, S . N J A K JIŽNICA V C i L J U I C Ul »6 k, GLASILO KOLEKTIVA Izdaja GIF »INGRAD« Celje, v nakladi 2.000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnlk, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: •Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1/72. z dne 16. 7. 1974. POSLOVNO LETO 1975 ZAKLJUČILI USPESNO Vsi delavci zaposleni v Ingradu, smo na zbonih 23. im 24. februarja razpravljali o poslovanju v letu 1975 im sprejemali zaključne račune TOZD in skupnih služb. Prav je, da naše dosežke še enkrat pregledamo, u-gotovimo morebitne pomanjkljivosti in na osnovi izkušenj smelo začrtamo naše naloge v letošnjem letu. Ob analiziranju doseženih rezultatov se spomnimo bežno razmer v katerih smo delali. Najuspešnejše je poslovala Celotni dohodek Ingrada kot celote v letu 1975 znaša 695.734,741 din in je v primerjavi z letom prej za 30% višji. Višino celotnega dohodka kažejo podatki (v 000 din): 1974 Celotni dohodek 536.315 Porabljena sredstva 404.966 Dohodek 131.349 Zlasti v prvi polovici leta so bile gospodarske razmere precej nestabilne. Prekomerna rast proizvodnje ter vseh oblik potrošnje je vplivala na izredno hitro rast cen, pretirano zaposlovanje, im kar gradbinci moramo ugotoviti, tudi na ugodno konju-kturo. V drugi polovici leta so se pričele razmere normalizirati, predvsem zaradi močne politične akcije. Tudi delavci Ingrada smo se vključili v prizadevanja za stabilizacijo in sprejeli stabilizacijski program. Ugotovimo lahko, da smo bili v uresničevanju nalog dokaj uspešni, na har kažejo tudi nekateri podatki. TOZD Proizvodni obrati Ugotovljamo, da je največji dohodek ustvarila TOZD gradbena operativa, ki zaposluje tudi največ delavcev. Ta TOZD je bila sredi leta 1975 razdeljena na devet novih temeljnih orga- 1975 Indeks 695.734 130 544.671 134 151.063 115 nizacij, vendar so podatki za leto 1975 še skupni. Porast cehotnega dohodka je največji v TOZD Industrija gradbenega materiala (37 %) in TOZD proizvodni obrati (za 35 %), medtem ko ima gradbena operativa kot celota nekoliko nižjo rast. Na to je nedvomno že vplivala nekoliko slabša konjuk-tura v drugi polovici leta. Nasprotno pa so stroški poslovanja naraščali hitreje, predvsem zaradi rasti cen gradbenemu materialu in storitvam. Omeniti je potrebno, da se je v letu 1975 precej povečala tudi obračunana amortizacija (v celoti za 123%). Vendar amortizacija ni bistveno vplivala na porast stroškov poslovanja, saj predstavlja le dvajsetino stroškov. Pomembna vloga amortizacije je v jačanju investicijske sposobnosti podjetja, oziroma temeljnih organizacij. Dobra opremljenost s stroji in opremo je pogoj za hitro in solidno delo, oziroma za konkurenčnost na splošno. Zanimiva je ugotovitev, koliko so posamezne TOZD ustvarile dohodka, še bolj pa, kolikšen je del za sklade. Dohodek je na- (Nadaljevanje na 2. strani) Ivica Bezlaj, tajnik samoupravnih organov, daje pooblaščenim predstav nlkom iz TOZD v podpis »Samoupravni sporazum o združitvi v GIP Ingrad Celje« in »Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij delovne skupnosti skupne službe in temeljnih organizacij združenega dela GIP Ingrad Celje.« Z leve proti desni sede direktorji TOZD: Jože ing. Brodnik — GO Ljubljana, Polde ing. Rihteršič — GO Slov. Konjice, Anton Aškerc — GO Šentjur, Maks Gajšek — GO Žalec, Egidij Fifer — GO Laško, Roman ing. Ajster — GO Celje, Milan Colarič — Mehanizacija, Franc ing. Stergar — IGM Medlog, Rafko Funkl — PO, Jernej ing. Pelko — Projektivni biro, Alojz Borinc — Družbeni standard. Aktualno v sindikatu V obdobju od 15. decembra do 15. januarja 1976, so po vseh naših TOZD potekale letne sku pščine osnovnih organizacij sindikata (OOS). Na vseh letnih skupščinah so se ocenjevali rezultati dela sindikata v letu 1975, pregledali so se sklepni računi, sprejeti pa so bili programi dela sindikata za leto 1976 in finančni načrti. Ko ocenjujemo kvaliteto letnih skupščin v posameznih OOS ugotavljamo, da povsod tam, kjer so se člani izvršnih odborov OOS tesno povezali z vsemi drugimi organi in organizacijami ter s strokovnimi vodstvi TOZD, so bile letne skupščine zelo dobro pripravljene, kratke in uspešne. Bilo je pa tudi nekaj takih OOS, kjer je večji del bremena priprav opravljal predsednik OOS sam, zato ni bilo gradivo kvalitetno, niti pravočasno poslano članom sindikata, ali pa sploh ni bilo poslano. Res je ,da takih skupščin na srečo ni bilo veliko, ampak vendarle. Splošna ocena je, da je večina skupščin sprejela zelo dobre programe dela, v katerih imajo posebno mesto predvsem tele naloge: — borba za še doslednejšo realizacijo ustavnih določil, — temeljito in bolj poglobljeno ter konkretnejše reševanje nalog iz stabilizacijskih programov, ki so v letošnjem