Tečaj V-Li-. V Ljubljani, za mesec april 1879.
JList 4.
Letn» plač» 2 go'«1'
Družtveniki dobivajo list brezplačno.
LOVEMSKA ČEBELA.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Prašanje in odgovor. — Rojelovna električna vreča. — Dopisi.

Učitelji, dijaki in nepremožni kmetovalci plačujejo le po 1 gld.
Prašanje in odgovor.
Pred nekaj časom je čebelar vredništvu * poslal v kratkih vrsticah dvoje prašanj ter tirjal po listnici enako kratek odgovor. Po kratkem vvodu: „Zmirom priporočate premakljivo delovanje," prašam o kratkem: „I kak dobiček pa vendar imate od tega? Lansko jesen ste imeli tako malo medu, kakor mi. Če že zarad vaše nadležnosti moram delovanje spremeniti, s čem pa naj Čebelarim: le s priprostimi dilicami, s pol- ali celoromčeki? Da Vas ne mudim, odgovorite mi po listnici ravno tako kratko." Tako dopis po listnici.
Dragi prijatelj! odgovarjamo radi in sicer priprosto in o kratkem; ali po listnici za dva solda saj nekoliko primerno odgovarjati, si vendar ne upamo; tedaj sledi odgovor v listu. Upamo, da Vam bo tako prav, marsikterim drugim pa tudi ne v škodo.
1. Kak dobiček imate od premakljivega delovanja?
Prav velik; le čujte: Pri čebelah je treba marsikaj pospravljati, pregledovati, dodajati, odstraniti in to vse lahko delamo, ker sat za satom lahko iz panja jemljemo in v panj po potrebi nazaj devamo. N. pr. Prestar ali prazen sat vzamemo vun ter ga nadomestimo z novejšim, s polnim satom. Enako delamo, če ima sat le velike, trotovne celice, naj bodo že polni zalege ali še prazni, ker vemo da premnogo trotov nam je le v veliko škodo, panju pa v nikakoršenj dobiček.
Kadar je letina slaba n. pr. lanska, dodajamo panjem, ki bi jih zarad rodovitne, mlade matice radi ohranili, pa nimajo zadostne hrane, po potrebi toliko satov z medom, dokler upamo, da bodo zadostovali tudi za daljšo zimo. Če je panj premalo čebeln, mu dodamo sat z zalego, kterega vzamemo dovelj čebelnemu. Zapazimo, da ima panj prestaro matico, mu jo vzamemo in z drugo nadomestimo. Še laglje pomagamo z zalego, če panj matico zgubi.
Imamo kdaj dobro pašo in panje polne medli, lahko sat za satom iz panja jemljemo, ga sladčice z medmetalnico oprostimo ter prazin sat zopet v panj denemo, da bode v novic napolnjen.
Če nam panj noče rojiti, dasi je dovelj čebeln, si prav lahko roj sami naredimo ter vse delo v petih, šestih minutah izvršimo. Nasproti pa, če preveč rad roji o lastno škodo in škodo rojičev, mu take muhe lahko iz glave zbijemo, če mu nastavljene matične zibelke vzamemo, kar se brez velikega truda lahko zgodi.
Če zapazimo, da panju po črvu nevarnost žuga, ga take nesnage lahko rešimo, ker sovražnika in njegovo gnjezdo lahko najdemo. Tako je z vsako drugo nesnago.
Še veča nevarnost včasih panju žuga po gnjili zalegi. Tudi pri taki nezgodi lahko sat za satom pregledamo, kar je sumljivega, odstranimo in okuženo z salicilno kislino škropimo iu ozdravljamo. Kako pa Vi z uepremikljivim satovjem v enakih primerljejih? Že vemo, kako — odgovora ne potrebuje — menda Vi tudi ne.
Še uiarsikaj bi se dalo našteti, pa naj to zadostuje. Ne rečemo, da Vi z nepremakljivim satovjem vsega tega ne morete storiti; pa s kako težavo, mnogokrat z veliko škodo in sem ter tje še celö nikakor ne.
