnimi stroji. — Medic. Rakovec, Zanki — Ljubljana. — Barve, lak, čopiči itd. Bluze : ter i j narodne bluze, ročno delo, \ perilo, nogavice, obleke, blago za obleke. Izredno nizke cene. | SREČKO VRŠIČ | LJUBLJANA Šelenburgova ulica štv. 3. Rokavice nogavice, parfumi, kolinska voda in milo vse po najnižji ceni. O. BRAČKO LJUBLJANA Dunajska cesta štv. 12. L j boje, barve, lak, kit, | email, copici najboljše kakovosti nudi l l , 0.2. ■ • r It, Maribor, Ljubljana, Novisad, L podružnica. centrala. podružnica, m M BBi&süHtaaiiiiBMmM gggjgggggggi B3KBB9BBD S8EÜ MIRA ENQELMANOVA: ■v Kulturne in socialne institucije na Cehoslovaškem. Po iniciativi in prizadevanju gdč. profesorice Jele Lazarevičeve je odpotovalo v poletju 1. 1922. deset Jugoslo-venk na Češkoslovaško, da spoznajo tam. natančneje nekatere kulturne in socialne institucije. Določeno je bilo, da se sestanemo v Beogradu ter odpotujemo od tu preko Ogrske. V Beogradu smo si ogledale nekatere narodne ženske ustanove kakor: prostore »Ženskega kluba« in našega »Ženskega S a v e z a« ter mogočno, a še ne dovršeno stavbo »Kola srbskih se star a,« ki priča o podjetnosti in agilnosti naših srbskih sester Kolašic Ob tej priliki smo zvedele, da zida društvo knjeginje Ljubice na K o -sovem polju severno od Skop-lja pri Uraševcu šolo z internatom. Otroci bodo prihajali tja iz tako oddaljenih krajev, da bodo ostali ves teden v šoli ter se vračali šele ob sobotah na svoje domove. Seznanile smo se tudi s šolsko organizacijo »P č e 1 i c a,« ki je zelo simpatično društvo za deklice. Svoj i"vor ima ta organizacija v Dubrovniku. Tu je osnovala po prevratu Jela Ohun-čevičeva, profesorica na učiteljišču, »Narodno žensko zadrugo« s humanitarnim in kulturnim p r o g r a m o m. Iz te zadruge je izšla kot naraščaj »Pčelica.« Male Pčelice postanejo s 16. letom članice zadruge, tedaj pa ostanejo, četudi že ne pohajajo več šole v stiku s šolsko organizacijo. Ko je bila upraviteljica beograjske savske šole na plenarni seji »Ženskega Saveza« v Splitu, se je seznanila s to organizacijo ter jo presadila v Beograd. Tu imajo že pet rojev in sicer: savske pčelice, donavske, terazijske. v šoli na Senjaku in pri saborni c e r -k v i. Naselile so se pa tudi že v Skoplju in v Novem Sadu. Ker je glavni namen organizacije, edinstvo dečjih duš v narodu in dviganje zavesti naše narodne skupnosti, zato te »Pčelice« na raznih periferijah naše domovine pridno kore-spondirajo med seboj ter se tudi obiskujejo. Minulo Velikonoč so prihitele du-brovniške v Beograd, koncem šolskega leta pa beograjske v Dubrovnik. Za letos imajo v programu skupen polet na Oplenac na grob našega kralja Osvoboditelja. Svoj prvi izlet prirede na Jurjev dan, ko praznujejo svojo slavo. Intenzivno goje narodno vezivo ter imajo tudi svoj društveni kroj, priprosto kimono-oblekco iz domačega platna z vvezenim narodnim motivom in pčelico. Prirejajo tudi materinske sestanke, kjer polagajo staršem vpričo učiteljstva izvestje o svojem delovanju. Tako goje nekatere naše tovarišice intenziven stik šole z domom ter polagajo temelj pravi sestrski ljuba vi. Iz naše nrestolice smo odpotovale oroti severu dne 6. avgusta. Sremski Karlovci, Novi Sad in Subotica so kaj hitro švignili mimo nas in bili smo na ogrski meji. Vožnja preko Ogrske je enolična, tako da se pošteno oddahneš, ko zakljče sprevodnik Parkanone to ie zadnja ogrska postaja. Na Češkoslovaškem smo. skoro dospemo do Bratislave: to je bil za enkrat cilj našega potovanja. Na kolodvoru so nas pričakovali delegatje češkoslovaške lige in ga. Ruža vPelantova, ki je bila poslana iz Prage iz tajništva dr. Alice Ma-sarykove. Naslednje dopoludne je bilo določeno za ogledovanje mesta, ki leži na severni obali mogočnega Dunava. Bratislava, tega imena nismo poznali v oredvoin' dobi! Po naših knjigah se je imenovalo tedai to mesto Požun ali nemški Pressburg. Mesto je središče Slovaške in ima krasno lego na meji Češkoslovaške. Ogrske in Avstrijske republike. Ime Bratislava sega gotovo še v dobo, ko je nekdanja mogočna Velikomo-ravska zavzemala kraje do Dunava in njenih dotokov Nitre, Hrona in Ipole. Bilo je to tedaj, ko kraji med Dunavo in Savo niso bili še oo Madžarih razvepljeni ter so slovanska plemena zavzemala vse ozemlje od Krkonošev do Balkana. Ko pa smo se vsled madžarske invazije ločili od naših severnih bratov tako. da govorimo sedaj o koridorju, ki naj bi nas spajal z njimi tedai je Bratislava izeubi'a svoje slovansko lice in ime. si nadela nemško-madžarsko ter je postala le trgovsko važna postojanka, ki je vodila vso trgovino iz Ogrske in Avstrije na Češko in dalje v Porenje. Drugega pomena Bra- tislava ni imela v srednjem veku, a nova doba je napočila zanjo tedaj, ko se je 1. 1526. streslo ogrsko kraljestvo pod turško silo in vsled tega razoadlo na 3 dele. Tedaj je Bratislava postala glavno mesto tako zvane habsburške Ogrske in s tem je postala objednem glavno mesto Slovaške. Tu so bili odslej najvažnejši uiradii in so se vršili do 1. 1848- sabori; tu se je vršilo kronanje ogrskih kraljev in se je sestajalo plemstvo iz cele Slovaške; tu je začela cvesti znanost in umetnost in najboljši sinovi od Košice do Vaga so prihajali sem, da si razširijo svoje obzorje ter žrtvujejo svoje sile narodu in državi. Osobito važna je postala Bratislava v dobi češkoslovaškega narodnega preporoda tako. da ta nima svojega središča samo v Pragi, temveč tudi v Slovaški in to predvsem v Bratislavi. Tu so vzrasli na evangelskem liceju največji razumniki 19. stoletja, kakor Jan Kollar, neustrašljivi propagator vse-slovanske vzajemnosti, Safafik, prvii graditelj moderne znanosti na Slovaškem. Palacky idejni utemeljitelj češkoslovaške države in mnogi drugi. Na izletih v divni bratislavski okolici so razmišljali o bodočnosti češkoslovaškega naroda ter dali bodoči državi tisti lik, ki ga ima sedaj, kajti smatrali so že tedaj za domovino češkoslovaškega naroda vse tiste kraje, kamor je prodrla češka duševna kultura. Ker smo tudi me želele seznaniti se z divno okolico in njenimi prebivalci, zato je pohitela naša delegacija v 3 ure od Bratisave oddaljeno slovaško vas V a j n o r i. Obiskale smo šest kmet-s k i h domov in vse, kar smo tu videle. nas ie navdalo z občudovanjem do priproste slovaške žene. Ona si namreč sama poslika ves dom in vso opravo in to tako okusno, da bi človek skoro ne verjel. Tu se vrste ptice in cvetovi, grozdi in žitno klasje, vse v živih narav ni h in sočnih barvah. Poteze so fine ter te prav nič ne spominjajo nekaterih naših kmetskih znamenj, ki so živa priča okorne slikarjeve roke. Povsod smo bile prav prisrčno soreiete. povsod smo se divile gospodinji umetnici, ki si celo štedilnik okusno poslika. Pestra je tudi njihova narodna noša, ki jo sešijejo in vezejo same ter tudi same narišejo vzorce; celo moške srajce so bogato vezene z zlatom, srebrom in živobojnimi nitmi. Pogrešale smo le cvetja na oknih in naš slovenski rojak, akademijski slikar Za-bota, ki živi že dalj časa v Bratislavi nam pojasnjuje, da žene tu ne pogrešajo živega cvetja, ker si ga naslikajo same polne domove. Vas Vajnori ima šestrazredno šolo in ljubeznivi nadučitelj nam je pokazal risarske izdelke učencev ter nam dovolil, da smo nekaj risb vzele s sabo. Iznenadilo nas je, da nista niti dve risbi enaki in nadučitelj nam je pojasnil, da nikdar ne rišejo skupno istega predmeta, ampak da učenci rišejo sami poljubno po svoji fantaziji. Zadovoljne z užitkom tega dne, smo se radovale naslednjega, ki nam prinese zopet novih, lepih utisov, kajti določena je bila vožnja po Donavu do trdnjave Dievin Bil ie krasen solnčen dan in vožnja po Donavi nepopisno lepa. Na severni obali nas spremlja Bratislava s svojim predmestjem, a na južni obali pri bližno 1 km širok gozdič, za njim pa meja proti Avstrijski republiki. Po enourni vožnji dospemo do izliva Morave v Du-uav in tu na tem križišču se dvigajo na griču razvaline nekdanjega mogočnega djevinskega gradu, o katerem trdijo nekateri raziskovalci, da je to nekdanji stari Vtei 1 e h r a d . k j e jr je knez Rastislav sprejel solunska brata Cirila in Metoda. Na vrh djevinskih razvalin so postavili Madžari 1. 