UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Kiva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. °dprto vsak delavnik od 10. — 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poštni ček. račun it. 9-17768 — PoStnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo Leto m. štev. 42 GORICA DNE 15. OKTOBRA 1947. Cena L. 10 Svetovna misijonska nedelja Na predzadnjo nedeljo tei>a meseca bomo spet obhajali po vsem katoliškem svetu misijon* sko nedeljo. Spomnili se bomo Kristusove oporoke: »Pojdite po ysem svetu in učite vse narode!« >n naše dolžnosti, da sodelujemo Pri prizadevanju Cerkve, da se ta wP9r°k11 eimprej izvrši. Misijonsko sodelovanje vseh vernikov je v teh časih prav po? sebno nujno, kajti milijoni po-: ganov bodo padli v mreže svetovnega brezboštva, ako ne pride do njih luč evangelija Kri* stusovega, ki ima edini toliko moč, da se more uspešno boriti Proti peklenskim lažem in ma* terialističnim zvijačam moder* ne8a odpada od Boga,, ki vodi v gotovo pogubljenje. Nadalje moramo imeti pred očrni, da je misijonsko sodelovanje številnih narodov danes skoraj nemogoče, ker so nad nji-zavladali oblastniki, ki ovi= rajo življenje Cerkve na vseh Poljih in prav posebno odklanja1 Jo njeno misijonsko udejstvova--nJe. Tako je bilo na škodo misi- 19. X. 1947 jonov pod nacizmom v Nemčiji, tako je zdaj povsod pod rdečo zvezdo. Zato je danes prav posebno važno in potrebno, da tisti na; rodi, ki še uživajo pravo in po* polno versko svobodo, toliko bolj velikodušno pomagajo Cerkvi pri njenem misi jonskem delovanju. Sodelovanje vernikov je če* tverno : 1. Misijonski poklici. Tisti, ki imajo misijonski poklic, naj se mu odzovejo. Ali ni morda naš narod s svojimi številnimi mla* dimi begunci prav posebno^ kli; can na misijonsko žetev? Z veseljem slišimo, da se je precej mladeničev in dekle* temu klicu že odzvalo. 2. Molitev za poklice in za bo* žjo luč in moč misijonarjem in poganskim narodom, da bo misijonsko delo uspešno. Slovenija, ki je po prvi svetovni vojni to* liko storila za misijone, bo mo* \/ ■■ l «1 rojak msgr. Jožef Kerec, apo- V7PIT1I in hpri sfolski administrator ap. pre; ^ *■ fekture Oaotung na Kitajskem, Iko se je lani mudil v Rimu. Z užitkom in duhovnim pridom g a bodo brali zlasti starši in mla-s dina. Kako sem postal gla zdaj za misijone le moliti in trpeti, kar je prav za prav naj* važnejše. 3. Trpljenje in žrtve za odre* šenje poganskih narodov so po* sebno dragocene. O da bi vsi milijoni, ki danes toliko trpijo, znali to trpljenje postaviti v službo širjenja vere in tako do* polnjevati trpljenje Kristusovo za zveličanje sveta! 4. Gmotni prispevki, ki so pri delu širjenja vere tudi zelo po* trebni. Ta pomoč je potrebna zlasti zdaj po razdejanju, ki ga je prinesla vojna tudi katoliškim misijonom. Slovenci v mejah F.L.R.J. ne bodo mogli darovati za misijone nobenih prispevkov, zato naj tem več žrtvujejo tisti Slovenci, ki še uživajo za to po* trebno versko svobodo. Naše geslo bodi : Vsak izmed nas stori za sir* jen je sv. vere toliko, da bi se morale temine starega in novega poganstva kmalu razpršiti, ako bi vsak katoličan napravil za misijone toliko kot mi! govarjal in še naprej gojil misel na mi. sijonski poklic. Dobri star&i Gotovo se imam za svoj misijonski P°klic zahvaliti predvsem dobri kršian* s^i vzgoji, ki so mi jo nudili moji dragi starši, ki so bili globoko verni in pobo* Nikdar niso dovolili, da bi mi, nj;h °troci, hodili v kake slabo