letu še naprej najvažnejša naloga, — akcija za doslednejšo in poglobljeno realizacijo načela delitve po delu, — področje izboljšanja življen-skih in delovnih pogojev je še vedno v ospredju, posebno še na posameznih deloviščih, — reševanje vprašanj iz kulturnega življenja delavcev, predvsem je naloga vzbuditi večjo zavest do kulturnih dobrin, — izobraževanje, ki zajema vsestranske oblike posebej pa gre tu vsa podpora za ustanovitev kluba samoupravljal-cev, ki bo nudil vse oblike idejnega usposabljanja za samoupravljanje, — posebna in večja skrb je namenjena vlogi in nalogam pri organiziranju družbene samozaščite. (Nadaljevanje na 2. strani) i. * ^ Aktualno v sindikatu dt: Delo naših delegacij To je le nekaj najaktualnejših nalog, ki stojijo letos pred nami ter OOS in ki so končno naloge nas vseh. Glede na ustanovitev novih TOZD, so na letnih skupščinah OOS nastale tudi kadrovske spremembe. Tako imamo sedaj trinajst OOS, njeni predsedniki pa so: — Drago Selič — OOS TOZD GO Celje — Ervin Drgajner — OOS TOZD Mehanizacija — Adolf Strašek — OOS TOZD Projektivni biro — Alojz Prevoršek — OOS TOZD Družbeni standard — Franc Kerbavec — OOS TOZD Ind. gradh. materiala — Ivan Kužner — OOS TOZD Proizvodni obrati — Lea Čmak — OOS DS Skupne službe — Franc Grubelnik — OOS TOZD GO Laško — Stane Koren — OOS TOZD GO Šentjur — Jože Knez — OOS TOZD PO Gomilsko — Valerija Prevoršek — OOS TOZD GO Slovenske Konjice — Ludvik Zbiljski — OOS TOZD GO Žalec — Rudi Meštrič — OOS TOZD GO Ljubljana Miro Medved, referent za druž-beno-politične organizacije in delegacije Na koncu bi rad povdaril prevdsem to, da bi se morali člani sindikata po vseh TOZD večkrat obračati na svojo OOS in tam iskati pomoč in tam reševati družbene in svoje probleme. Sindikat je naša prva in najširša družbenopolitična organizacija vseh delavcev, preko katere moramo najprej iskali pojasnila, reševati najrazličnejše skupne in osebne probleme in interese. Člani sindikata smo vsi, zato delujmo v sindikatu in za sindikat, ker le v naši skupni aktivnosti in interesu bomo u-spešno reševali vsakodnevne naloge. Miro Medved V letu 1975 je podjetje gradilo 97 objektov in sicer TOZD GO Celje 37 objektov, TOZD GO Žalec 18 objektov, TOZD GO Šentjur 12 objektov, TOZD GO Slovenske Konjice 13 objektov in TOZD GO Ljubljana 17 objektov. Aforizem VSEM, KI SE UČIJO SAMO NA NAPAKAH, BI MORALI ZARAČUNATI VISOKO ŠOLNINO! Minilo je približno dve leti, ko smo tudi pri nas volili delegate v delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine ter delegate v delegacije skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Prav je ,da pogledamo kako smo v delegacijah delali v tem obdobju lin kako bomo delovali v prihodnje. Vsi delegati v delegacijah za zbor združenega dela (ZZD) smo se sestajali največkrat na skupnih sejah v konferenci delegacij predvsem zaradi racionalnosti časa in to vedno v popoldanskem času. Na skupnih sejah smo se sestali devetnajstkrat, kjer smo obravnavali gradivo za saje ZZD občinske skupščine Celje. Gradivo je bilo najrazličnejše vsebine in bilo -bi kar preveč, če bi hoteli našteti vse točke dnevnih redov. Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) in njihovi delegati so imeli prav tako svoje redne seje, na katerih so sproti obravnavali najrazličnejšo tematiko. Vendar je delo v teh delegacijah bilo nekoliko težje, predvsem zaradi tega, ker so dobivali gradivo le samo v enem izvodu za vsako TOZD. Da bi to gradivo kar najbolje predelali, so se organizirali tako, da ie iz vsake delegacije iz vsake TOZD bil en delegat izvoljen v vsaiko SIS. Taka skupina je nato predelala posamezno gradivo za vsako SIS in iz te skupine imenovala delegata, ki ije šel na sejo skupščine te SIS. Delo delegatov ni lahko, je zelo odgovorno, zahteva od vsakega posameznika tudi precej vsestranske usposobljenosti. Da bi vsi delegati kar najbolje opravljati svoje delegatske obvezno- (Nadaljevanje s 1. strani) POSLOVNO LETO 1975 ZAKLJUČILI USPEŠNO mreč v vrednosti izraženo družbeno priznano živo delo, katerega so delavci v posameznih temeljnih organizacijah opravili, ali kakor tudi radi pravimo no-voustvarjena vrednost. Porast dohodka nam tudi precej stvarno pokaže podatek o porastu proizvodnosti, seveda če odbijemo povečanje zaradi višjih prodajnih cen. Največji dohodek je ustvarila TOZD Gradbena operativa in to v višini 93,864.813.— din, ter je za 7% višji kot leto prej. Iz dohodka je bilo porabljenega največ denarja za izplačilo osebnih dohodkov (skoraj 67 milijonov din). Po pokritju obresti ,iz dohodka (pogodbene, zakonske in samoupranve dogovorjene) je temeljna organizacija izločila v sklad skupne porabe 4,400.000 din sredstev, predvsem za zadovoljitev potreb delavcem, ki jih določa sindikalna lista. TOZD Industrija gradbenega materiala je dosegla nekoliko nižjo rast dohodka kot podjetje v celoti. Od približno 17 milijonov dohodka so delavci namenili za osebne dohodke 11.965.822, oziroma za 49% več kot prejšnje leto. za sklad skupne porabe 620.000.