1898., ko so obhajali 1000 letnico svojega prihoda na Ogrsko, Arpada. okrenjenega proti Dunaju z mečem v roki. Seveda so ga Cehi odstranili ob prevratu tako, da se vidi sedaj le še podstavek, ki se ruši polagoma. Z vrha je diven razgled na moravsko polje, ki je popilo že potoke slovanske krvi. Za razvalinami leži v dolini prijazna vasica Djevin, poleg nje pa d j evinska Nova ves, mala naselbina gradi-ščanskih Hrvatov. Star seljak nam je pripovedoval z radostjo, da dobe v jeseni hrvaško šolo. Gradi-ščanski Hrvatje žive v mnogih malih se-lih raztreseni od tu do Nanoštva ter tvo- rijo sicer šibek, a vendar naraven koridor med Češkoslovaško in našo državo. Naslednjega dne smo si ogledale v Bratislavi prostore češkoslovaškega Rdečega križa. Ta organizacija ie vzoirno ureiena. četudi jo" je osnoval predsednik Masaryk šele po prevratu. V republiki ima štiri glavna središča in nebroj podružnic. V Bratislavi je središče za Slovaško, v Pragi za Češko, v Brnu za Moravsko in Šlezijo, v Munkačiju za podkarpatsko Rusijo, tako namreč se imenuje skrajni vzhodni del Češkoslovaške. Glavni namen te organizacije je : skrb za zboljšanje ljudskega zdravja, lajšanje bede, ki jo je povzročila vojna ter hitra uspešna pomoč v vsaki sili. Ko se poglobiš v to silno organizacijo, ki ima okoli 200 uradnikov, oziroma uradnic in še nebroj drugih neplačanih sil ter pomisliš, da se je vse to ustanovilo šele po prevratu, tedaj prideš do zaključka, da je mogel privesti do te popolnosti organizacijo v tako kratki dobi samo narod, ki ima takouzorno razvito Sokol-stvo in ki razume nravi nacionalizem in patriotizem. Masa-ryk« pravi v nekem svojem spisu: »Naš patriotizem mora biti naprednost, narodnost nam mora biti človekoljubnost« in zdi se mi, da je Masaryk po tem svojem izreku določil smernice novemu češkoslovaškemu Rdečemu križu, čigar pravi predsednik ie sedai niegova hči dr. Alice, a on je ostal njegov častni predsednik. V katerokoli institucijo Rdečega križa pogledaš, povsod vidiš združeno narodnost s človekoljubnostjo. V bratislavski pisarni Rdečega križa je vzbudil pozornost velik stenski zemljevid Slovaške z natančnim seznamom vseh dobrodelnih ustanov v tem delu republike. Naštela sem 20 zdravniških postaj za otroke. 27 za zaščito mater, 5 bolniških postaj za je-tične, 6 otroških bolnic in več rešilnih postaj. V pritličju je velikansko skladišče, kjer je shranjeno razno perilo, obleka in zdravila, ki se razpošilja na vse, na zemljevidu označene ustanove, da se tam razdeli brezplačno med reveže. Mnogo teh stvari je poslala Amerika v prvem letu po prevratu ter s tem pomagala osnovati to organizacijo, ki se je v tej kratki dobi tako razvila, da vzbuja naše občudovanje. Naslednjega dne smo si ogledale centralo Rdečega križa v Brnu, ki ima velikanske, krasne prostore v sekvestriranem poslopju grofa Pal-kyja. Zemljevid na steni ti priča, da ima tu Rdeči križ mnogo več ustanov kakor v Bratislavi, sai ie na tu potreba tudi večja, kaj ta pogled s Špilberga ti kaže v brns-kih predmestjih tovarno poleg tovarne, dimnik poleg dimnika eden višji od drugega. Tu je mnogo potreb, tu je mnogo delavskega ljudstva in temu je v prvi vrsti namenjen češkoslovaški Rdeči križ. To pričajo tudi besede njegovega predsednika dr. Alice Masarykove ob priliki, ko je prevzela od svojega očeta pred-sedništvo te inštitucije in ki se glase: »Obečam ti, da hočem z vso silo delati, da postanem vredna tvojega zaupanja in da olajšam bedo onih, ki največ trpe na naši zemlji. Oddolžiti se hočem zemeljski in večni pravici, za katero sem pripravljena dati svoje življenje.« Ko čuješ take besede in vidiš, da so meso postale, da niso le prazne fraze, tedaj si uver-jen o srečni bodočnosti naroda, ki ima take socialne delavce. Sedaj pa na Špilberg, da vidimo tam vse brezmejno gorje, ki ga je omislila prejšnja habsburška oblast političnim kaznjencem. Pač lep kontrast med sedanjim človekoljubjem in nekdanjim trinoštvom! Pot do teh strašnih ječ vodi mimo lepih nasadov. Stari grad stoji na griču slično našemu ljubljanskemu- Ko stofš oved to močno utrdbo, ti postane, ako si že čital knjigo »Moje ječe« od Sil-via Pelica, tesno pri srcu, korak ti zastane in zdii se ti, da čuješ obupne vzdihe nesrečnežev, ki so tu na tako krut način končale svoje bedno življenje. Bli- ■ zu vhoda ti obstane pogled na kameniti spominski plošči. Vidi se. da ni še dolgo, kar je vzidana in res čitaš letnico 1922, poleg pa sledeče besede v italijanščini: Iz teh groznih temnic, posvečene z mučen ištvom, je vzniknil zmagoslaven spas Italijanov. Prinesli so to ploščo Italijani, ko so obhaiali stoletnico nisatelja Silvia Pelica. ki je bil tu zaprt in ki je spisal, ko je zadobil po večletnem trpljenju zo- pet svobodo knjigo — »Moje ječe« — vsled katere je postal Špilberg znan po vsej Evropi. Preveč bi bilo opisati vse grozote, ki so jih bili tu deležni politični kaznjenci. Naštejem nai le par turtur. Natezalnica, ki je pretrgala nesrečneža; globine v stenah z železjem, ki je stiskal kaznjenca čez pas, od vrha pa na glavo mu kapljajoča voda; jarek z vodo. v kateri je stal priklenjen jetnik itd. Tako se vrste grozote ena hujša od druge in koncem vseh teh grozot, kapela s križa-nim Zveličarjem. Ko stopiš v kapelo, se oddahneš in ustne ti šepečejo nehote: »Da Kristus, če kje, si tu na mestu, trpljenje poleg trpljenja, mučeništvo poleg mučeništva.