Naša zborovanja. Shod dr. Korošca v Celju. jPrihodnjo nedeljo, dn 24, septembra ob 9. uri dopoldne se vrši v Celju v \eliki dvorani Narodnega doma shod Slov. ljudske stran ke za ves celjski in laški okraj. Spored: Ob 8. uri župnijski cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom zj može (dr. Hohnjee). Ob 9. uri shod v Narodnem do mu. Govorijo poslanci: dr. Korošec, Krajnc in dr. Hoh njec. Sv. Barbara v Halozah. Prihodnjo nedeljo, diie 2i septembra po rani maši se vrši pri g. Reiherju sh« Slovenske ljudske stranke za Haloze. Govorita posfa nec Fr. Žebot in urednik Januš Golec. Haložani iz <ir> mače in sosednih župnij v nedeljo k Sv. Barbari, Krščansko misleči obrtniki so zborovali v nedeljo, 17. septembra v Mariboru v Ganibrinovi dvoranl. Nismo mislili, da ima naša stranka med obrtniki toliko vrlih pristašev. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Na shodu so bili navzoči in so govorili trije posranci dr. Hohnjec, Škoberne in Žebot, trije člani Trgovske ir obrtne zbornice: Ogrin, Stupan in Lančič ter mno$ odlični predstavniki obrtnega ter trgovskega stanu. Ns pravil se je načrt, da krščaiisko misleči obrtniki vseh okrajih organizirajo okrajne Obrtne zveze. Obrt niki, ki želijo, da se v njih okraju ustanovi Obrtii zveza, naj pišejo predsedniku mariborske Obrtne zvea slikarskemu mojstru g. Ivanu Lorber (Vetrinjska uli šl. 3). Po shodu so si udeleženci ogledali obrtno ra stavo. Dr. Korošec v ŠošJanju. Dne 8. oktobra po ranem sv. opravilu ob pol 9. uri se vrši v Soštanju v glavni dvorani hotela «Union« okrajni shod Slovenske ljudske stranke za ves šoštanjski okraj. Govorijo gg.: dr. Korošec, poslanec Pušenjak in urcdnik «Slovencas Smodej. Povabljeni vsi naši somišljeniki šoštanjskega okraja: kmetje, delavstvo in obrtniki! OKRAJNI SHOD KZ V KOZJEM. Že celo leto so želeli naši vrli pristaši kozjanskega okraja večjcga shoda Rmetske zveze za cel okraj.Odkar pa je samostojni minister*Pucelj na svojcm shodu y Kozjem doživel tako strahovit poraz, so vrli naši možje hoteli z veličastnim okrajnim shodom pred svetom pokazati, da kozjanski okraj ni le proti samostojnim, ampak da je odločno v taboru Slovenske ljuds>kc stranke. V nedeljo, 17. septembra je kozjanski okraj lo res javno in slovesno pokazal. To je bil za našo stranko v kozjanskem okraju dan zmagoslavja. Iz vseh 13 župnij kozjanskega okraja so naši vrli pristaši prispca na okrajni shod Kmetske zveze. Shod se je vršil v prostorih gospe Frančiške Kobijeve, ki ji za njeno blagj raklonjenost izrekamo s tem javno zahvalo. Otvonl ga je preč. g. dekan Marko Tomažič ter kot okrajni načelnik, ki že nad 25 let načeluje okrajnemu odboru, pozdravil dobrih 1000 zborovalcev broječo množico. /a predsednika okrajnemu shodu je predlagal našega vrlega Martina Vrečka, ki ima poleg gospoda dckana za kozjanski okraj, posebno za gradnjo cest, gotovo naj,veeje zasluge. Žborovalci ga navdušeno pozdravijo kot predsednika shoda. Prvi je govoril doniači poslanec Davorin Krajnc. Jasno je razložil in prepričevalno utemeljeval, zakaj jc potrebna vera in njene zapovedi tudi v javnem življenju, prcdvsem v politiki. Lcpo je rekel: «Za-se dobro gospodariti zna tndi tisti, ki nima vere; a za druge, posebrio za siromake dobro gospodariti more in zna samo tisti, ki ga vodi globoka vera in božje zapovedi. Kdo pa ima bolj dolžnost gospodaiiti za druge, zlasti za ubožncjše sloje, ko