— in za poslovne namene 322.846 din. Tudi to temeljno organizacijo so pestile podobne težave kot gradbeno ope- sti, je začela v mesecu maju lansko leto delovati stalna šola za usposabljanje delegatov, ki traja trideset ur. Šolo organizira in vodi Delavska univerza Celje. To šolo je uspešno končalo tudi že osem naših delegatov. Ravno ti delegati že dokaj uspešno uporabljajo pridobljeno znanje pri svojem delu v delegacijah in tudi drugod. Tudi vsi tisti delegati, ki v tej šoli še nismo bili, jo bomo morali postopoma obiskati. Moram opozoriti še na nekaj bistvenega. Naša delovna organizacija je zdaj organizirana v več TOZD kot takrat, ko smo volili delegacije. Ker pa mora po ustavnih določilih imeti vsaka TOZD svojo delegacijo za ZZD in delegacijo SIS, smo ravno zdaj v akciji, ki je zelo pomembna, posebno še za novoustanovljene TOZD, to je akcija nadomestnih volitev. S tem, ko bo imela vsaka TOZD tudi izvoljene obe delegaciji kot dva zelo pomembna samoupravna organa, bo veliko lažje lim bolj neposredno uveljavljala delegatske pravice tudi na tem področju samoupravljanja. Evidentiranje možnih kandidatov za delegate poteka že nekaj časa, akcijo pa vodijo OOS. Volitve same pa bodo 12. 3. v vseh TOZD in morajo hiti izvedene na kar najbolj svečan način. Tako bomo imeli na območju občine Celje sledečo organizcijo delegacij: Za zbor združenega dela bodo TOZD Industrija gradbenega materiala in Proizvodni obrati ter Delovna skupnost skupnih služb imele vsaka svojo delegacijo in bodo vse tri delegacije, kot so tudi doslej, tvorile sku- rativo, predvsem visok porast cen materialom. Najuspešneje je poslovala TOZD Proizvodni obrati. V letu 1975 je namreč uspela povečati dohodek za 43 %, tako da_ je po pokritju vseh obveznosti ostal še znesek 4.766.873 din za poslovne namene. Poleg tega so delavci namenili v sklad skupne porabe 830.000,— din. Ta TOZD je tudi največ prispevala za potrebe družbeno političnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ki svoje prejemke bazirajo na davčni osnovi. Zaposlovanje — zelo živahno Ingrad ima zelo dinamičen kolektiv, saj vsako leto menja zaposlitev precej delavcev. _ V lanskem letu je odšlo iz podjet-ia 497 delavcev, na novo pa se je zaposlilo 610 delavcev. Migracija se je v letu 1975 zmanjšala, kar kaže na umirjanje konjuk-ture. Kot kolektiv smo zanimivi tudi po narodnostni sestavi. Največ med zaposlenimi je Slovencev (1907). nato Bosancev (603), Hrvatov (191), Srbov (43) in Črnogorcev (3). Ob koncu leta ni bil zaposlen noben Makedonec. Osebni dohodki sledijo porastu življenskih stroškov V zadnjih letih se je močno povečala aktivnost sindikata v zagotavljanju pravic delavcev, ki jim gredo iz dela. Zlasti je precejšnja skrb namenjena živ- paj konferenco delegacij volilne enote št. 4 in bodo imele v ZZD skupščine eno delegatsko mesto. Nove TOZD GO Celje, Projektivni biro, Družbeni standard in Mehanizacija bodo imele vsaka svojo delegacijo in bodo skupno tvorile konferenco delegacij volilne enote št. 56 in bodo imele dve delegatskih mesti v ZZD skupščine občine. TOZD GO Laško in Šentjur, bodo imele prav tako svoje delegacije in po eno delegatsko mesto v ZZD v svoji občini, vse ostale TOZD pa imajo svoje delegate vključene v skupne delegacije že z ostalimi delegacijami drugih delovnih organizacij v svoji občini, kot so to imele do sedaj. Prav tako bodo tako tudi vse TOZD imele delegacije SIS, ki bodo delovale samostojno, a skupno bodo pa vse povezane v konferenco delegacij, za vsako SIS pa bo d-mela vsaka delegacija po eno delegatsko mesto v svoji občini. Da bi bilo delo v vseh naših delegacijah in konferencah resnično res najboljše, mi dovolite, da na koncu zaprosim vse naše člane kolektiva — volilce, da večkrat poiščete svoje delegate kar sami. Sami jih povprašajte, kdaj bo zasedala skupščina, kaj bo obravnavala itd. ter spet po seji konference ali skupščine jih zopet poiščete in jih povprašajte po sprejetih sklepih. Končno je po ustavnih določilih to tudi vaša dolžnost in pravica, naloga vsakega delegata pa je, da vam posreduje tisto, kar zahtevate. Mislim, da bomo le tako in s skupnimi močmi naše zelo odgovorno delegatsko delo uspešno opravljali. Miro Medved (jenskemu standardu, zato so bile zahteve po primerni _ rasti osebnih dohodkov in družbenega standarda. V povprečju so se povišali osebni dohodki zaposlenim za približno eno tretjino, torej so realni osebni dohodki nekoliko porastli. Tudi na področju