« Toda pustimo vse te grozote ter stopimo v vlak, ki nas popelje v zlato Prago. Stostolpa. zlata Praga! V srcu Evrope ležiš na razpotju med severnim in južnim, vzhodnim in zapadnim ozračjem evropske kulture, odkoder se vse najlepše pregleda. Naj te občudujem s Hrad-čan ali z Višehrada, s Petrina ali Žižkova, enako veličastna in zanimiva si vsak čas. Oglejmo si sedaj še razne kulturne in socialne institucije, ki so si jih uredili naši severni bratje po prevratu. Prva pot nas vede v prostore Rdečega križa. V bližini višebrad-ske skale je ogromna trinadstropna stavba. Tu so nameščene razne sekcije te mogočne organizacije. Gdč. Neubau-erjeva, tajnica dr. Alice Masarykove, te iubeznivo vodi od oddelka do oddelka. Kjerkoli se mudiš, najsi je to v pisarni za počitniške kolonije ali za zaščito matere in dojenčka, v oddelku za vojne vdove in sirote ali za invalide in ruske begunce, skratka povsod občuduješ smotreno in solidno delo bratskega češkega naroda. Ustavimo se v pisarni mladinske organizacije Rdečega križa. Gdč. Molnarjeva urednica »p o d -mladkovega lista »Mesičnik dorostu červeneho križe« ti pripoveduje, da se podmladek v Češkoslovaški lepo razvija, da ima približno 70 tisoč članov, da se tiska mesečno glasilo v 8 tisoč izvodih, da se organizacija širi po ljudskih in srednjih šolah, ponekod z večjim, drugod z manjšim uspehom, kar je odvisno od učiteljeve individualnosti. ker ie učiiteljstvu na prosto roko dana izvedba organizacije po razredih. Poglejmo tudi v pisarno dr. Alice Masarykove. Nje ni, mudi se na kratkem počitniškem oddihu Nad njeno pisalno mizo b'iest na rdečem suknu z belimi črkami vvezen napis: »Veritas vincit«, to je njeno geslo. V L a n e c h , Masarykovem poletnem dvoru, je izročila naša delegacija dr. Alici red belega orla III. reda za zasluge, ki jih je izkazala srbskim legijonar-jem. Vso njeno skromnost in človekoljubnost izpričujejo sledeče besede, ki jih je izpregovorila ob tej priliki. »Ni prav, da prejemamo me žene odlikovanja. ker rnoramo izvrševati humanitarna dela le z naigloblih ¡idealnih nagibov; vednar mi bo red srbskih legijonarjev drag spomin, ker je to red borcev, ki so se žrtvovali za najlepše narodne svetinje.« Da se natančneje seznanimo z inštitucijami, ki jih vzdržuje Rdeči križ, peljimo se s tramvajem v K o š i r e, to je eno najsiromaš-nejših delavskih predmestij. Ob koncu tramvajske postaje ie lep park Klamov-ka. Poleg tega je lično poslopje z napisom »P o r a d n a m a t e k i k o j e n-c a«, kar znači svetovalnica za matere in deco. Pred vojno je bila tu velika plesna dvorana, ob prevratu so jo spremenili v to prepotrebno, dobrodelno ustanovo, kjer so otroci preiskani od zdravnika brezplačno. V poslopju je tudi lepa dvorana, kjer se vrše tedenska predavanja. Ob tej priliki se dele materam brezplačno brošure, poljudno zdravstvene vsebine. Predava zdravnik ali socialna delavka. V tej inštituciji so zaposlene tri take socialne delavke in ena sestra bolničarka. Vse so civilne osebe ter imajo posebno strokovno izobrazbo. Socialne delavke dovrše meščansko šolo in 3 leta socialne šole, bolničarke meščansko šolo in dveletno bolničarsko šolo. Praga ima sedai že 3 take zdravniške postaje in sicer Žižkov, Vršovice in pravkar opisano Košire. Med šolskim letom pride po štiri dopoldneve v tednu v to zdravniško postajo dnevno do 80 otrok. Pripelje jih učiteljstvo, navadno po dva razreda v enem dopoldnevu. O vsakem preiskanem otroku imajo natančen seznam višine, teže in drugih posebnosti, ki se vsaka dva meseca izpolnjuje, ker je vsak otrok v teku dveh mesecv enkrat preiskan. To je velike važnosti radi tega, ker predlaga koncem šolskega leta zdravnik vse tiste otroke, ki se niso dovolj razvili v minolem šolskem letu, da se jih pošlje za časa počitnic na deželo v počitniške kolonije. Mnogo takih kolonij vzdržujejo poleg Rdečega križa mestne občine, So-kolstvo in razna druga dobrodelna društva. Oglejmo si tako počitniško kolonijo, ki jo vzdržuje Rdeči križ v Sternberku severno od Prage. Ta diiven kraj leži blizu mesteca Smečna sredi smrekovih gozdov in ribnikov. V vili Bellevue je nastanjenih 50 deklic v starosti od 6—14 let. Kolonijo vodijo 2 učiteljici. 1 otroška vrtnarica in 1 sestra bolničarka. Vse je v vzornem redu. Postelje, pohištvo, vse je snežno-belo. Urnik, ki visi na steni, nam kaže sledečo razporedbo: Od 7.-8. umivanje in oblačenje. Od 8.— 8.y2 zajtrk. Od 8V2— 91/2 telovadba. Od 9V2—11. igre, petje, kopanje. Od 11.—12. sprehodi 00 gozdu in polju. Od 12.—I2V2 umivanje, čiščenje rok. Od I2V2—I. obed. Od 1.—1% umivanje zob. Od V-A—3. počitek v senci. Od 3.-4. čitanje, ročno delo. Od 4.—4t/2 južina. Od 4x/2—6. v gozdu. Od 6.—6V2 umivanje. Od 6V2—7. večerja. Od 71/2—8y4 prosto. Od 6.—714 umivanje zob. Od 81/*—9. pripravljanje k počitku. Od 9.—7. spanje. Ura je 11. Otrok ni doma- Poiščimo jih na izprehodu. Za vilo je temen smre- kov gozd, od tam prihaja otroško petje. Ko se nekoliko približamo, čujemo še besede: »Za tatiička Masaryka život dam.« Seveda nam otroci zapojejo radi celo pesmico sledeče vsebine: Tam za Bratislavo je mnogo neprijateljev, a mi se jih ne bojimo, ker za domovino in za tatiička Masaryka radi život damo. Da, tam za Bratislavo je mnogo neprijateljev Nemcev in Madžarov, a bratom Čehom se jih ni treba bati, ker vsa društva tekmujejo takorekoč med seboj, da si vzgoje telesno in duševno zdrav naraščaj in ker tudi priprosti Čeh pravilno umeva narodno misel ter se zaveda, da nima do svoje rodne grude samo pravic ampak tudi dolžnosti. Blesteč dokaz te trditve so, kakor nam pripoveduje gdč. Pribiko-va, voditeljica počitniške kolonije v Sternberku, učiteljice v Plznu, ki so mnogo zimo same prirejale stalne m a r i i o n e t n e p r e d s t a v e. Same so igrale, same izdelovale lutke, same vodile v*o režiin in ves aranžma prireditev. To jim je prineslo toliko čistega dobička, da so poslale za počitnice v juliju 60 dečkov, v avgustu 60 deklic v ferijalno kolonijo blizu Plzna. Toda vrnimo se v Prago in ustavimo se na Letni v VII. ok raju, k j er j e bil zadnji vsesokolski zle t. Tik sokolskega telovadišča je cel kompleks lično izdelanih barak, to je dijaška kolonija. Začel: so jo graditi 1. 1920. Načrt je izdelal profesor politehnike, barake so napravili študentje sami, večinoma tehniki. Študentke so jih poslikale v notranjosti z narodnimi motivi. Vse je tako lično in uzorno, da nimaš niti najmanjšega občuta, da si v baraki. Razsvetljava je električna, kurjava centralna. Sedaj je že toliko barak, da je prostora za 1000 dijakov. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. CBe caMH Cbcthcjihbh. II Cpón BaHahaHH ao CBeTCKora PaTa óh.ih cy no;t MatjapHMa, i;ojn cy jkhbo pa-AHjih Ha TOMe, ;i,a nacit.moM MajjapH3anH-jom HeMafjapcKHx HapoAHocTn noBehajy CBOjy nau,Hjy. CpeACTBa 3a to HHcy Onpa-jih. UpeKo mKo.ua, npKaBa, cyAOBa, ohhith-ua h ;tj>yra x ycTanoBa ohh cy Taj naK.'ieiih njiah ycneiuno hsboahjih. Je-3hk, p,epy n oómiaje cBoje CBaKOM cy naTypajiH. 3a ce-6e cy, tako pehn, -ria;j,p/Ka.ih totobo cba npaBa, a Ha no;taHHKe enoje iipenp.iii caMo AySKHOOTH. IIhKO OA ApyrHX HapOAHOCTH mije Morao aoIih ha kojh bhtjenitjií 110,10-SKaj y APJKaBH, aKo mije Cmo npHpoljeHH Maf)ap. Mai; h HMena Aeu,e cy noMaljapHBa-,'ih. a 11 He riOMHH.eM BemxaHKO cTBapame HeKaKBHX »npaBoenaBHHx Marapa«! A.tih, hhko iie bo.tih Aa cjiyacn tv1)h-Ha. Mano Kowe ce AonaAa Tyfj jeariK. Tvíja sepa, Tvljn ofwiaju. ( teait t«kh c.;ioúo;iir, cbak hae 3a _ cjio6oaom, cBaK ce óopii 3a c.ioóoay. Ako jy he mohjs h3bojeba™ y cbo-joj po^ehoj 3eMJfcií óéhch y Apyry, Tyi)y, i'Ae HMa 3a CBe rpayane noAjeAnaKo. He Morvhn aa HOAHece nphthcak hiobhhhcthh-khx Marapa h naiiiu cy Banahami oe/raB-Jba,Tiii CBoja orihHiiiTa. na ce ceJiHJiH y Apy-re 3CM.jbe — iioiiajBHme y Anepiiuy 11 Cp-tajy. To cy hhiih.th h Bojnnun Banahann KaA cv xTe.nn Aa ce oTpecy MaijapcKe ere-re 11 ohvbajy cboj nanuoHa.'ihh nonoc. Tía Hcnpii'iaM jeAaH c.'iyiaj TaKBor GercTP.a H3 waljapcKe BojcKe. Ueriipn CptÍHua BaiiahainiHa o.tvíkii-AH cy cTajiHH KaAap y MahapcKoj. Tía ¿11 ce of.ioñoAu.iH rapaHHje MaljapcKHX cTapeitii-Ha h CTaimor HCMejaBama cpncKora HMeHa — AoroBope ce cbh TieTBopnit,a Aa yreKHy (S posebnim ozirom na dr. Goršičevo Dr. Goršičevo knjigo »Socijalna zaščita dece in mladine«, ki je lani izšla, lahko