Res lansko leto smo imeli malo medli, kakor Vi; pa dragi nepre-makljivci (!) mi tudi nismo nikoli zatrdovali, da bi zamogli s premakljivim satovjem ua letino vplivati ter slabo v dobro spremeniti; pač pa je nasproti mogoče, da bomo v dobri letini veliko več medü imeli, kakor Vi, ker si bomo prihranili ves med, kar ga čebele za satovje potrebujejo, in verh tega čebelam še čas za nabiranje novega medü, namesti da bi stavile satovje. Iu vse to, dragi, ni tako malo, tudi ne tako zaničljivo, kakor bi zual kak nevednež misliti. Naj bi mi zamogli s premakljivim satovjem na letino vplivati, menite, da bi bilo treba starokopitneže tako prositi, jim prigovarjati in dokazovati? Dvomimo in Vi gotovo tudi.
Da prav o kratkem vse odgovorimo, kar bi zamoglo umnega čebelarja preveriti, da je delovanje s premakljivimi satniki boljše, kakor z nepremakljivimi, rečemo: „Pri delovanji s premakljivim satovjem ima čebelar čebele v rokah, z nepremakljivim pa imajo čebele čebelarja"
Rojelovna električna vreča.
Ime Frehvirth-a je našim čitateljem znano. On je namreč osnoval vrteči panj (vrtinec), iz kterega se lahko vsaki satuik vzame brez druzega nadleževanja čebel, kakor da se panj lahno in počasi do dotičnega satnika zavrti. Glej „Slov. čebela" 1. 1878 str. 85. Oglasil se je letos z novo iznajdbo, električno vrečo za roje loviti. Dajmo mu besedo, da govori sam.
„Moja ljubeziu do čebelarstva me sili ua tem potu vedno iu če dalje bolj napredovati. Naj pred se je rodil vrtinec; potem izgojiluica mlade zalege in zdaj za nameček, rojelovna, električna vreča".
„Vsak čebelar ve iz lastne skušnje, kake težave se včasih kupičijo, preden star čebelar kak nagajiv roj ogrene in varno spravi; kako še le mlad in neskušen čebelar? Kmalo se ves raztresen v kako mejo vsede, kmalo na previsoko vejo, ali kam drugam, da do njega ne moremo. Mnogokrat sledi roj roju, da komaj vemo, na kterega bi pazili. Če o takih prilikah čebelar nima glave na pravem koncu, potem mu gorje: sitnost, bolečine, zasmeh in škodo ima namesti — lepih rojev.
Da bi se vsem takim neprilikam v okom prišlo, sera mislil iu izdelal električno vrečo za roje loviti. S to se čebela, ali tudi naj veči roj tako omami, da ne more niti pikati, niti letati, pa za življenje je vendar popolno neškodljivo. Na to me je napeljala znana skušnja, po kteri ljudi, če si drug drugemu roke podadijo, in se končni ud električne Leydner-jeve steklenice dotakne, električni udarec (moč nebeškega ognja) vsi h kratu čutijo, vse eno, je udov li veliko ali malo.
Za poskušnjo sem vzel naj pred posamezne čebele, potem če dalje veče število. Od začetka sem z njimi ravnal prav po milosti, potem bolj krepko in na zadnje že malo neusmiljeno. Včin je bil boljši in popolniši, kakor sem se ga nadejal. Čas omamljenja je trajal od četrtinke ure do osem ur. Ker letos še nisem imel prilike (zavolj prezdognega časa) roje z elektriko (nebeškim ognjem) mainiti, sem poskušal pri čebelnih panjih. Napeljal sem namreč električno vodilo v satne ulice, kjer je bilo na obeli stranjeh polno čebel. V trenutku so Male vse čebele na tleh; čez pol ure so bile zdrave in vesele, kakor popred. Po tem takem sem bil prepričan, da je mogoče čebele v panji, ali viseče roje z nebeškim ognjem (po znanem kolovratu) za čas potrebnega dela omamiti.
o Da zamore človek električno pripravo (kolovrat) povsod imeti, sem mu dal obliko ali podobo male skrinjice in sicer pet palcev visoke, dolgo ia široke, ktera se lahko z jermenom pripaše. Vodilni drati se lahko na krajše ali daljše palčice tako pritrdijo, da so zunanji konci malo daljši, kakor palčice.
Da električni tok predolgo ne pritiska ter tako škodljiv ne postane, je napravljena kljukica, na ktero se le pritisne in tok je v trenutku vstavljen. Omamljenje traja k večemu pol ure, in v tem času čebelar potrebno gotovo lahko poskrbi".