zagotavljanja osebnega standarda delavcev je bilo storjenih precej u-krepov, od uvajanja toplih malic, organiziranega letovanja, do boljšanja nastavitvenega standarda, Zlasti delavcev iz drugih republik. Z namenom, da se zagotovijo zadostna sredstva za gradnjo samskega doma, ije bil povišan prispevek za stanovanjsko gradnjo za 2%. Končno ocena naših dosežkov — dobro Tako obsežne problematike, kot je poslovanje v enem letu, ni mogoče podrobno in dovolj natančno prikazati na omejenem prostoru. Vendar upam, da si je bralec uspel ustvariti splošen vtis o tem. kako smo poslovali v letu 1975. Verjetno je lahko splošno mnenje in ocena poslovanja — dobro, zato ker smo uspeli uresničiti zadane naloge. Vendar pa moramo tudi ugotoviti, da vsega pa le nismo napravili, zato nas v letošnjem letu čaka mnogo preizkušenj. Te bomo lahko premagali s složnim delom in polno mero osebne odgovornosti. Janko Golob, dipl. oec. Nov montažni sistem Po industrializaciji stanovanjske gradnje z uvedbo tehnologije litega betona s tunelskimi opaži, je ostalo neobdelano še veliko področje dejavnosti našega podjetja — gradnja javnih objektov. Pregled stanja slovenskega gradbenega tržišča je pokazal, da se je večina gradbenih podjetij usmerila v osvojitev raznih sistemov industrijskih hal. V kratkem času so se kapacitete nekaterih podjetij kot so »SGP Gorica« ali Gradis« tako povečale, da bi vsaika zase lahko v celoti zadovoljila potrebe tržišča. Poleg teh pa je še cel niz podjetij, ki nudijo svoje varijacije na isto temo. Borba za uveljavljanje na tržišču in kritje sredstev, ki so bila vložena v uvedbo proizvodnje, je iz dneva v dan težja. Zlasti sedaj, v obdobju stabilizacije in omejitve novih investicij na področju industrije, bi bilo kreniti po isti poti preveč tvegano. Ta dejstva so nas usmerila v študij montažnega sistema, ki bi imel širše področje uporabnosti. Odločili smo se za »odprt« sistem. Ta pojem je danes prisoten pri iskanju vseh novih sistemov pre-fabrikacije, ne glede na osnovni proizvodni material (les, kovina, beton). Gre za študij elementov, ki morajo biti oblikovani tako, da se lahko sestavljajo v čim več različnih kombinacijah. Osnova vsakemu takemu sistemu je modularni sistem, ki zagotavlja tudi mersko vsiklajanost elementov. Ko smo se odločiil za iskanje rešitev v tej smeri, smo imeli v mislih vedno večje potrebe po šolah, vzgojno varstvenih ustanovah, Razvojni oddelek se je v letu 1975 zmanjšal od sedmih članov na vsega štiri. Glavno delo, ki je bilo opravljeno v preteklem letu, je uvedba novega montažnega sistema za javne in industrijske objekte. Dovršena je bila prva faza te uvedbe oblikovanja osnovnih elementov, splošne konstruktivne rešitve ter gradbeni detajli. Vse to je obdelano v posebnem katalogu montažnega sistema. V 'letošnjem letu imajo v planu sledeče naloge: — izpolnitev montažnega sistema s konkretnimi tipskimi projekti za šole, vrtce, trgovine, — tipizacija finalnih del, ki so vezana na montažni sistem ter sodelovanje pri standardizaciji .popisov za gradbena in obrtna dela montažnega sistema — obdelava montažnih fasad — tipizacija hlevov v okviru »zelenega plana« — projektiranje in strokovno vodstvo pri mostogradnjah — pregled projektov v okviru komisije za racionalizacijo — zasledovanje novosti s področja gradbeništva na domačem in tujem tržišču ter svetovanje izvajalcem in projektantom. Uopolnjevali smo svoje znanje Svet ZK je na podlagi sklepa in začrtane poti z volilne konfe-nce organiziral dvodnevni seminar na Dobrni. Zavedajoč se svoje vloge pri dograjevanju stabilizacijske politike, je svet predlagal, da za ito porabimo delovni dan in prosto soboto in tako seminar tudi v sklopu izobraževalnega centra organiziral. iNa seminar so bili vabljeni vsi komunisti, vodilni delavci TOZDiin OZD ter predstavniki o-stalih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. Namen seminarja je bil seznaniti udeležence s tekočimi, aktualnimi ekonomskimi in družbe-no-političnimi dogodki. Udeležba na seminarju je bila zadovoljiva. Bilo je le malo nezasedenih mest, kar dokazuje, da so bile teme seminarja zanimive. Pravtako je to dokaz, da potreba po tovrstnem izobraževanju narašča in tudi spoznanje, da ne smemo ločevati stro kovnega dela od dmžbeno-poli-tičnega. Priznanje pri organizaciji seminarja zaslužijo delavci izobraževanega centra, ki so poskrbeli, da je seminar nemoteno potekal. Jože Mešl kmetijskih objektih v okviru »zelenega plana« — skratka raznolikost in stalno spreminjanje potreb tržišča. Seveda zajema naš sistem tudi lahko vse vrste industrjiskih objektov do svetlih razponov 20 m, .vendar je to le eno izmed področij uporabnosti, Sistem nam omogoča tudi gradnjo etažnih objektov do 3 etaž, kar je