smatramo kot nekako oficijozno izdajo oddelka za socialno politiko pokrajinske unrave — na no ju socialne zaščite dece. Zato lahko upoštevamo to delo kot nekake smernice ali delovni program oblastne uprave za zaščito dece. Ker je delo pomožnega šolstva gotovo tudi v zvezi s splošno zaščito dece in mladine, se upravičeno dotiče dr. Goršič tudi tega šolstva in zavodov v svoji knjigi. Nas zanima v prvi vrsti stališče, ki ga zavzema dr. Goršič k temu vprašanju. Stališče in naziranje do tega šolstva je podal dr. Goršič v oddelku, kjer govori, o zaščiti moralno zanemarjene dece. Tam že povdarja razliko med moralno pokvarjeno in duševno abnormalno deco in pravi sledeče: »Izkušnja uči. da je psihična osnova često poglavitni vzrok otrokovega zanemarjenja. Kaj radi se zanemarja- 113 Bojc.Ke h npefierny y Cpóitjy. I IIto HayMe h ymiHe. KpHjvhir ce Aohy AO /Iviiapa 11 jeAHe MpanHe Hohn HeonaaveHO laMpew npe^y Ha cpncKv oóajiy. Hanra hx cpniran -ch npiiMeTe, noxBBTajy 11 cnpoBeAV ho.ih- j 3aBepHjH, Aa hx cacjiynia. Tawo, y KHrena-pnjH. cbh CTaHy v je;tny BpcTy. — Kano ce th ••¡ohoiii? — y nina raeij) npBora. — Ja ce, rocnoAHHe, 30BeM Cbcth-CJiaB — OAroBopn npmi 6eryiiau. —- A th, KaKo je Teón n\ie? — of>pa-th ce metji no.THpuje ApyroM. — h MeHH je HMe CBeracJiaB — pr'te Apynr. —- A TeOH? — OKpeTe ce iikhJi TpeheM. — H MeHii je HMe CBeracjiaB — Ka3a Tpehn óeryHap. — A th, KaKo ce th sobpui? — ymita mee)) noc,neAH>era. — H ja ce 30BeM CBeTHc.iap, — o/iro- BOpII oh. — HyAHOBaTO: CBe caMH OBeTitc,:iaBnl OTKVAa je to? — yiiHTa inetj) npBora f>e-rytma. — CBaKO cpncKO hmo — pe'ie oh —-Maljapn johi npn KpmTemy noxialjape. Ako kvm Aa ACTfiy hmp -ToBan. ohh ra y Kit,iiry 3aBe;i.y noA hmphom JoniKa; aKo jeA^Terp hme A.TeKcaHAap, ohii 3anHiny IllaHAop; ai;o ce Aere 30Be CTeBan, ohh fie.iesKe hiiitbah: ai;o je AeTeTy HMe CBeracJiaB hc Mory HHKaKO Aa iioMa^ape, Beh Mopajy 11 ohh Aa nHHiy CBeTHc.iaB. Ot.v.ui cmo mit CBP caMH CBPTHO.TaBH. Jby6. H. ByKawMHOBMk. viHTeJB y CMeAepeBy. Iv. D.: Študij psihopatične dece, ureditev šolstva in zavodov za njo. knjigo »Soc. zaščita dece in mladine.) jo duševno zaostali, božjastni in duševno bolehni otroci. Zato je razločevati: 1. moralno p o k v a rj e n o mladino, ki jo je po-hujšala pomanjkljiva ali' slaba vzgoja, včasih tudi slaba družba; 2. duševno zaostalo deco z etičnimi napakami; 3. p s i h o p a t i č n o ali duševno bo-lehno mladino, pri kateri opažaš posamezne nenormalne pojave (brzo meno občutka, šibko voljo nepremagljive raz-vneme itd.) Moderna zdravstvena pedagogika je tista veda, ki se bavi z raziskovanjem in ugotavljanjem duševnega stanja mladine. Nekdanji hišni zdravnik največjega avstrijskega vzgajališča v Eggenburgu, sedaj voditelj zdravstveno-pedagoškega oddelka na otroški kliniki dunajskega vseučilišča, dr. Ervin Lazar trdi. da je zdravstvena pedagogika podlaga vsej zaščitni vzgoji. Zdravstveni pe- dagog je tisti, ki zna nauke zdravstvene pedagogike prav uporabljati. Nikakor ni bistvo, da je zdravnik. Zdravnik in nezdravnik se bosta ločila tako, da se bo zdravnik bolj natančno lotil diagnoze, učitelj in vzgojiteij pa terapije, t. j. bistvene zdravstvene vzgoje. Pri zaščitni vzgoji ima prvo besedo zdravstveni pedagog. — Temeljni pojmi te vede bi se morali učiti na učiteljiščih, da bi učiteljstvo znalo prav postopati s tako mladino.— Kot veda pa se bo morala predavati zdravstvena pedagogika na našem vseučilišču. V zvezi s to panogo bi se moral uvesti institut ali opazovališče, kjer bi se zdravstveni pedagogi in zdravniki — specijalisti s pomočjo 4—6 tedenskega opazovanja bavili z opazovanjem in opredeljevanjem duševnega stanja imbecilne in psihopatične dece, o kateri doslej zgolj sodišča sklepajo, spada li v zaščitno vzgojo ali ne- Moderna zahteva je, da izvedenci odločijo, spada li otrok v bolniški zavod ali v zaščitno vzgojo.« S citatom predstoječih vrstic sem hotel pokazati, da se pomen posebnega vprašanja zdravstvene pedagogike uvi-deva in priznava tudi s strani upravnih organov, ki vodijo danes našo organizacijo socialne zaščite dece. Priznava se upravičenost, da ie zdravstveni pedagog. Uvideva se nujnost, da se že na učiteljiščih seznani učiteljstvo s temeljnimi pojmi. kako postopati s tako mladino; enako se priznava upravičenost gojenja zdravstvene pedagogike kot vede na vseučilišču, v zvezi s preizkuševališčem. Približujemo se zahtevi, da se imajo izvedenci baviti z vprašanjem, in odločati, spada li te vrste otrok v bolniški zavod ali v zaščitno vzgojo. — pri nas imamo v to svrho priznano sprejemno komisijo. Da se dr. Goršič peča samo z vprašanjem vzgoje te mladine, se mi zdi popolnoma razumljivo in sicer iz večih razlogov. Vprašanja izobrazbe v splošnem ne smatra za svoje področje, ker tudi ne spada v delokrog zaščitnega dela mladine, in drugič ga ne omenja2 ker ravno v pomožnem šolstvu prevladuje vedno in povsod v prvi vrsti vzgojni moment. To imamo povsod povdarjeno v predpisih in v učnih načrtih za te šole. Opravičeno se prepušča vprašanje izobrazbe, torej šolstva. te dece v polnem obsegu šolski upravi. Dr. Goršič navaja glede šolstva duševno abnormalne dece, da je na Norveškem 4978 duševno zaostalih in je šolski l)oset vse abnormalne dece po zakonih iz 1881. in 1915. obvezen; nadalje: da ima Kristjanija za manjnadarjene, a vzgoje sposobne otroke dve šoli, druga mesta pa imajo le posamezne razrede. S to potezo je dr. Goršič pokazal tudi potrebo izobrazbe, t. j. šolstva za manjnadarjeno deco in opozarja, da naj se malo ozremo na razvoj v drugih državah v tem oziru. Pri nas predvideva definitivno ureditev pomožnega šolstva načrt novega šolskega zakona s sledečimi določbami, ki urejajo izobrazbo duševno zaostale dece: Člen 12. se glasi: »V šole za nenormalno deco pohaja ona deca, za katero se zdravniško dokaže, da je nesposobna za osnovno šolo (slepa, gluhonema, duševno nerazvita, itd.) Obveznost pouka za to deco se giblje v mejah možnosti. Trajanje pouka v teh šolah se uredi s posebnimi pravili, ki jih predpiše minister prosvete, po zaslišanju glavnega i>rosvet-nega sveta.« Člen 13. pa pravi: »Šole za nenormalno in nerazvito deco se otvarjajo na državne stroške v poedinih oblastih ali v izrazitih klimatičnih krajih, ki jih označi ministrstvo zdravja. Te šole so internatsko urejene-« Poleg tega ima načrt novega šolskega zakona tudi še določbo, ki se tiče učiteljstva na teh šolah. To vsebuje člen 110, ki se med drugim glasi sledeče: »Učitelji v šolah za nenormalno in nerazvito deco. ki imajo poleg redne izobrazbe še posebno strokovno izobrazbo, prejemajo poleg redne plače še letni dodatek 1200 Din.« S temi členi je položen prvi pravni temelj za pravno, oziroma zakonito ureditev šolstva za vse vrste abnormalno deco; podan je pa tudi nekak temeljni princip za ureditev materijalnega stanja učiteljstva s strokovnim izpitom na teh šolah. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. ERNEST TIRAN : O vzgoji značaja. Doba, ki jo doživljamo, je kriza, kakor ni taka še nikdar potresla človeštva. Ne samo, da so se v prah in nič zrušila stoinstoletna carstva, da so se razmajali temeiiii in osnove vsega našega političnega in gospodarskega bitja in žitja. da so se premaknila vsa pota in cilji, ki smo bili doslei hodi i za njimi — vse to se nam bo zdelo majhno in vkljub vsem svojim nepreglednim posledicam mani važno v primeri z revolucijo, ki jo je doživel duhovni človek... In ki je zarezala vanlj brazde tako globoke in usodepolne. da ie človek, ki si je iz tega vesoljnega potopa rešil košček zelene vere v Resnico in Pravico, in io stiska k srcu in mu ie njegovo vse in edino, da se ta človek zgrozi in obstane in se vpraša s klapcem Jernejem: »Razsodite... Ali je Pravica a'i je ni, — ali ie Bog ali ni Boga!« — Še v svoiem poslednjem in edinem, kar mu ie osta o, je človek omajan. In ko se zvija svet v svoii bolečini, ko odmeva ene same besede: Reparacija! Obnova!, tedaj on ve, da gospodje pri zelenih konferen-čn h mizah v Parizu in Lozani in Londonu in Rimu zdrave, skušajo zdraviti (če res?!) posledico, nočejo pa videti vzroka... Tedai on ve, da n e b o o b 11 o v e ne iz Pariza ne iz Lozane, dokler ne bo obnove iz človeka samega. On pa ie s svoio slutnio Resnice in Pravice. k¡ io stiska k srcu, ves majhen 111 beden in — smešen fantast... Veliki petek ie naša doba. Smo že prekoračili vrhunec? Ga sploh še nismo dosegli? Pride velika nedelja, pride vstajenje sploh še kdaj? Preveč na širek^ '11 visoko še bohoti danes oovoina psihoza, da bi mogli premeriti, kdaj bo konec njene strupene rasti... »To niso ljudje,« nravi znani angleški pisatelj Emerson, »temveč samo še žive lakoti in žeji, utelešene blodne san'ie. strasti... Te so dosegli svoie drobne ci ie. iih menda drži skup samo še apno v njihovih kosteh... Ne verjamemo ne v duhovni, ne v etični vsemir: verjamejo samo še v kemijo, v ied in piiačo. v bogastvo, v mehaniko, v turb'no in v videz, v drugega nič ...« Pisal na ie Emerson te besede že davno pred voisko. In danes ie v nas neomeljeno kraljestvo b r i 1 j a n t o v in zlatih verižic in superlativo v, kraljestvo izžetih lic in modernih kravat in blazirane geste. kraljestvo shimmy-čev-1 i e v in bahave praznote i n f u s-balrekordev in idiotov. Človeštvo se utaplja in propada v materi'i alizmu v hlastanju po enodnevnem efektu, po oženi a n j u trenutka. Prevrednotenje vseh vrednot... »Moderni smo;« mi piše nekdo, »ne rabimo ničesar, ne priznavamo ničesar kot sebe. Kako je prasketala vaša častitljiva etika v naših ogniih! Ti je žal za njo? Prišel ie tudi za tebe čas preizkušnje: ali si naš ali na te zdrobimo...« Tako me ie pred nedavnim pisal človek, ki mi ie bil petnajst let prijatelj... Prevrednotenje vseh vrednot... Samo — ni prišlo še nikomur na misel. da bi mogel biti ta Nietschejev in nliihov klic 00 brezobzirni sili. po brutalnem uveljavljanju svojega lastnega jaza — klic hrepenenja po onem. česa ravno v njih — ni?! Kako bi bil širok in silen in velik človek propo-ve d ni k svojega ozkega jaza?! Tak človek se razliva preko v s e s v o'i e okolice, daje, daje... In io prepaja s samim seboj in reže vanjo svojo sled kakor veslo v vodo... Samo majhen človek je uklentien sam vase .. »človeka in pol vas učim.. « Kako samozavestno se glase te besede. — In vendar se spomnim ob niili otroka, ki ga je v temi strah, in si glasno žvižga ... Kaj se vam ne zdi. da smo tudi mi taki otroci, ki nas .ie strah, ker slutimo, kako smo slabi in bedni, pa si zato žvižgamo sami sebi na ušesa pesem glasno o Moči in Sili in Gospod-stvu?! Dokler bo človeku edini tem pel njegov Jaz, toliko časa ne bo ozdravel, toliko časa ne bo vstajenja. Kdaj? Ko doraste včerajšnji rod? Ta ie srkal sam zastrupljeni zrak o niem še spomina ne bo več na svete nalolge njegove... Treba ¡¡'e namreč, da premaga človek instinkt v sebi ne zaradi instinkta. ampak zaradi človeka... Da se zavemo, da smo — in da za v. e č n e čase ostanemo — člani neke zaiednice. da imamo če si lastimo iz tega naslova pravic, obenem ravnotoliko dolžnosti do nje... Ta čut pa je danes v nas okrnel, treba, da ga šele vzgojimo snet. In najprei v sebi. To 'je oni oroblem ki od njega odvisi naše ozdravljenje. Mi hočemo, da bo naš narod narod mož, narod, ki nai uspešno tekmu-lie z drugimi, ki nai raste, procvita, rodi novih vrednot? Mi ga zares hočemo? Vzgojimo ga! Ampak najprej premerimo sebe smo li sami — mi sejalci— celi možje, zdrav in zmožni cvetja in sadu! Bral sem nekje in če bi ne bil bral, bi se sam domislil primere: Kakor sinovi bogate hiše smo in živimo od kapitala preteklosti, ne pomislimo nič, koliko etičnih vrednot 'je bilo potrebnih za zgradbo in temelj te hiše. živimo in se ne spomnimo, kako ie vse to naše tako v konice razvito moderno gospodarsko življenje navezano ravno na značai in njega odraze: čut za odgovornost, zanesljivost, natančnost, socialnost, samonremagovanje. Pa se ie iz niega razvilo, kakor plod iz drevesa, da pa neizogibno pride do narodne katastrofe, če na globoko ne obor-iemo debla, ne uničimo ogrcev ob koreninah. ne ostržemo lišaja in mahu na ve-iah. ne oberemo gosenic v listju! Ne rodi več to drevo, parasit se ie usesal vanj, kultura dolarja in lire. kultura fraze, kultura golega egoizma. Uživamo sadove ciela svojih prednikov in ne vemo več. da bi brez vseh teh sestavnic značaja, ki jih skoro ne poznamo več. nikdar ne mogle vzrasti znanost in z nje tudi ne vse snovne dobrine, ki se danes tako radi ponašamo z niimi. »Tisto tvoiio Pravico in Resnico in Lepoto,« mi piše dalje oni človek, ki ie bil moi prijatelj, »tisto tvojo Pravico smo postavili v muzeii za afri-kanske zamorčke da ie bodo hodile gledat stare device ko bodo šle od litanij. Ne rabimo je več, tiste vaše pravice, naša »Pravica ie naša nova sila. spočeta v orgazmu, ko sta se združila človek in svoboda...« »Ne vem, kdo je ustanovil tako pravico. ampak nai ie bil že kdorkoli, velik falot ie bi!—« ie rekel krčmar Elija ... E — niso te etične in soc;alne vrednote vseeno ne samo še za afrikansld rnuzei: tudi niso te vrednote sicer nekaj vzvišenega, lepega, dišečega, ampak nad-oblačnega česar narod, ki živi na zemlji, na realnih tleh peklenskih, ne more rabiti. Narod liih ie potreben kot lačni kruha! In ker jih ie toliko, ki bi se tem besedam smeiali. ponavljam še enkrat: Rabimo etičnih vrednot, brezkompromisnih, stopnjevanih, če je treba, do fanatično s t i ! Ampak — lahko ie to rečeno, silno silno težko storfieno. Storjeno pa biti mora. Zato ie treba, da vzgojimo človeka. ki bo močan, človeka in pol. ki ne bo podlegel nobenemu, še tako mamljivemu položaju, človeka, kibo poznal samo dve a 1 f e r n a t i v i: Ali svoj p o v e 1 i č a n i princip ali — če i e bil steklo da se zdrobi. Vprašanje ie zdaii, ali današnja šola takega človeka vzgaja. Sploh današnja šola vzgaja? Kaj pa ie to: vzgolia? Beseda sama pove: vzkvišku. v smer proti vrhu (vzgon), gojim = redim, skrbim za ojačenie življenske sile, kopičim energijo Vzgajati bi torej pomenilo: dvigati. O današnji šoli pa pravi prof. Ozvald, da danes le uči t i. »v duševnost mladega bitja tlači kakor v meh razne znanosti. Predpisana učna snov, ki io je treba za vsako ceno dokončati in ki z njo kakor stroj obsipavamo mladega duha tako-rekoč zamaši nežne dohode do tiste osrednje plasti v mladi duši, kjer ie zasidrano čuvstvovanie in hotenie človeka. Zato pa ie glavni motiv učenja (sami smo ga potrdili!) strah pred petico. in ko prei ali slej zasine učencu svoboda, takrat še tisto malo znanja, kar ga 'ie obtičalo na površju, skopni kakor kepa snega na pomladanskem solncu ...