družbe, kjer se lahko brž slabega navzeli. Bili smo 2clo revni; živeli smo v velikem pomanj* kanju in si nismo mogli kupiti niti knjig la pouk ali zabavo; edino branje nam je bil naš lepi Prekmurski koledar, ki ga je izdajal pokojni kanonik Ivanocy \n za njim naš župnik Klekl, potem pa še vsem tako priljubljeni Marijin list. Citati in Precej tudi pisati pa smo se vsi iz naše družine navadili še preden smo začeli hoditi v šolo. Učil nas je v zimskih me* secih naš dobri oče, ki je v hiši izvrže* val svojo obrt, mi pa smo morali sedeti Pri njem'in gledati v tiste starodavne slovenske čitanke ter so učiti branja in Pisanja. Ko sem vstopil v prvi razred ljudske šole, sem že toliko znal, da so fne že peti dan [šole premestili v drugi razred. Pri učenju smo si bratje in se* stra tudi med seboj pomagali. Drugi so "as vsi imeli radi, čeprav smo bili revni ‘n slabo oblečeni. Šole nismo opustili, fazen v bolezni. Dober tisk Ko smo zvečer iz šole prihajali domov, smo navadno skupaj brali naš prejemur* ski Koledar presvetega Srca Jezusovega, ^ako smo naleteli tudi na članek o mi* s*jonarju Jožefu Vinfingerju, kako ie Pridobival pogane za Kristusa, kakšne u» sPehe je žel, kakšne napore prestajal in kako sveto je umrl v daljni misijonski deželi. Tedaj sem bil jaz menda šest M star in še nisem smel hoditi v šolo, ^cr sem bil po mnenju učitelja še ore* lilad in je bilo treba hoditi uro daleč sJcozi gozdove po slabih poteh. K > je bil oče zaposlen in so taili bratje in sc* stra v šoli, sem jaz z mlajšim bratcem ^rancetom vedno znova in znova prc* Sledoval Koledar in prebiral oni članek 0 misijonarju Vinfingerju. Ob tem bra* niu sc mi je v srcu budila želja, da bi šel tudi jaz daleč v misijone pridobivat lju* d* za krščansko vero. Mama so bili ^ojih namer vedno veseli in so mi go* vOrili; »Potem pa moraš biti zelo priden misijonar P in svet, drugače kaj tako velikega ne boš mogel doseči«. Včasih so mi bratje razlagali, da bom v misijonih zelo daleč od mame, katero smo imeli vsi zelo radi in si nismo mogli misliti, kako bi se od nje ločili. Revni smo bili kakor cigančki; hranili smo se večidel s krompirjem in drugo preprosto kmečko hrano, a starši so nam dali vse, kar so mogli. To smo videli in smo jih zato neizmerno ljubili Spominjam se, da sem nekoč prosil očeta za košček kruha, a ga ni bilo pri hiši. Videl sem, kako sc jim, je oko za* solzilo, ker bi mi ga tako radi dali, ,->aj so Vedeli, da sem; lačen; in meni je bilo zelo hudo, da sem jih šel prosit in jim tako pripravil bol. Nisem mogel zdržati in sem se šel spovedat mami, da sem ajteka za kruh prosil, pa so bili žalostni, ker mi ga niso mogli dati. Toda s tem sem tudi mami povzročil bolečino. A oni so kar nekam smuknili, in ko so čez nekaj časa nazaj prišli, so mi dali košček kruha: pri sosedu so si ga izposodili. Ko smo v šolo hodili, smo jemali s seboj za kosilo košček kruha; če niti tega ni bilo, smo skrili v torbico kar kuhano korenje ali krompir in ga potem skriti za cerkvi* jo použili, da niso drugi videli naše rev* ščine. Šole pa nismo hoteli opustiti; raje smo bili ves dan lačni. Imel sem dobro sestro Faniko, ki mi je bila pravi angel varuh. Ker sem bil majhen in slaboten, sem se vedno držal nje in ona me je čuvala pred drugimi, da bi mi kaj hu dega ne storili; med toliko šolarčki, ki so prihajali iz vse velike fare, je bilo tudi nekaj malopridnih. Ona je vedela, da želim iti za misijonarja v daljno de* želo, in tudi ona mi je dopovedovala, da potem ne bom več videl naše mamike. »Da, toda tudi Vinfinger ni več videl svoje mamike, spreobrnil je pa dosti ljudi in sveto umrl ....