zlasti primerno za upravne zgradbe, trgovske hiše in lahko industrijo. Ker postaja prostor vedno bolj dragocen in težnje po njegovem izkoriščanju vedno večje, bodo etažni objekti izpodrivali hale, kjer bo to le možno. Široko področje uporabnosti sistema je zahtevalo tudi odprte možnosti obli kovanj a strešin. Zato je omogočena izvedba dvokapnic in ravnih streh z vsemi sodobnimi kritinami. Za naš sistem smo izbrali le 4 osnovne elemente, ki pa jih lahko v istem kalupu izdelamo v različnih varijacijah, odvisno od področja uporabe. Ti elementi so: — nosilci za večje razpone — ploskovni nosilci kot strešni, etažni ali stenski nosilni elementi — stebri — grede Poleg teh osnovnih elementov bomo izpopolnjevali sistem z dopolnilnimi elementi kot so lege za salonit ipd. Osnovni elementi omogočajo sledeče kombinacije nosilnih sistemov: — nosilni sistem samo iz ploskovnih nosilcev — kombinacije ploskovnih nosilcev in stebrov — kombinacije ploskovnih nosilcev, gred in stebrov — kombinacije vseh 4 elementov — kombinacije z drugimi modularno vsklajenimi prefabrikati. Montažni sistem tvori torej nosilno ogrodje, ki ne omejuje svobodo oblikovanja. Uniformiranost, ki je negativna plat »zaprtih« montažnih sistemov, tu ni prisotna. Seveda pa mora biti oblikovanje vsklajeno z značajem objekta, ker lahko sicer pride do anomalij, ki razvrednotijo ekonomičnost in funkcionalno vrednost sistema. Sam postopek uvajanja sistema je bil sledeč: Po fazi oblikovanja elementov, smo se povezali s proizvajalcem smo prišli na študij in oblikovanje posameznih elementov, ki naj bi zagotovili navedene kombinacije nosilnih sistemov. Vsak element, kakor tudi kombinacije elementov so bile preračunane na računalniku IBT Trbovlje. Na ta način smo dobili najbolj ekonomične dimenzije za posamezne elemente, oziroma ekonomične nosilne raz-petine za posamezne konstruktivne kombinacije. Po fazi oblikovanja elementov, smo se povezali s proizvajalcem opažev, firmo »Tehnomehanica Udinese« Menosso, ki je skupno z nami proučila sistem opaževanja posameznih elementov. Sama proizvodnja bo uvedena v TOZD IGM Medlog, ki se mora v ta namen opremiti s pokritim proizvodnim prostorom ter 15 t mostnim žerjavom za notranji transport elementov. Da bo proizvodnja montažnih objektov lahko nemoteno stekla, se je moral opremiti tudi TOZD Mehanizacija s prevoznimi sredstvi za velike elemente ter močnejšim avtodvigalom, kot smo ga imeli doslej. Montažo teh objektov bo izvajala posebna montažna skupina ali več skupin, ker le tako lahko zagotovimo kvaliteto dela. Samo projektiranje montažnih objektov smo racionalizirali tako, da projektant dobi vse podatke o nosilni kontsrukciji in že obdelane detajle v merilu 1 : 10 iz kataloga. Vsak detajl ima svojo šifro, ki jo samo vnese v projekt. Projektantu ostane le pravilen izbor konstruktivnega sistema iz kataloga ter finalne obdelave objekta, ki pa so lahko zelo raznolike glede na značaj objekta in jih je zato nemogoče tipizirati. Ker pa je prarv pravilen izbor knostruktivnega sistema odločilen za ekonomičnost določenega objekta, želimo v začetku pomagati projektantom tudi tu. Na osnovi konkretne podane naloge, bi mi podali idejno zasnovo konstrukcije tako, da ostane projektantu le obdelava le-te po že opisanem postopku. Tako bi s sodelovanjem lahko dosegli najboljše rezultate. Sam sistem namreč še ne zagotavlja dobre projektne rešitve in bolj ekonomičen način gradnje, je le sredstvo za dosego teh ciljev. Storili smo šele prve korake na področju izpopolnitve gradnje javnih objektov. Čaka nas še veliko dela, preden bo novi montažni sistem zaživel v svojem celotnem obsegu. Elza Črepinšek, dipl. ing. arh. Na Lavi se stanovanjsko naselje »kompletira« Učimo se mednarodnega jezika »esperanto« Republiški odbor zveze sindikatov Slovenije sodeluje z Zvezo esperantistov Slovenije in priporoča, da bi se čimveč delavcev članov sindikata učilo mednardnega jezika esperanto. Cilje, ki jih želi doseči esperantsko gibanje so enaki naši politiki t.j. zbliževanje, sporazumevanje in sodelovanje z delovnimi ljud- mi vsega sveta, o čemer priča tudi sprejeta deklaracija, ki jo v celoti objavljalmo. Zlasti mlajše genegracije vabimo, da bi se učili mednarodnega jezika esperanto. Informacije o možnosti učenja dobite v oddelku za izobraževanje podjetja. DEKLARACIJA o vprašanju jezika v odnosih med narodi in narodnostmi, v vednost mom. Na osnovi ustavnih pravic državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije po členu 43, dopolnjevanje z amandmajem XIX in v smislu ustavnih načel, izraženih v prvi alinei preambule m v temeljnih načelih uvodnega dela, oddelka I in VII, v skladu s programom ZKJ in osnovnimi nameni esperantskega gibanja, napisanimi v pravilih