« In šola svojega namena ni dosegla. Vprašajte v svojih razredih, zakaj se učijo. Poskusil sem sam: Zato. da znam, kadar me vprašate.« In ko ga ne bom več spraševal, mu ne bo treba znati več. Ne sme biti tako. Rekli boste, to je pretemna barva. Ni — ampak tudi, če bi vain to pustil, imam še vedno v rokah argument, ki je dovolij močan, da podpre mojo trditev. Vzgoja razuma ne samo da ne zadostuje, ampak postane lahko brez istočasne in vzporedne vzgoie vesti in volje k dobremu čelo nevarna, ali kakor pravi Foerster, to kar tatu pri njegovi ponočni obrti svetilka: da si z nlio poišče in razsvetli pot k zadovoljenju svojih poželjenj... Vprašajte kriminalne psihiatre, kolikokrat sta združena močno razvita inteligenca z mo-ralično manivrednostlio! Gotovo je razum luč in sila, ampak samo človeku, ki je gospodar svojih strasti; vsem drugim pa veljajo besede: er brauchts allein, um tierischer als iedes Tier zu sein... In — »učitelj, ki le znanosti utepa, tje rokodelec; učitelj pa, ki vzgaja značaj, je umetnik.« Te besede angleškega pedagoga Parkeria so program in pot in geslo. Pestalozzi pravi: »Človek, ki mnogo zna, mora biti boli kot vsak drug vzgojen k enotnosti svojih duševnih moči. Če ni, postane njegovo znanje v njem samem vešča, ki mu zanese razdor v njegovo naigobliio notranjost.« Ker pa ie ta razdor v naši notranjosti obiležje našega časa, kakor sem že poprej omenil, in ker je sreča isto kot skladnost s samim seboj, vemo zdaii. kam moramo ... Vzgojiti moramo značaj. In še prei — voljo. »Kaj bi rekli danes o inženerju«. pravi Ozvald v eni svOjih študij, »ki je gradil, gradil, v nedogled gradil ogromno tovarno za izdelovanje vseh mogočih in nemogočih stvari, pa je pri tej gradnji brez konca in kralia pozabil na — motor! Tak. za znamenja časa slep, za glasove o postulatih življenja gluh graditelj ie šola naših dni. ki na slepo gro-madi babilonski stolp intelektualne izobrazbe ter ob tem početju docela pozabi in prezre, da ie motor življenja — volja — hotenje, iz hotenia izvirajoče dejanje!« Berite S. Mardenovo knjigo »Volja in uspeh«! Kaj pomeni za človeka v živ-lieniu močna volja! ... In mi v šoli '"v,imo in nato izprašuliemo. spet učimo in spet izprašuiemo dannadan in leto za letom, kakor v začaranem krogu. Zaverovani v v svoie de!o pa ne slišimo visoke pesmi o živlieniu. ki io sledci novih vrednot na ves glas ooio že pol stoletja...: »Princip ž i v 1 j e n i a i e v o 1 i a. i z v o 1 j e sledeče dejanje...« Nietschejev zarathustra uči: Das Glück des Mannes heißt: Ich will! Ta »hočem!« ie prvi del.naše naloge. Za-iedno z voljo oa je treba vzgojiti moč, ki bo to voljo udejstvila. Cankar govori v Jakobu Nesreči: »Junako ie hotel izpiti morie. uzuroirati božji tron in vsiliti človeštvu svoie živlienie, svoje misli in svoj iezik. Tako je hotel in ie žalostno propadel.« Zakaj ie propadel? Več ie hotel, kot ie mogel. »O Marko kako s'adko je koprnenje brez cilja!« Ni sladkost, samo posebne vrste pijanost je... »Brez koristi ie. če se človek upira, življenje gre dalje svoio pot in se ne da lzpremeniti...« Jaz pa vam pove m: Življenje Se da iznremenit! Kako? »Močni človek hoče to, kar more, in more to. kar hoče.« pravi Horneffer v svoii knjigi »Pota k življenju«. »In človek ie maihen ali velik, kakršno ie pač nje- govo hotertie,« ie zapisal Jean Paul. Ho-teti ie korenina moči in moč ie korenina hotenja. Če pravi Cankar, da ie prav imel tisti študent, ki ni znal rešiti matematične naloge in ie šel in skočil v vodo, in še drugje, v kralju na Betalinovi menda, da se ie že od nekdai ukvarjal s stvarmi, ki je vedel vnaprej, da se mu izjalovijo, in da ie to niegova usoda, tetaj rečem iaz. da to ni usoda, da tisti študent ni imel prav ampak da v obeh le ni bilo aktivne protiuteži njuni prešerni volili, da v niih le ni bilo — moči. Skladna vzgoja volje in moči — to oa ie vzgoja značaja. In te 'ie v naši šoli premalo. Kakor smo bili sami napačno vzgojeni in smo se učili, ker smo se bali petice oz. hoteli dobro izpričevalo, tako se tudi naši otroci uče, da bodo znali, ko jih bomo vprašali, ker se boie petice. ker hočejo dober red. (Nad-ilj. v torkovi, kong. številki.) "" LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Poročevalce okr. društev opozarjamo; da je bil sprejet na pokr. skupščini v Ptuju sledeč sklep: Društvena poročila v Učit. Tovarišu. Okrajna učiteljska društva naj delujejo pri svojih članih na to, da bodo poročevalci o društvenih zborovanjih poročali Učit. Tovarišu popolnoma na kratko, opuste naj vse nebistvene formalnosti in stilistične olepšave ter naj poročajo samo o društvenih sklepih, predavanjih, število včlanjenih in navzočih članov. — Tiskovni odsek se je prepričal, da ie zakasnitev društvenih no-ročil v Učit. Tov. zgolj tehniškega značaja in ne načelnega ter mora v tem oziru pustiti prosto roko uredniku. —lu Več pesmi in dopisov, ki niso bili strokovnega značaja smo morali odklo-niti radi oomanikania "rostora._ Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urodnik • ^anc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Št. 1378. Razpis učnih mest. V stalno namestitev se razpisujejo ta le učna mesta: 1. Konjice, dekliška šestrazrednica, dve mesti učiteljic; 2. Sv. Kunigunda na Pohorju, dvo-razrednica, mesto učiteljice. Pravilno opremljene in kolekovane prošnje je poslati po službeni poti dotič-nemu okrajnemu šolskemu svetu do 24. avgusta 1923. Okrajni šolski svet v Konjicah, dne 24. 7 .1923. Poklukar, 1. r., predsednik. _ yHHTEJbCKA THCKAPA y JbyÖJbaHH, OpammuiKaHCKa yjiuna 6 HMa CBojy BJiacTHTy tßophhuy ujkojickhx nhcahana CBujy Bpcra h pHcame KFbHra, öpouiypa h th-CKaHHua CBHjy BpcTa y cpncKOM hjih XpBaTCKOM je3HKy - hHpHJIHUOM H JiaTHHHUOM. U,eHe HHCKe! Parita co^AHal H3Hin;ia je y cpncKO-xpBaTCKOM je3HKy KrbHra: „HcTopHja Cp6a, XpBaia h Cjio-BeHaua". yyóeHHK 3a yuehhke hapoähhx uiko^a. Oäo-6peH OÄ-tyKOM roen. MrmncTpa FIpocBeTe O. H. Bp. 45. 659. h3paaho: Jobo 11. JoßaHOBuh, uiecj) Kaöw-HeTa MHHHCTpa ilpocBeie. Hapyqöe npmvia yqHTe^CKa THCKapa y JbyóJbaHH. yßeAHTe y CBoje ujKOJie caMO nncaHKe y^H-Te.7bCKe THCKapHe, 3axTeBajTe y TproBHHaMa (ÄyhaHHMa) caMO OHe CTBapn, Koje npoH3-Baljajy Hama CTaJieuiKa rocnoflapcKa no^y-3eha! lllKO^e HMajy 10% nonycTa — TproBun no ÄOroßopy. Hapyyöe npmvia: yMMTEJbCKA THCKAPA, JbyBJbAHA, 4>paHMHuiKaHCKa yji. 6. ZIKO - - in se prepričajte, da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol. Priporoča se: HOTEL SLON kavarna, restavracija in kopališče. à Hedžet - Koritnik. à 10 — ■o o i* o « C s v TI & 3 'K E 2 n N N il Z Na kongres došlemu učiteljstu 10°|o popusta edinole v trgovini Josip Matek LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, poleg hotela Štrukelj. Bombaževo in platneno blago, predtiskanje modernih in navadnih vzorcev za šolo in dom. Primerna prlloinostna darila za neverjetno nizke cene. V o - 3 H B| * 3 o* n "«a o o < o TOVARNA TELOVADNEGA, ŠPORTNEGA, IGRALNEGA IN GASILNEGA ORODJA STANE VIDMAR PRED ŠKOFIJO 19. LJUBLJANA Sv. PETRA CESTA 75. MODNA IN ŠPORTNA TRGOVINA ZA DAME IN GOSPODE P. MAGDIC LJUBLJANA NASPROTI GLAVNE POSTE. NAJVEČJA IZBERA DAMSKIH OBLEK, BLUZ, PLAŠČEV IN NAKITNIH PREDMETOV DALJE KLOBUKOV ZA GOSPODE PERILA, KRAVAT IN DRUGEGA. TELEFON 1NTERURBAN 438. ■ai D ■ a ■ a * □ ■ a ■ n ■ □ ■ □ ■ □ ■ □ ■ a ■ a □«□■□9iCDBDlDiaI □ a □□□□□ a □ a a a □ □ □ □ ■ n □ □ □ n a □ □ a anana a ts □ Jugoslovanska električna d. d. Browrt Boveri, zastopstvo v LJUBLJANI, Resljeva cesta štev 4, priporoča svoje prvovrstne električne stroje ter ves v to stroko spadajoči materijal. a M □ □ □□□□ D D □ □ □ a a □ □ ■ a o . a a □ □ a □ □ □□□□□ IOB □ □ □ S a . a ■ □ ■ ■□■□■□■□»■□■□«□sagDBaaGBaflDBaiDBDBDaaHDaaaaHDiaaDaaiaBaanuaiciaDa HOTEL ŠTRUKELJ, Ljubljana vogal Kolodvorske, Dalmatinove ulice / priporoča 40 novo opremljenih sob za tujce p? zmernih cenah. Prvovrstna restavracija, krasen senčnat vrt. V neposrednji bližini učiteljišča in mestne šole na Ledeni, zato pripravno za učiteljstvo, ki je nastanjeno na teh šolah. Jernej Černe, lastnik. TRGOVINA VSEH S0K0LSKIH POTREBŠČIN, PFTFD P A PIIFIPD ZAHTEVAJTE BREZPLA-POOBLAŠČEN. DOBAVITELJ 0R. JU. NA. IN 1 ^L^NA ' """ U. D. R. TER MODNI SALON ZA GOSPODE vidovo!