«, tako sem ji od* Ra misijonsko nedelj« 19. X. ob 3. ari pop. pridite vsi k veliki misijonski pobožnosti k Sv. Ignacljn v Gorici!! Prve težave Tisti Koledar sem dolgo hranil in po* novno prebiral članek o Vinfingerju. Zraven sem premišljal, kako bi sam pri* šel do misijonskega poklica. Ljudske šole v madžarščini sem zelo dobro izde* lal, a na srednjo šolo nisem tnogel. Ne* koč sva šla skupaj z očetom k pokojne* mu župniku Zrvniju, da bi mi pomagal priti v kak zavod; če ne drugam, v Koseg. Toda on ni bil nič kaj zavzet za to misel, kajti mi smo bili revni, v Ko* segu bi bilo pa treba plačevati dr igo mesečnino. Zavodov, ki bi me zastonj ali po nizki ceni sprejeli, ni bilo. 1 ako sem moral zaenkrat namesto v gimna* zijo tudi jaz, kakor toliko drugih Prek murcev, na sezonsko delo na Madžarsko in v Slavonijo. Kar smo poleti zaslužili, smo pozimi porabili za živež in obleko V teh zimskih mesecih nas je novi mad* žarski učitelj poučeval v tvarini za me* ščansko šolo, bolj pridnim iz fare pa je nudil še posebno ure. Spomladi smo pa spet šli 'vsi na delo v tujino, oče in otro* ci. Samo mati so ostali doma z> najmlaj Šim, ki je pasel krave. V jeseni smo se spet znašli vsi skupaj z bornim zasluž* kom doma. Na splošno so bili vsi mne* nja, naj bi jaz šel študirat, saj so poznali mojo hrepenenje, ki sem ga gojil že i d otroških lot sem. Tudi grof Saparv i,ie je rad imel in bi mi pomagal pri študiju če bi bil pripravljen, kasneje prevzeti pri njem upraviteljstvo posestev ali vi* nogradov, ki smo jih večinoma mi bratje nasadili. Toda jaz si nisem hotel naprtiti večnega suženjstva pri madžarskem g?o* fu, ker moj cilj je bil duhovništvo, za kar pa grof ni imel razumevanja. Leta so tekla. Bil sem že v 16. letu starosti. Nikjer se ni nudila - nikaka možnost. Res je pa tudi, da smo iskali možnosti samo na Madžarskem, a kaj, ko v Av* striji nismo imeli nobenega znanega člo* veka in razmer na Kranjskem sploh nismo nič poznali. „Jo£ko bo iel študirat za misijonarja" Vroče poletje 1909 sem preživel težkem delu na Lukač pusti pri Barču ali Virovitici v župniji Gradina. S sc* stro Faniko sva šla vsako nedeljo k maši in tudi k spovedi, ker sva razumela toliko hrvaščine, da sva se lahko spove* dovala pri hrvatskem duhovniku. Ko smo zadnji dan sezone delo na polju za* ključili, sem jaz pred sestro začrtal s svojim srpom križ čez polje in dejal: »Sestra, jaz sem |el to pot poslednjič na delo v Slovonijo. Takoj po vrnitvi domov grem študirat za misijonarja!« Milo me je pogledala in oči so se ji obenem zaiskrile v iskreni želji, da bi se mi to posrečilo. Pobožna je bila kakor svetnica in moje hrepenenje je bilo tudi njeno hrepenenje. Vrnem se domov. Sestra in bratje so šli v jeseni spet na Madžarsko pobirat sladkorno peso, jaz pa sem ostal z oče* tom in materjo doma, hoteč iti študirat. Kam, tega ni nobeden izmed nas še vedel, samo eno smo vedeli vsi: Da bo Jožko šel študirat. Tako so tudi bratje in sestra odgovarjali drugim sezonsKim delavcem,, ki so povpraševali po meni, ko me to pot niso našli v njihovi družbi: »Jožko bo šel za misijonarja študirat...