Zveze esperantistov Slovenije in Jugoslavije, čutimo svojo normalno, politično in državljansko dolžnost na jezikovnem področju aktivno sodelovati pri ustvarjanju pogojev za čim doslednejše izvajanje ustavnih pravic narodov in narodnosti v Jugoslaviji in s tem prispevati k njihovemu bratskemu sožitju tar enakopravnemu sodelovanju v skupnosti jugoslovanskih narodov kakor tudi k sodelovanju z drugimi narodi na svetu. To, kar je bila do nedavna le dvomena diplomatov iz ožjega kroga storkovnjakov in predstavnikov, je danes vsakodnevna aktivnost zelo širokega kroga ljudi na področju: turizma, zaposlenosti, gospodarstva in tudi kulturne izmenjave. Težave, ki izvirajo iz potreb po sporazumevanju množice ljudi, ki govore najrazli.nejše jezike, postajajo danes pravi anahronizem moderne družbe, medtem ko so se nacionalistične meje v znanosti, v tehniki in v gopodarstvu že zdavnaj zabrisale. Borimo se še z ostanki pretekle, ozko nacionalne avtarkične miselnosti na področju kulture in politike. Človeški um je premagal fizikalne sile, ki so nas priklepale ina rodno zemljo. Poleteli smo v vesolje in odtod videli svet brez meja, brez rasnih in nacionalnih razlik, brez različnih bogov, videli smo se kot del Vesolja in se zavedli, kako ničeva so naša notranja razlikovanja in hasprotja. Naučili smo se gledati na svet svobodno sproščeno, brez predsodkov. Le na področju jezika vztrajamo na utrjenih pozicijah preteklosti, kot da se ni nič zgodilo. Sateliti močnejših krožijo okoli nas in uveljavljajo svojo njim lastno pa tudi jezikovno prisilo, o-stali pa ostajamo za njimi z občutkom odvisnosti in nemoči. Vendar danes vsi dobro vemo, da bodočnost enih in drugih ni v vzdrževanju teh razlik, ampak v odpravljanju le-teh v gospodarstvu, znanosti in kulturi, pa tudi v jeziku kot najbolj neposrednem sredstvu sporazumevanja. Ta zavest je v Jugoslaviji zelo živa in aktualna, saj smo mnogo-nacionalna država, z razvitejšimi in zaostalimi pokrajinami, z mnogimi verskimi prepričanji, z jezikovno pestrimi področji. Smo svet V malem z vsemi njegovimi nasprotji, s samouprano močno angažiranim prebivalstvom pri urejanju medsebojnih odnosov znotraj skupnosti jugoslovanskih narodov in izven nje. Spodbujeni in podprti z rezultati ankete med našim prebivalstvom, ki se je odločno izreklo za mednarodni jezik, opozarjamo vse predstavniške organe in politične forume pred vedno bolj perečimi problemi jezikovne diskriminacije. Ob sistemu uveljavljanja same upravnega socializma in odprtosti meja in naše družbene skupnosti menimo, da bi načelna izjava o vlogi jezika v odnosih med narodi in narodnostmi pripomogla k razčiščevanju teh pojmov in služila v orientacijo politične opredelitve pri reševanju mednacionalnih odnosov na področju jezika, kjer je doslej prevladoval brezprincipialni prakticizem v korist privilegiranih in v škodo zapostavljenih narodov. javnosti in obravnavo skupščinskim organom in političnim foru- Na osnovi navedenih izhodišč iz j avl j amo da smo za demokratične in enakopravne odnose med narodi in državami tudi pri uporabi jezikov; da nasprotujemo kakršnemukoli vsiljevanju tujih narodnih jezikov kateremukoli narodu in se zato tudi sami odpovedujemo vsiljevanju svojega narodnega jezika pripadnikom drugih narodov in narodnosti; da se mora spoštovati vsak narodni jezik kot sestavni del narodne individualnosti in kot izraz narodne pripadnosti; da smo proti dajanju prednosti kateremukoli narodnemu jeziku v odnosih med narodi in narodnostmi, ker se iz take prednosti poraja globlja diferenciacija v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. MENIMO, da se morajo jezikovna vprašanja reševati po enakih načelih za odnose med vsemi jezikovnimi skupinami, med velikimi in malimi narodi, med večinskimi in manjšinskimi skupinami. To načelo naj velja enako v odnosih med državami in med narodi in narodnostmi v večnacionalnih državnih skupnostih. UGOTAVLJAMO, da vsi dosedanji načini reševanja jezikovnega problema niso ostali le neuspešni, ampak so težave še povečali, ker so bili v nasprotju z gornjimi načeli. Zaito predlagamo: L da se vsakdo v načelu odpove uporabljati narodni jezik v odnosih z drugimi narodi in narodnostmi; 2. da postane mednarodni jezik esperanto drugi jezik za vsakega in tako skupni jezik za mednarodno uporabo kot izraz pripadnosti širši človeški skupnosti, saj je enako tuj in enako lasten vsakomur. Ljubljana, november 1972 Zveza esperantistov in prijateljev mednarodnega jezika Esperanto Slovenije Hala Golovec že odkriva podobo dvoranske lepotice Pogled v notranjost hale ooooooooooopoooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o GLAS MLADIH o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Mladinska konferenca