Kako prihodnost bo iznajdba imela in kako se potrdila, ni nikomur mogoče ugibati. Reč je vendar vredna, da se razglasi, in da umni čebelarji dalje poskušajo.
Po „Land- u. Ilauswirthschafll. ZeiUj."
Dopisi.
Z Ljubljanske okolice meseca aprila. M. F. Hvala Rogu, da je zima minula! Kakor znano, je bila lanska jesen za nas čebelarje v Ljubljanski okolici jako slaba. Nevem skoraj, kdaj bi bil tako lahke panje prezimoval, kakor ravno preteklo zimo. Dodal sem sicer vsakemu panju kak sat z
medom, zapazil jib dobro, pa vendar sem po svečnici le s strahom hodil v čebelnjak ter se vedno bal, da bom kakega merliča najdil. Pa glejte merliča vendar ni bilo nobenega. Pitati sem mogel pač zgodaj in pitam vedno, dobro, daje še med tako po nizki ceni. Naj smo se tudi na jesen jezili, ker med ni nobene cene imel, zdaj nam je to ljubo. Tako na sedem let vse prav pride — letos, se ve da, še malo pred. Naj bi saj zdaj kmalo toplo vreme nastopilo, da bi si čebele saj inalo opomogle. Z Bogom.
S Polhovega gradca konec aprila. Nisem sicer tukajšnji domačin, pa Vam vendar od tod pišem, ker imam ravno čas in priliko. Gotovo že veste, da imajo nekteri čebelarji navado svoje čebele čez zimo v Grade pripeljati. Tudi jaz imaru tako navado. Veči del so se nam stroški po-vernili, ker tü so čebele v zavetji, je vse polno rese in sneg kmalo odleze; ali letos smo hudo kaznovani. Res je sneg kmalo na spomlad slovo vzel; res je bilo rese vse rudeče; ali kaj pomaga, ker je bilo vedno hladno, vetrovno ali deževno — od vse lepe rese je bilo malo dobička. Lahke panje smo pripeljali, še bolj lahke bomo odpeljali; le stroški nočejo biti manjši, kakor druga leta. Da nam je nekaj panjev pomerlo, se ne bo nobedin čudil — dobro, da jih še ni več. Vse naše upanje stavimo na lep majnik in cvetje sadnega drevja.
Z Dolenjskega P. J. Pri nas je bila lanska jesen za čebelarstvo taka, da bi bila lahko boljša; vendar bilo je že tudi mnogo slabejših. V sredi zime so čebele imele toliko' izleta, da so se lahko osnažile. Pri vsem tem nam je nekoliko panjev pomerlo. Pa kaj hočemo? Desetina mora biti kmalo tti, kmalo tam. To bi se še pogrešilo; ali vreme nam zdaj tako nagaja, da ne moremo kar nobenega napredka v panjih zapaziti Če bode še majnik tak, bomo imeli roje konec junija; kaj bomo začeli z drujeci in tretinčeki ? Že vemo kaj ? Treba bo pitati skoraj do ajde roje iu izrojence; kje bo pa med?*)
Z Gorenjskih Jesenic. M. tir. Človek obrača, Bog obrne, se nam čebelarjem ni Še kmalo tako potrdovalo, kakor letos. Že lansko jesen sem se nadejal, da bomo imeli na spomlad zgodnje roje; kako vesel sem bil, ko sem vidil 12. in 13. svečana čebele tako obilno obnožje nositi.
Ali kmalo se je vse obrnilo; bolj kakor se nam spomlad bližala, slabeje je bilo vreme, in zdaj ko smo popolno po času v spomladi, srno po vremenu v pozni, deževni jeseni. Konec aprila je že, pa za roje nobenega pripravljanja. Naj bi bili panji le čebelni, saj rojev ne bom čakal, si jih bom že sam naredil.
Kar tiče novo čebelarstvo, bi bilo želeti, da bi se ga ljude bolj po-prijeli; ravno o slabih letinah ; pa saj tudi o dobrih, čebelar vendar lahko pomaga, ki bi sicer ne mogel. Hudo je, če se človek učiti ne more, pa čez vse grdo, če bi se lahko, pa se noče. Pa vendar je tako.
*) Medü je v Ljubljani dovelj, Se tudi cena ne previsoka; škerbite le z» denarce.	Vredn