**c^A šrEv.2. POGOJE. — i n ■Uli— — — HI I—m —i —i Knjigarna, veletrgovina papirja in knjigovezna industrija Vilko Weixl Maribor, Jurčičeva ulica štev. 8 se priporoča cenj učiteljstvu in šolskim vodstvom v nabavo svojih potrebščin Cene zmerne in popust. t V ko ist „Jugoslovenske Matice"! „IDO" Prašek za črnilo raztopljiv v mrzli Lvodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in tekoče ekstrakte! IHE(" Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za fpll/E# več kot 100% cenejši kakor tekoče črnilo! Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in tf ff cenike, kateri se pošiljajo brezplačno. IDE$" imita miti izdelkov Tacen pii Liijani. Priporoča se tvrdka: Josip Peteline Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Tam se dobi: Najboljši šivalni stroji „GRITZNER" v vseh opremah in sistemih, olje, igle, posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika. Galanterije, modno blago, čipke, vezenine, gumbi, bombaži, I. M. C. prejica, pletenine, milo, jedilno orodje: alpaka, aluminijum, palice in sploh vse potrebščine za šivilje, krojače, črevljarje in sedlarje na malo in veliko. Cene zmerne. Postrežba točna. IlpenopyMa ce (J)HpMa: JOCHII rieTejiHHu, Cb. íleTpa Hacnn 7. JbyEJbAHA Cb. ÍleTpa Hacnn 7. TaMO ce Aoónjy: HajóojbH uiMBahn crpojcbh „rpmt3hep" y cbhm onpeMaMa h chctemhma, yjbe, hwe, nojejiHHH acjiobh 3a rnHBahe CTpojeBe h motopu (óhuhk^h), nheymaraka, TajiaHrepnja, moaha po6a, qnnKe, Be3HBa, Aymera, naMyK, H. M. LJ,- npeljnua, n^eTHBo, canyH, je^ahe opylje: a^nana, ajiyMHHHyM, niTanoBH h onuiTe CBe noTpenniTHHe 3a iiiHBHJbe, Kpoja^e, oóyhape h ce;yiape Ha m a ji o h bcjihko. UeHe yMepeHe. IIocjiy>K6a Tamra. Tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo 19. Ln aros! En detail! T. Mencinger Komenskega ulica. LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 43. Delikatesna trgovina. Zajuterkovalnica. Hladna klet. V isti ulici kakor učiteljišče in I. mestna šola (Ledina). — Na razpolago telefon štev. 233. ANT. RUD. LEGAT Zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo. Največja strokovna šola za stenotipijo v Jugoslaviji. Vrazova ulica štev. 4. Maribor Nasproti Narodne banke. Lastna specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon št. 100. Začetek tečajev za stenografijo 1. oktobra, za strojepisje dnevno. ro" o i o o o ...... o 1 Izdeluje „BISTRA" tovarna ključavnic in okov za pohištvo DOMŽALE pri Ljubljani. HoBa KH>nra! HoBa KH>nra H3Huuia je HOBa yy6eHa KH>wra: „HcTopnja Cp6a, XpeaTa h CjioeeHaua". yy6eHHK 3a yqeHHKe HapoAHHx uiKOJia. Oflo6peH 0a;iyK0M rocn. MHHHCTpa npocBeTe O. H. Bp. 45.659. m3paflho : j o b. j0bah0bhh, petpepeHT MHHHeTapeTBa npocBeTe. Kn.Hra urraivinaHa je hnpmiHuoM Ha cpncno-XpB3TCKOM je3HKy y yMHTejbCKOj THCKapH y Jby6jbaHH. IJ,eHa SpoumpaHe Ku.Hre jecT 14,Hhh, tbpao Be3aHe Krt.nre 16 /Ihh. Hapyi,i6e nprnvia: yqHTejbCKa THCKapa, Jby6jbaHa OpaHHHUJKaHCKa yjinua 6. „SLOGRAD" Slovenska gradbena in industrijska d. d. Telefon inter. 180. Telefon intcr. 180. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo"-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. A/\A- Obče znana restavracija pri M <; na Gosposvetski cesti štev. 14, (| v Ljubljani priporoča se p. n. učiteljstvu za poset, Ivanka Gorše restavraterka. k -■\AAr- steklenice za konzer- jHf&j ||f viranje sadja, povrtnin in mesa so najboljše in najcenejše. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar Ivanjkovci, Slovenija. Ceniki na zahtevo! Istotam se dobijo tudi poučne knjige o konzerviranju v clovenskem in srbohrvaškem jeziku. Priporočamo Kolinsko cikorijo najboljši pridatek za kavo. Dobi se po vseh trgovinah. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV KALMUS & OGORELEC PRIPOROČATA PEČI, ŠTEDILNIKE, OSTEKLENE PLOŠČE ZA OB-KLADANJE ZIDU, PLOŠČE ZA TLAK, OGNJETRDNO OPEKO, CEVI IZ KAMENINE ZA STRANIŠČA IN KANALIZACIJE, SPECIJALNE PEKOVSKE PLOŠČE I. T. D. Konfekcijska trgovina L MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta se priporoča c. učiteljstvu za nakup vseh vrst oblek, površnikov, zimskih sukenj i. t. d. po najnižjih, konkurenčnih cenah. Prvovrstno angleško in češko blago v najsolidnejši in najtrpežnejši izdelavi. UDIH Radovi vježbavnica zagrebačke Visoke pedag. škole. Izdaje Dr. Jure Tusič, prof. prakt. pedagogije. Prva knjiga: Metodika škole rada od Dr. Jure Tusiča. Dobiva se u Upravi knjižnice prakt pedagogije. Cijena 20 Din, poštarina 3 Din. Strune za vse instrumente in druge glasbene potrebščine nudi po priznano najnižjih cenah pri izborni kakovosti Minka Modic trafika, Kopitarjeva ul. 1. (bivša Mahrova hiša) Cenj. tovarišem, orkestrom in tamburaškim društvom pri odjemu preko 100 Din 5°/o pop. Kupujem tudi stare 4 4 šolske vijoline. Izletnike in potnike, ki nameravajo posetiti Slovenijo, opozarjamo na kažipot po vsej Sloveniji, ki je izšel v naši založbi pod naslovom: Vodič kroz Jugoslovenske Alpe. (Slovenija) Sestavil Rudolf Badiura. Lečišta, letovišta, kupatila, prirodne znamenitosti, izleti, alpske ture — 7 zemljevidov in načrt Ljubljane, 74 slik. Prvi ter edini praktični kažipot po vsej Sloveniji, Jugoslovanski Baedeker, se prodaja po vseh knjigarnah. Cena 100 Din. Na Triglav! Sestavil Rudolf Badiura. Kažipot po Triglavskem pogorju. Za turiste, izletnike, športnike, tujce in prijatelje krasot naše domovine. Cena 20 Din. Cena 20 Din. Založniška knjigarna Ig. Kleinmayer & Ferd. Bamberg v Ljubljani. ima v svoji zalogi še skoro vse doslej izišle knjige ter jih oddaja članom in nečlanom po določeni prodajni ceni, ki ie razvidna v „Pedagoškem Zborniku" za leto 1922. Redni člani plačajo letno 20 Din, ustanovniki enkrat za vselej 400 Din. Stari t. j. predvojni ustanovniki doplačajo enkratni znesek 200 Din, ali pa vsako leto polovico članarine. Za vplačano članarino nudi Slov. Šol. Matica svojim članom vsako leto 3—4 knjige ponajveč pedagoške vsebine. Naročila, denarne in druge poši-ljatve je pošiljati na naslov: Slov. Sol. Matica v Ljubljani, Komenskega ul. 8. Članarino za 1. 1923 je vplačati letos izjemoma do konca septembra t. 1. #■■■——■■■11.........