je uspela 24. decembra preteklega leti smo se mladinci Ingrada zbrali na konferenci, kjer smo obravnavali s kritičnega zornega kota naše opravljeno delo v obdobju marec — december 1975. Kaj smo ugotovili? Naloge smo opravljali je polovično, vendar moramo priznati, da je -tudi to že del uspeha. Ena najvidnejših ugotovitev konference je bila: premalo konkretnosti. Veliko je naštetih rezultatov in zahtev in razvidno je ,da v prihodnjem letu pričakujemo še večje. Velik doprinos v razvoju samoupravnega sistema bo lahko dala mladina po zadnjih volitvah, saj je v samoupravnih organih dobro zastopana in od nje tudi veliko pričakujemo. Nenehno moramo skrbeti za dosledno izvajanje stabilizacijskega programa. Največ pozornosti pa je treba posvetiti izdhraževanju. Le tako ho vsak sposoben - sprejemati naloge in jih tudi dosledno izvajati. Na ta način bomo odpravljali kritizerstvo in v mladih se bo vzbudila zavest socialistu enega državljana s tem pa tudi včlanjanje v ZK, avantgardo delavskega razreda, kar je naloga vsakega zavednega mladinca. Predsedniki OO ZSM so podali kritične ocene svojega dela. Iz njih je razvidno, da se skoraj vse OO srečujejo z istim problemom t. j. neaktivnost. Seveda vpliva na to tudi -nekaj opravič-Ijivih vzrokov, v pretežni meri pa prav zaradi nezainteresiranosti posameznikov, zaradi premajhne zavesti lin odgovornosti, zaradi nepoznavanja družbeno politične vloge mladine in njenega deleža pri izgradnji naše socialistične samoupravne dražbe. Zato naj bo v prvih vrsti naše vodilo ideološka izgradnja mladinca v socialističnem duhu, da -bo zaupane naloge izvršil z zavestjo, da ve, zakaj jih izvršuje, da se bo zavedal, da je s tem pripomogel k izgradnji našega boljšega jutri. Na konferenci smo sprejeli tudi vrsto pomembnih uklepov, ki morajo biti realizirani^ če hočemo delati -tako, kot si želi mo -in kot od nas pričakujejo vsi. SKLEPI KONFERENCE ZSMS GIP INGRAD, 1. V članstvo ZK ne smemo sprejemati članov, -ki ne poznajo dovolj delo mladinske organizacije, -ki ne delajo aktivno v njej ali v dragih družbeno političnih organizacijah, torej tam, kjer nimajo neporednih koristi. Preko mladinske organizaci-j ese -naj pridobiva znanje bodočih komunistov. Mladinska organizacija naj bo skupno z zvezo komunistov avantgarda delavskega gibanja in našega samoupravnega socializma. 2. Mladi morajo biti seznanjeni z -vsem, kar se v pod jetiju dogaja- 3. Ker imamo s pripadniki JLA uspešno sodelovanje na kulturnem in športnem področju, naj se jih povabi tudi na obisk v našo delovno organi-zadijo (v mehanizacijo, na ogled kakšnega večjega in zahtevnejšega objekta, ki jih gradimo, v obrate ipd.). 4. Organizirati razne javne raz- prave (v katerih bi bila tema -sindikalna lista, vključevanje posameznikov v stabilizacijo, samoupravi j a-n j a ilpd.) 5. Vsaka dva ali tri mesece naj se organizira problemska konferenca. Takoj začeti z izvrševanjem zahtev na konferenci. 6. V mladinski organizaciji začeti uresničevati načelo množičnega dela. Tovariško delovati v vodst- Kaj smo mladi delali Po reorganizaciji ZSMS je tudi v naši OZD prišlo do vidnega preobrata. Iz že prej -treh TOŽD OO ZSMS smo OO organizirali še v ostalih sedmih. V letu 1975 organizacija dela ni zaživela tako kot -bi -sicer lahko, ker smo delali predvsem na organiziranju novo ustanovljenih OO ZSMS GIP Ingrad. Organizirano delo vodi koordinacijski svet ZSM GIP Ingrad, predvsem z nalogo o pripravah za skupne naloge — akcije ter koordinacije dela. Na rednih sejah, ki so bile vsak mesec, smo obravnavali aktualno problematiko, o delu mladih po TOZD, ter na ta način izmenjali izkušnje. Tako organizirana mladina je v letu 1975 napravila viden korak za boljši jutri. Prav tako simo se mladi po TOZD aktivno vključili v vsa dogajanja, ki so bila aktualna za TOZD, kakor za OZD. Ena -od ugotitovitev je tudi, da se za zunanje OO, ki delujejo na svojem področju, dokaj težje aktivno vključijo v skupne akci je OO ZSMS v Celju. Prav tako smo v letu 1975 pripravili precej skupnih nalog. Ena najvidnejših je bila ustanovitev kulturne sekcije, v kateri sodelujejo tudi članice VVZ Anice Černejeve. Sekcija je v letu 1975 pripravila vrsto recitalov ter z njimi uspešno nastopala doma in zunaj. Pripravili smo proslave ob 8. marcu, 1. maju. 3. juniju, proslavo pri Treh žebljih na Pohorju in ob dnevu JLA. Vse te proslave pa so bile posvečene obletnici osvoboditve. Prav tako smo aktivno delali pri vključevanju mladih na področju rekreacije in športa. Eina od prvih nalog je bila, usposobiti či-m več mladih za članstvo -ZK, kar -nam je v precejšnji meri uspelo, vse to pa je vodilo h geslu -BRATSTVO IN ENOTNOST. Franc Ramšak Novo v ZSMS Ingrad Na svoji redni seji koordinacijskega sveta ZSM Ingrad smo obravnavali predlog o ustanovitvi aktiva dom-slke skupnosti. Za organizacijo ustanovne seje so zadolženi člani ikoordinaciijskega sveta in to do meseca marca'76. Na dnevnem redu je bila -tudi ustanovitev organizacije Počitniške zveze Slovenije. Vso problematiko, okrog organizacije, pomena Počitniške zveze, nam je podal član 10 PZS-Ce-1 je, itov. Borin-c Alojz. Za ustanovitev 00 P-Z sta zadolžena tov. Verdel Miran in -tov. Kračun Štefka do naslednje seje koordinac. sveta. V mesecu marcu-aprilu bomo ustanovili FOTO SEKCIJO. Vse interesente prosimo, da se prijavijo predsedniku OO ZSMS d-o vključno 25. 