PLANINSKI VESTNIK^^^^mh^MM^BM^MI
TO JE IZZIV ZA ALPINtSTE-RAZISKOVALCEl
STOMETRSKI VELIKAN V KRNICI SLAPOV
MIHA ŽUŽEK
0 slapovih v dolini Loške Koritnice sem že pisal (PV 1985/5 in 1987/11). Medtem je lista prelepa dolina razkrila še nekaj svojih skrivnosti: vseh slapov poznam zdaj že okrog petdeset! Vse kaže, da je to najbolj »slapnaio« območje v Sloveniji in da je tam tudi najvišje »slapišče« — sistem zaporednih slapov — ne le v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji; kar tisoč metrov bo visoko!
Letošnja zima brez snega je odprla možnost, da bi raziskali tudi kotičke, ki so redno celo poleti pod snegom. Med drugimi je to krnica nad zgornjim delom vasi Log pod Mangartom. Tik pod gostilno (letos ponovno odprto) vodi asfaltirana pot do Koritnice, čez viseči most, takoj na desno po stezi in spet čez potok, pritok Koritnice, navkreber po stezi in kmaiu spet navzdol čez potok — nato po stezi ves čas po (naši) ievi strani potoka (gledano nizvodno po desni) mimo že opisanih slapov Dvojne iatvice, Katedrale, Parabole in drugih vse do zatrepa pod steno, nato ob potoku v desno — in po nekaj sto metrih se začno spet siapovi: prvi ima kakšnih 12 metrov, drugi 8, nad njim nas preseneti izredno [ep kotlič, skoraj pravilen kvadrat 4X4 metre in z globino do dveh metrov, vanj pada 7-me-trski slap, nad njim pa je še vrsta manjših skokov.
Zdi pa se mi bolj smiselno, da vse te stopnje štejemo za en sam stap, visok okoli 30 metrov; po markantni kadfci ga imenujmo Slap s kadico. Vendar ogled teh slapov zahteva kar nekaj plezanja, je torej le za izurjene.
Zgornji del Slapa s kadico
Od kadice naprej je lažje: po skalnatih stopnjah se hitro vzpnemo v višjo, približno stometrsko kotanjo, na dnu katere nas preseneti precejšnje (15 do SO metli rn tca slapov prereže Loške stene med Vrhom Rup (2197 m) In Oblico (2233 m)
248
PLANINSKI VESTNIKI^^^^^^hhh^^M
Veliki Drsnik, visok okrog sto metrov
rov) jezerce z drobnim peskom na dnu in z vodo, ki ni premrzla — kadar ni snega. Globina je poldrugi meter. A je letos menda prvič po 20 letih kotanja brez snega, zato po njenem dnu ni nobene bilke.
V jezerce prši slap — na prvi pogled vzame dih s svojo višino: takoj bi jo ocenil na sto metrov, tudi poznejše cenitve in primerjanja na slikah ter ogle-
dovanje od vasi Strmec z dobrim daljnogledom so potrdile to višino. Nad jezercem je mogočna stena, nagnjena 60 do 70 stopinj, z izrazito izboklino — dvajsetmetrskim »Adamovim jabolkom«. Vrh stene se prikaže bel curek, kl si je vrezai navzdol skoraj raven žlob, drčo, nekje bolj plitvo, drugje globljo, kakor mu je dopuščala kamnina, in se po njej peni navzdol; spodaj se razcepi v dva neenaka kraka ter zadnjih dvajset metrov elegantno preskoči globoko zarezan previs iz rahlejše kamnine ter Sumi po skalah in v jezerce. Vse skupaj takoj naredi vtis velikega tobogana — naj se tako tudi imenuje, seveda poslovenjeno: drsnik, vsekakor pa velik — torej Véliki Drsnik (manjših drsnikov je nad njim še cela vrsta). Pripominjam, da so bili posnetki narejeni v sušni dobi, ko je bito zelo malo vode, a zato pristopi lažji. Nad Velikim Drsnikom pa se slapovi vrstijo drug nad drugim. Vsaj pet je dobro vidnih iz doline ali od Strmca z dobrim daljnogledom, eden prosto pada kakšnih 50 metrov globoko, drugi drčijo; nekateri so vidni bolj od strani, nekateri se tudi skrivajo v žlebove. Začetek slapov je znatno nad vrhom Planinice (1534 m), spuščajo pa se čisto v dolinsko dno (okrog 630 m), tako da skupna višina znaša vsaj tisoč metrov in to bo skoraj gotovo najvišje slaplšče ne le v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. Na horizontalni osnovi nekaj nad kilometer se vrsti vsaj 17 slapov; najvišji je opisani V. Drsnik, Vabim alpiniste, da se lotijo te krnice: predlagam ime Krnica slapov, potok pa zasluži ime Slapnik — od domačinov nisem mogel zvedeti za nobeno posebno ime. Naj to krnico kakšna naveza zares razišče, naj opiše slapove v zgornjem delu in jih izmeri vsaj z višinomerom ter nam tako odkrije nov kos domovine. Dobro bo, če bodo izdelali skico.
VARSTVO VODE V ALPAH V SLOVENIJI
IZVIRI PRI VIRIH ONESNAŽEVANJA
DUŠAN NOVAK
Območje Alp v Sloveniji ni pretirano obsežno. Zajema Julijske in Savinjske Alpe, det Karavank, del Centralnih Alp (Kozjak, Pohorje) in njih predgorje (Pokljuka, Jelovica, Menina, Golte), se pravi nekako 20 odstotkov slovenskega ozemlja. Z geološkega vidika je to območje zelo razgibano; zgrajeno je tudi iz kamnin, ki zakrasevajo (predvsem Julijske In Savinjske Alpe) ter je v njih razvit značilen visokogorski kras. V zgradbi Alp sodelujejo kamnine različnih starosti, od paleozoika do mezozoika, terclarja in kvartarja ter
metamorfne in magmatske kamnine. Velik delež ima tudi ledenlško preoblikovanje. Po nekaterih koncepcijah so Južne Alpe In Dlnarldi enotna orogena cona. Julijske in Savinjske Alpe ter Posavske gube naj bi tako sodile k Notranjim Dinaridom v ožjem smislu. Alpsko-dinarska mejna cona bi bila označena s Karnijskimi Alpami in Karavankami. Osnovne enote strukture so vplivale na razvoj krasa. Sistemi razpok, prelomov in gub so spremenili kamnine v sekundarno pretrte komplekse z neposrednim podzemeljskim odtokom.	249