tisti, ki vodijo državo, ministri in poslanci. Ako teh ne vodi vcra, jih pri njih državnem gospodarslvu tudi ne vodi ljubez^.i in pravičnost, ampak samoljubje in krivičnost. Kako lažnjivo je bilo govorjenje samostojnih, da vera vpv litiki nima nič opraviti! Ravno oni sami so najživejši dokaz, kam dovedejo ljudstvo poslanci, l:i jih v politiki ae vodi vera. Z vero pa mora biti tesno združena ljubezen do slovenskega maternega jezika, ki si ga pri vsem spoštovanju do srbščine ne damo vzeti! Tudi drugc posebnosti, vcrske in gospodarske, zla:4i pa na.šci slovensko kulturo in izobrazbo, si hočemo chraniii. Zato zahtevamo avtonomijo združene Slovenije. Za poslancem Krajncem je nastopil poslanec .Stanovnik, dolgoletni župan iz Horjula na Kranjskem, ki je tudi načelnik Županske zveze za Slovenijo. Govoril je s potebnim povdarkom o krivici ki jo dela vlada nam katoličanom glede šole. Katoliški slarši so zidali šole in vsled tega obremenili občine s tcžkimi dokladami, oai jih morajo popravljali, skrbeti za kurjavo itd. A odiočati o šoli hočc samo vlada. In ta vlada, v kateri sc • lijo samostojnfiži, je sklenila v ustavi, da je odslej veronaak prost predmet, ki ga otrok obiskuje ali pa nc. Doslej v šolskem izpričevalu na prvem mestu bo veronauk odslej poslavljen na najzadnje mesto! Ali ni t<> žalostno? Na podlagi ustavc, s katero se samostojaeži bahajo, je pred 14 dnevi sklcnil Višji šolski svet, da solske ofroke tudi k šolarskim mašam, k spovedi in obhajilu ne more nikdo silili! Daleč smo prišli s pomočjo tistih poslamev, ki so jim žalibog tudi ninogi katoliški Slbvenri dali glasove! Oba poslanra, Krajnc in Stanovnik, sta tudi prav obširno govorila o škodljivem državnem gospadarstvu sedanje vlade in žela od :borovabev hvaležno odobravanie. Kar dvigali pa so se zborovalci v navdušenju, ko |e uredjnik «Slovenca« g. Smodej goyoril o avtonomiji Slovenije. Tako jasno in priprosto a ob enem odločio je raziožil, kako jc avtonomijo zedinjene Slovenije zaiiteval dr. Korošec že ob razsulu leta 1918 v Šviei; Srbi sona njegovo zahtevo pristali. Tudi v narodnem predstavništvu pred volitvami leta 1920 so Srbi živeli v prepričanju, da Slovencem gre avlonomija. A prišli so po volitvah leta 1920 v Beograd slovenski samostojneži, se tam predstavljali kot edini pravi predstavniki Slovencev ter sramotno glasovali za cenlralizem in delitav /e itak med tri države razkosane Slovenij?. A trdernu i)oju Jugoslovanskega kluba se je zabvaliti, da šmo da.cs že bliže avtononjije, nego si sami mislimo! Ljudje, vi so ustvarili centralistično ustavo, danes zborujejo, ia centralistično ustavo prenaredijo in pokrajinam da)o avtonomijo. To je velikansko zadoščenje za Slovensko Ijudsko straiko, ki je skoro dve leti edina zahtevala zakonodajno avtonomijo nerazdeljene Slovenij:. A boriti se je Ireba za avtonomijo, gospodarske ;>ravicc kinetskega, dclavskega in malega obrtnega sta iu ter za cnakopravnost katoliškc Ccrkve še dalje, do vonca. Naše orožje je aiaša brganizacija! O lem je go- oril sbrankin tajnik Krajnc. Pokazal je sadove dobio zvedene organizacije z vzgledi iz drugih stanov in Iržav, posebno uspehe organizacij katoličanov. H kou- u je navedel besede sv. Avguština, ki veljajo današnj^- uiu času prav posebno: Mnogi se pritožujejo nad trpljenjem, češ, saj mi tega nismo zaslužili. A sv. Av- uštin pravi: «Tudi tisti, ki se imajo za nedolžne in v plošni bedi trpijo s krivimi, niso tako nedolžni, kak >r i mislijo. Ker niso dovolj korajžno nastopili proti hu- aemu, ker so pustili mirno. da se jc hudobija širiJj. Hudobneži so se združili in orgatiizirali, dobri ne. Do bri so malodušno in obupno stokali, če je hudobij.i slavila zmagoslavje, a niso storili ničesar, da bi jhn hudobnim zmagoslavje iztrgali. Na skrivnerr so polniii zrak s slabimi tožbami, namesto, da bi se zbrali in ki- kor mogočna vojska vstali in hodobijo pogazili!