3. 1976. Franc Ramšak .. Člani ZB NOV INGRAD CELJE in mladi komunisti na Resevni pred spomenikom padlih partizanov. Med udeleženci je tov. Zupanc Ivo-Ludvik, prvoborec NOV, ki je mladim pripovedoval o borbah štajerskih partizanov. Vodstvo podjetja INGRAD je zastopal tov. Čevnik Franjo, pomočnik glavnega direktorja, ki je tudi član ZB. Oba navedena stojita za smrečico. Ob pohodu na Resevno smo imeli tudi svojega liarmonlkaša tov. Felicijana, ki mu tem potom izrekamo vso zahvalo, da je popestril naše vzdušje. Želimo si še več takih srečanj. vih 00 ZSMS in tovariško pomagati pri reševanju vseh problemov. 7. Zavedati se, da smo graditelji i.n čuvarji naše socialistične ureditve, ne dovoliti delovanje -tistim, k-i skušajo ikal-iiti naš mir in našo neodvisnost in sistem. 8. Predsedniki 00 naj bi bili člani političnih aktivov. 9. Povezati se z aktivom mladih delavcev v sindikalni organizaciji. 10. Nenehno stremeti -po čim večji izobrazbi in ideološki izgradnji v duhu socialističnega državljana. Jožica Ocvirk Sutjeska - dolina herojev . . . ZSMS SOZD GIPOSS Dne 12. 2. 1976 je bil 1. sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev konference ZSMS SOZD GIPOSS. Od vabljenih sta se seje udeležila tudi generalni direktor GlPOSS-a, Capuder Lojze, in sekretar OK ZSMS Celje, Povalej Mirko. Na seji smo obravnavali poslovnik o delu ter o smernicah akcijskega programa. Poslovnik in okvirni program dela sta bila sprejeta in razposlana v vse OO ZSMS SOZD GIPOSS, ki ga morajo obravnavati ter dati pripombe, obenem pa ga tudi sprejeti. Takoj po sprejetju programa in poslovnika bo ponovno seja pripravljalnega odbora, katerega naloga bo vksladiti pripombe in nato sklic konference ZSM SOZD GIPOSS. Predvidevamo, da bo konferenca okrog 10. marca 1976. Franc Ramšak — Mogoče veš, da je obisk kulturnih prireditev lani zelo porasel? — Kaj ne bi vedel, saj sva bila samo midva z ženo na štirih gasilskih veselicah in na treh tombolah! — Alfonz, kaj se zgodi, če prideš ti v gozd? — Kaj neki? Ne vem. — Eh, en štor je več. Želja mladih komunistov v INGRAD-u je, da tesno sodelujemo z borci NOV in nenehno o-bujamo spomine na legendarne dni boja za našo svobodo. V letu 1975 so mladi člani ZK in borci NOV pri INGRAD-u skupaj odšli na Resevo pri Šentjurju (kjer je bila leta 1941 u-stanovljena L celjska četa). Dan smo preživeli v pravem tovariškem duhu iin obujali spomine na težke, a tudi pri jetne-nepoza-bne dni iz časov NOV. Borci so mladim pripovedovali o bojih im zmagah nad fašisti. Mladi so navdušeno poslušali in v srcu še bolj trdno sklenili, da bodo težko pridobljeno svobodo skrbno čuvali in jo branili, če bo treba. Z nami je bil prvoborec tov. ZUPANC Ivo — Ludvik. Marsikdo je imel solzne oči, ko nam je pripovedoval, kako je padla Cvetka Jerin, Dušan Kraigher im še marsikdo, mlad im življenja poln... Njihove kosti ležijo po strminah naših gora -zavetišč partizanov. Želja naših mladih je, da letos obiščemo dolino herojev-velikanov, dolino SUTJESKE. »Dok Sutjeska voda teče — umrijeti SAVA noče ...« Verjetno vsakdo med nami ve, kdo je bil Sava Kovačevič. Ta legendardi komandant v dolžini Sut jeske ne bo med našo mladino nikoli pozabljen. Iz roda v rod bo šlo ustno izročilo, kako je Sava umrl. Še danes je v garnizonih med mladimi vojaki vzor borca. Legenda ... O Savi in drugih herojih bi radi slišali naši mladi komunisti im si vtisnili v spomin izročila o bojih in nadčloveškem trpljenju naših borcev, ki so pustili svoja mlada življenja po bregovih Dragoš sedla, Vuičeva, Magliča, Zelengore itd. Na željo mladih in na željo članov ZB v INGRAD-u bomo organizirali nekaj dnevno ekskurzijo v dolino Sutjeske. Verjetno bo to v mesecu juliju letos, ko bodo tam zbrane delovne brigade mladincev iz vseh strani naše domovine. Videli bomo njihov »ZBOR« pred delovno akcijo, videli bomo elan dela, potne srage, videli mladino, ki bo prišla v zgodovino delovnih brigad in akcij. Pozdraviti želimo dolino hero-jev-borcev NOV in mlade brigadirje, ki pod Peračico gradijo cesto, ki bo večen spomin na zmage nad fašizmom in na zmage naše mladine MAbZAR MESTO 0