Politični ogfled. Avstrijske dež«le. A vs t rij sko. Svitli ccsar sc ukazali, daj se kitos opuslijo velikc vojaške vaje.v Galiciji, iz ozira na kolero, ki razsaja na Ruskem. Ako ravno pa ne bode vojaških vaj, gredo svitli cc.«ar še vendar-le v Galicijo, kakor se je bilo to naprej določilo. — Klubu konservativcev na Ijubo skliče vlada doželne zbore k malu po mali maši in najvažniše je vprašanje, kaj da se izgodi v češkem dež. zboru. Po tem se obrne cela notranja politika ali žc na levu, nemško in liberalno, ali na desno, slovansko in konservativno stran. Na vsak način pa »guganje«, na desno in levo, ne more se držati na dalje. Šlajarsko. Na nemškcm delu naše dežele je več katol.-polit. društev in ona služijo sedaj, ko je »doba niiru«, dt'ž. poslancem prav dobro, kajti na njib zborib razlagajo lahko svojini volilcein, kaj da so ali še čejo doseči bodi v državnem, bodi v doželncin zboru. Škoda, da je v tem oziru pri nas vse v »največjein miru!« — Dež. zbor snide so v Gradei v sredo dne 14. seplenibra. KoroSko. Za celovski volilni okraj je izvoljcn v dcž. zlior g. .1. Huber iz Peč pri Trgn. Liberalei so se kavsali za voljo le volitve do zadnjega dneva, ker ho inieli kar šliri može na ponudbo. — Volitve dež. poslanca bode treba tudi v Celovci, ker je sedanji, Fr. (ildckner, odstopil. — Na koroškeni je iz večine nemškolibcralna politika v rokah tujcev, privandravcev. No lako je ludi pri nas, dobro pa to ne inore biti. Kranjsko. Oba lista, ki izhajata v »Narodni tiskarni« v Ljubljani, delala na to, da inožje »napredne .stranke« ne pridejo na kalol. shod. Nam se ne zdi, da j(« lo narodno, mogoče pa, da jo »napredno!« — Včeraj jc prišlo kaeih 100 českih učiteljov v Ljubljano; bili se poprej v Zagrebu, Trstu, deloma tudi v Benctkah. V Zagrebu jc delala vlada oviro glcde na slovesni vsprejem, v Lnbljani pa v toin oziru inenda ni bilo ovir. Primorsko. Ker na Primorji možje, kar se tiče narodnega dela, spijo ali vsaj dremljejo, vzdiguje se sedaj ženstvo ler kliee na narodno delo. Posebno pa so vzele narodne žene in doklela družbo sv. Cirilo in Metoda v svojo skrb in na vočih krajih snuje se od njih podružnica te jako važno družbe. Tako je prav. Tržaško. Kaki ljudje so v Trstu, izpoznaš lahko i/, tcga, da se človek ondi ne sme iraenovati avstrijca, ("•o noče, da ga kak iredentovec nc opita »z norcem.« — V Trslu napravi neka laška hiša veliko pralnico na par Un- vzamo s tein največji zaslužek okoličanom, ki imajo do.slej Tržaško perilo na skrbi. H r v a š k o. Sabor ali deželni zbor je dovršil svoje delo žc zadnjo soboto, ali kar je storil, hi vredno, da se zapiše. — Zupan v Zagrebu bode brž dosedanji vladni komisar Močinski; piše se po madjarski in torej labko znanio, komu da služi. Ogersko. Kako da se dela pri Madjarih za nuuljarščino, vidi se do dobra iz tega, da n<: trpe nobene srodnjo šole več, ako se v njoj ne uči le v madjarskem joziku. Najprej so zatrli slovaške, sodaj pa so na vrsti runuinske Sole, da se prolevijo v niadjarske. — Dolegaeiji snidete se letos v Budimpešli in čo ostane pri tem, kakor se misli sedaj, začne se njijino delo dne 5. oktobra. Za 5 milj. bodo stroški letos višji, kakor pa lani. Vunanje države. Rim. Sveti oče Leon XIII. so imeli v nedeljo god t. j. po krslu, kjer so jini dali ime .loahiin. Kardinali Rimske cerkve so jiin častitali in sv. oče so imeli v lem prelep govor o Kristofu Kolumbu, pogunmem kristjanu. I talij ans ko. Na otoku Sicilija se množijo ropi dan na dan in si Ijudje ne upajo več na deželo, posebno čo so na glasu, da imajo kaj v žepu. Brž ga roparji vjainojo o belem dnevu in čc rodbina nc pošlje za-nj bogate odkupnine, umorijo ga po groznih mukab. Vlada pa ne raore roparjem do kože. To so vam lepi dnevi za — roparje. Francosko. V Parizu so sedaj urarji na vrsti za strike; če se jim ne dovoli pol franka na dan višje plačilo, potom odpovejo delo. No La *»slrike« se še že prenese. — Napoleonova rodbina se poteguje za jude in že ve, zakaj, sicer pa se ni bati za-nje. AnglcSko. (iladslone, scdanjt predsednik v ministorslvu, šLeje že svojib 84 let, ali še je čvrste postavc; če mu pa bode še loliko časa, da izpelje vse, kar je obljubil svoji .slranki, to je vprašanje. Najbrž pa misli tudi on, kakor drugi: obljubi, potem stori, ako te je še volja! N e m š k o. Iz bcsednc vojskc, ki se bije sedaj v lislih, ki so cesarju Viljemu in v onih, ki so knezu Bismarcku v službi, posnaine si lahko človek marsikaj, toda do Kisinarcka brž ne more v njem več rasti občudovanje: mož je surov in oblasten tudi nasproti cesarju. Našim Nemcein, tcm v Colji, Mariboru, Gradci .... pa je še vse eno »največji mož Neinčijc«. Rusko. Car Aleksander III. ni vsprcjcl slova ministra za finančne zadeve, ]»ač pa mu je olajšal posle ter se je novo ministorstvo napravilo. Višnjegradski toroj ostane na svojein mestu. — Kolera pojema, vendar pa še umrje na dan po več sto ljudij vslod nje. Bolgarsko. Fordinand princ Koburški, izvoljen knez vseh Bolgarov, se je vrnil na bolgarska tla in je v tem prinesel domov samo veselje, čež, da so ga povsodi, posebno pa še na Angleškem, vsprejeli prisrčno. No, če je le on zadovoljen. Srbsko. 1'ašičcvo ministerstvo je odslopilo in liberalec Avakumovič je sestavil novo ministerstvo, se ve, da po volji liberalnega vladarja Rističa. Zadnji naponja vse sile, da razbije Pašieevo, radikalno stranko. Tcžko pa bode v tem sreča z njim. Tursko. Pri sultanovi vladi veje sedaj sapa na stran Anglije, torej proli Kusiji in pravi se, da teče v turske kase angleški denar, loda nam se ni zdi stvar taka, da jo človek vzame lahko za resnieo. Afrka. V Maroku se vleče ustaja še na dalje, vendar pa boja, kolikor veino, zadnji teden ni bilo in zato se utegne še uslaja končati, ne da se prclijo vee krvi, vsaj potrebe za to ni nobene. A m e r i k a. Več republik v južni Aineriki je sklonilo s francosko republiko tako trgovinsko pogodbo, da je ta glcde na Irgovino v tiste kraje labko vesela, kajti po najnižji ceni spravi svojc blago tje, ali če ga boče, dobi ga po labki ceni iz onih krajev.