« Ali ne veljajo le besede tudi marsikateremu izmed nas, ki se ni dovolj brigal za našo organizacijo Kmetske zveze, ^i hoče z združenimi močmi streti zmaju v Beogradn trojno glavo centralizma, kapitalizma in svobodomisel stva? Na koncu zborovanja je tajnik Krajnc predlag:il sledcčo resolucijo: «Dne 17. septcmbra na shodu KZ v Kozjem zbrani zborovalci odobravamo delovanje Jugoslovanskega kluba, mu izrekamo svoje popolno zaupanje, ter ga pozivamo, da vztraja v borbi za avtonomijo Slovenije. Najodločneje protestiramo zoper na meravani šolski zakon, ki bi vzel staršem pravico do odločevanja o vzgoji lastnih otrok«. Resolucije je vs.i tisočera množica z navdušenjem sprejela. Proti resoluciji sta glasovala samo dva fanta, Jevšnik iz Kozjega in Turnšek iz Pilštanja, ki sta plaho boječe dvignila roke proti. Značiliio je, da je na zadnjem Pucljeven shodu glasovalo za samostojno šest ljudi, na našem pa med tisoč zborovalci še samo dva. Pazite dobro, da š teh dveh ne izgubite, kaj boste imeli potem za seme? Cele dve in pol ure je trajalo zborovanje. Ljudje s i vztrajali do konca! Še ko je ob pol 2. uri predsednik Vrečko zaključil shod, so ljudje rekli: «Škoda, da jo konec! Še bi dalje poslušali!« Vrlo ljudstvo kozjanskega okraja! Na pravi poii si! Drži seje stanovitno! Bodi ponosno na 17. septem ber, ko si ja\iao pokazalo tudi vsemu svetu, kako dobn. in katoliško si! Bodi ponosno, da pripadaš straaki, ki nosi na svojem praporu gesla: katoličanstvo, avtonjmija ter dejanska ljubezen do ubogih! Bog vas živj! Prihodnje leto zopet na tako veselo svidenje, kakor jc bilo letošnje, 17. septambra. Tinje pri Slov. Bistrici. . nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil pri nas shod SKZ ozir. SLS, na katerega je prišei poročat poslanec g. Davorin Krajnc. Mnogobrojni množici je na prostem pred farovžem v poljudncm govor.i razložil notranji iu zunanji politični položaj in program, na katerem delajo naši poslanci za zboljšanje našega stanja. Ljudstvo je pazno in z navdušenjem poslušalo govor poslanra ter živahno sprejelo resolucije. Bocna. že diugič v letošnjem letu smo imeli v ne deljo, 17, seplembra zborovanje KZ. Poslanec Pušenjak nam je razložil sedanjo davčno politiko in govoril o davčnem zakonu. kateri bi odgovarjal gospodarskim razmeram in uvaževal gospodarsko šibke sloje. — Nato se je vnela jako živahna razprava o ležkočah splavarjev pri pristanišnih kapitanatih na Savi, o slabih poštnih zvezah v okraju, o stališču kmeta in delavca, o zavarovanju za starost in onemoglost, o vojaškib zadovah, o razdelitvi, ozir. združitvi občin itd. Gospod poslanec nam je dal tcmeljita pojasnila in obljubil posredovanje. Takih zborovanj, ua katerih se tako lcpo povdarja stališče kmeta kakor tudi delavca in bodri k vzajemnemu delu, želimo še več. Posebno hvalo sitn dolžni našemu županu, ki je spretno vodil cclo zboro vanje in spravil v razgovor vsa najbolj pcreča vprašanja. .