■■—■■■n^ 5" Konfekcijska industrija ■■ DRAGO SCHWAB j Ljubljana Pod Narodno kavarno. Dvorni trg 3. Priporoča svojo bogato zalogo modnih promenadnih, salonskih in športnih oblek za gospode in dečke. Vedno v zalogi vseh vrst raglani, površniki, zimniki, dežni plašči, pelerine, usnjeni suknjiči, čepice, perilo, deiniki itd. ■ i ■ i Specijalna zaloga angleškega in teSkega sukna. Zajamčeno prvovrstna izdelava oblek po meri. IK Ml JIH U ■■ Solidne cene! Lastni izdelki! ■■ «¿r UČITELJSKI „ZDRAVILIŠKI DOM" V ROGAŠKI SLATINI R. Z. Z O. Z. 0 3E3E yHMTEJbCKH „3^PABHJ]HIUKM J\0M" y POrALLIKOJ C/IA-TMHH P. 3. C O. J. nPHMA JOLil £0 KPAJA T. 1923 HOBE 3A£Py>KHHKE, KOJH MOPAJY RA BY^Y HJIAHOBH ,yjy« y BEorPA^y, noß AOCAjXAWibviM yroßHoeraMA — H3A HOBE rOÄHHE IIOBHCH CE FIPHCTynHHHA 3HATHO. UEHE y „ROMY" CY nPHMEPHE; yHHTEJBH H EBH- XOBH POTDAUH jxOBE JOLUTE 10—40o/0 nonycTA.p 3X1PABM/1HLUTE POrALUKE G/IATHHE HYBA 03J1PAB-JBEHdE CBHX BO/IECTH HA nPOBABHJlHMA.fi & nOTPEBHA PA3JAIUH)EEBA ^AJE HAHE/IHHK 3A/lPyrE LUKOJICKH PABHATE/B AHTOH IWC, £OJl nPH XPACT- HHKy. UČITELJSKI „ZDRAVILIŠKI DOM" V ROGAŠKI SLATINI R. Z. Z O. Z. SPREJEMA ŠE DO KONCA L. 1923 NOVE ZADRUŽNIKE, KI MORAJO BITI ČLANI ,UJU' V BEOGRADU, POD DOSLEJ VELJAVNIMI POGOJI — PO NOVEM LETU SE ZVIŠA PRISTOPNINA ZNATNO. CENE V DOMU SO ZMERNE; UČITELJI IN NJIH SVOJCI UŽIVAJO ŠE POVRH 10—40% POPUSTA. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA NUDI ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNI V PREBAVILIH. POTREBNA POJASNILA DAJE NAČELNIK ZADRUGE ŠOL. RAVNATELJ ANTON GNUS, NA DOLU PRI HRASTNIKU. „Učiteljska Samopomoč" ) I „yqHTe;bCKa CaM0n0M0M" je ApyinTBO, Koje nivia CBpxy no CMpTH 3aapyrapa aa™ 33kohhthm 6aujTHHHU,HMa HOBH3Hy nOTnOpy (nOCMpTHHHy). rioCMpTHHHa H3HOCH tojihko nyra no 2 XIhh, kojihko ,a.pyniTBO 6poja M^a-HOBa. /IpymTBO je 6hjio ycTaHOB^>eHO r. 1898. h HMa aaHac 544 M^aHa. npHrjiacyjy ce cbanu aaH hobh mia-hobh. rioCMpTHHHa je ca,a,a 1088 /I,hh. ,H,pyniTBeHe hmo- BHHe HMa npeKO 10.000 Rmh. 3aApyrapn Mory 6hth ynHTejbH, n>HXOBe >KeHe h yqH-tejbhne cbhx jabhhx h 3ace6hhx uikojia y kpajbebhhh Cp6a, XpBaTa h C/iOBeHana. YBeTe 3a npHCTyn, n^ahan>a h CBa nojannt>en>a 3a ApyuiTBO a.aje HBaH Kou,HjaH™h, yqHTejb y Jby6jbaHH, TocnocBeTCKa uecra 13/55. Ko >Ke;ih ochm nojamH>eit.a h apyuiTBeHa npaBHJia (y oiobchckom h cpncKOxp- BaTCKOM je3HKy) HeKa nomade ,a,pyniTBy 4 ZIhh. ilc>3HBJbaMO CBe apyroBe h flpyrapune oa Bap^apa ao TpHrnaBa y Ham Kpyr. „Učiteljska Samopomoč" je društvo, ki ima namen po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem denarno podporo (posmrtnino). Posmrtnina znaša tolikokrat po 2 Din, kolikor šteje društvo članov. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1898 in ima danes 544 članov. Priglašajo se vsak dan novi člani. Posmrtnina je zdaj 1088 Din. Društvena imovina je čez 10.000 Din. Društveniki morajo biti učitelji, njihove žene in učiteljice vseh javnih in zasebnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pristopne pogoje, plačila in vsa pojasnila za društvo daje Ivan Kocijančič, učitelj v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13/55. Kdor želi poleg pojasnila še društvena pravila (v slovenskem in srbohrvaškem jeziku), naj pošlje društvu 4 Din. Vabimo vse tovariše in tovarišice od Vardarja do Triglava v naš krog. I Učiteljska tiskara Čekovni r. 10761 u Ljubljani Frančiškanska ulica br. 6. Telef. 312. je najmodernije uredjena te izvršiva sve tiskarske poslove od najpriprostijeg do najmodernijeg. Tiska školske, mladenačke, literarne i znanstvene knjige. — Ilustrovane knjige sa jedno- i više-bojnim tiskom. — Brošire i knjige u malim kao i u najvišim nakladama. — Novine, revije i mladenačke listove. Vlastita tvornica školskih sveska. Školski sveski za osnovne i srednje škole. Risanke, dnevnici i beležnice. Ukusna oprema ilustrovanih kataloga, : : cenika i reklamnih listova. : : Učiteljska knjižara prodaja slovenačke znanstvene, strukovne, li-jeposlovne, pripovedne te mladenačke knjige; onda knjige za osnovne škole, srednje i obrtne škole; zaliha svakovrsnog papira, pisačih, cr-tačia i školskih potrebština i učila; umjetne i pokrajinske razglednice u velikom izboru. Podružnica Knjižare — Simon Gregorčičeva ulica br. 2. yqHTejbCKa THCKapa MeKOBHH ypea 10761 y Jby6jbaHH ^paHHHuiKaHCKa yjiHua 6p. 6. TeJieifioH 312. je HajMOAepHHje ypetjeHa Te H3BpuiHBa CBe uiTaivinapcKe nocjiOBe oa HajnpHnpo-CTHjer no HajMoaepHHjer. IllTaMna mKOJiCKe, MJia^eHaMKe, ;nrrepapHe h 3H3HCTBeHe KfbHre. — H;iycTpoBaHe kh>Hre ca je^ho- h BHUie6ojHHM thckom. - bpoluhpe h KfbHre y m3jihm Kao h y HajBHuiHM HaK./ia,naMa. — HoBHHe, peBuje h MJiaaeHaHKe ^HCTOBe. BjiaCTHTa TBOpHHUa IIIKOJICKMX CBeCKa. LUkojickh cbeckh 3a 0ch0bhe n cpe^fte unKUHue. ynycHa onpeivia HjiycTpoBaHHx naTajiora, : : uehhka h pekjiamhhx jiHCTOBa. : : ynHTejbCKa Kit»n>Kapa npo,a,aja c^oBeHaMKe 3HaHCTBeHe, CTpyKOBHe, ;ie-nocrcoBHe, npunoBeAHe Te M.na;ieHame h oop-rae uiKOJie; 3a^Hxa eBaKOBpeHor nanupa, nncaliHx, upTah«x h uikojickhx noTpe6mxHHa h yhh^a; yMeTHe h noKpajnHCKe pa3meaHnue y bc/ihkom H36opy. noflpy>KHHua kh>u>Kape — Chmoh TperopHHHeBa y^wua 6p. 2. Tvornica učila i školskih potrebština u Ljubljani javlja, da otvori u najkrače vrijeme svoj drveni odeo, gdje če se izradjivati najmodernije klupe, školske ploče, črtala i trokute za table (ploče), stajala za zemljovide, ormariči za učila, risarske daske, razni geometrijski i risarski modeli, strojevi za čitanje, računala i druge školske potrebštine. Ujedno otvara se takodjer prirodopisni odio, koji je bogato založen raznim nadenutim pticama i četveronošcima. Poslužba je tačna i solidna! Cjene za konkurencu: „Svoj k svome!" TUŠ. TBOpHHna y4HJia h uikojickmx noTpeSuiTHHa y Jby6jbaHH jaBJba, m otboph y Hajnpahe BpeMe CBoj apBeHH oaeo, rjie he ce H3pafjHBaTH HajMoaepHHje KJiyne, uiKOJicne njiOMe, upTajia h TpoKyTe 3a Tačjie (njioMe), CTajajia 3a 3eMJbOBH,ae, opMapnhH 3a yqHjia, pncapcne flacne, pa3HH reoMeTpHjcKH h pHcapcKH MoaejiH, CTpojeBH 3a HHTaite, paHyHajia h ,apyre ujkojickc no-Tpe6uiTHHe. yjeflho OTBapa ce Tanoljep npHpo,nonHCHH oaeo, kojh je SoraTO 3ajio>KeH pa3HHM Ha,neHyTHM nTHuaivia h MeTBepo- HOIUUHMa. FIocjiy>K6a je TaHHa h cojunHa! U,eHe 3a K0HKypemiy: „Cboj k CBOMe!" jym. | II Hn v Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. ZADRUŽNIK lahko postane vsak. Delež znata 12-50 Din, vstopnina pa 2 Din. Deležne vloge se obrestujejo po 5 o/o. HRANILNE VLOGE se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5 o/o, proti polletni odpovedi pa 7°/o. Obrestovan je se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dan vsakega meseca. Obresti se kapitalizirajo celoletno. Rentni in invalidski davek plačuje zadruga. POSOJILA se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Vrata se vsakih 100 Din po načinu: . . „„ A v 12 mesečnih rokih in sicer 11 rokov d 9 Din — p, 12. rok 5 Din 87 p D v 38 mesečnih rokih in sicer 37 rokov k 3 Din - p, 3_8. rok 4 Din 63 p ■i 6 <, — ,, 4 „ 50 „ 18. 25. 5 1 29 87 E F 48 „ 63 ii ii 47 62 ii •i 2 2 50, 48. 63. 1 2 97 10 8 ii ^8 ,. ,, ,, „ 17 c ii 25 ,, ,, i, ,i 24 „ V teh načinih so Se vštete 9°/o obresti. „„ . , , INFORMACIJE pošilja zadruga vsakemu franko, kdor vpoSlje 4 Din v pisemskih znamkah. Na proSnje brez poSiljatve znamk se principi elno ne odgovarja. DOPISE je naslovljati edino na zadrugo. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. URADNE URE so izvzemSi praznikov vsak četrtek in vsako soboto od 17. do 18, ure. H i -j