« V Ljubljani Oče so zboleli. Z materjo sva obdelala vse polje, preorala, posejala pšonico in ostaloš žito. Ko so oče še ležali v po* stelji, sem so jaz opogumil in stopil k novemu župniku Kleklu ter mu izrazil svoje želje. Zavzel se je zame in odločil, da me pošlje v Ljubljano v kak samo* stan, kjr bi si potem jaz sam poiskal priložnost za študij; kakšnih znancev sam tam tedaj še ni imel. Res sem sc koncem decembra podal v Ljubljano pismom župnika Klekla, ki me je napotil v Hiralnico, sedanje Zavetišče sv. Jožefa Bil sem prepričan, da bom mogel tu ži veti in mirno študirati. Ne vem, kaj jo pisal župnik Klekl sestram, toda dejstvo je, da so mo dali med hlapce in sem moral spot delati, namesto v šolo hoditi in se učiti. Sestro so me klicale za »Mas lega Jožkeca«. Vsak dan som bil pri maši in sv. obhajilu in pridno delal. Medtem sem imel priliko, da sem se pri v soseščini bivajočih misijonarjih sv Vincencija Pavelskega na 1 aboru sc* znanil s prekmurskimi gojenci. Dijaškega doma, ki so bili iz beltinske in črenšov ske fare. Ti dolnji Prekmurci so imeli z ostalo Slovenijo boljšo zvezo kot mi z gorenjega Prekmurja in so pravočasno našli pot v Ljubljano v razne zavode Sestram sem počasi povedal, da sem jaz prav za prav prišel v Ljubljano študirat, ne pa za hlapca. Svetovale so mi, naj se obrnem na gg. misijonarje. Šel sem torej k g. Nastranu, tedanjemu prefektu Dija škega doma na Taboru, in ga prosil za sprejem, a me je odklonil, češ da sen že prestar in da preslabo govorim slo* venščino. Napotil me jo drugam iskat možnosti. Šel sem k jezuitom, k franči škanom, povsod prosil za sprejem, a zaman; celo k samemu škofu Jegliču sem šel, da bi mi pomagal priti v škofove zavode. Moja starost mo je povsod ovi* rala, pa tudi književno slovenščino sem le| malo poznal, kajti moje dosedanjo šo* le so bile vse madžarske. Imel sem pa v Hiralnici za tovariše silno dobre fante; bili so delavni in pobožni. Spravili so me v šempetersko Marijino družbo, kjer me je sprejel kaplan Petrič. Zaupal sem mu nekoč svojo žoljo po misijonskem poklicu. Tudi on bi mi zelo rad pomagal pa ni vedel, kam me priporočiti. Vrata se odpro • • • Bilo je na praznik sv. Frančiška Sale* škega, ko sem slučajno zvedel za sale zijance in iz Hiralnice smo šli prvič na Rakovnik, kjer je ravno župnik DoSov šok iz Sevnice imel pridigo, v kateri je omenil veliko misijonsko delo sale/.ijan* cev med divjaki v Boreros, Matto Gros* so in drugod. Po blagoslovu som jo zavil skozi svetišče v zakristijo poizvedovat, kako bi mogel tudi jaz postati misijonar. Tam me je sprejel zelo dober gospod, ki se mi je ob moji želji rahlo nasmejal. Bil je kakor Don Boško, o katerem sem to pot prvič v svojem življenju čul. la prvi salezijanec, na katerega sem naletel, je bil blagi gospod Kastelic. Poslal me je k ravnatelju, kjer sem vse povedal. Ko je čul, kje som doslej študiral in da znam madžarščino, mi je svetoval, naj grem v St. Istvan Magvar Intezct, kjer me bodo gotovo sprejeli in bom lanko ali postal misijonar ali pa doma deloval, kakor bom pač hotel po svojih študijah. O vsem tem som poročal župniku Kle* klu, ki je pisal omenjenemu salezijan* skemu zavodu in me priporočil. Bil som sprejet za znižano vzdržcvalnino 15 kron mesečno. Največ je obljubil k temu pri* spevati brat Viktor, ki je prav tedaj končal vajeniško dobo svoje pekovske obrti in postal pomočnik z dobro plačo. On bi kril polovico stroškov mojega vz* Ali poznaš misijonske drnžbe: Družbo za širjenje vere, Dejanje sv. Detiistva in Družbo sv. Petra apostola? — Ali si v kateri vpisan ? Ali redno piačuješ letni neznatni prispevek? — fie nisi vpisan, vpiši se takoj ter redno moli in daruj! drževanja. Ostalo bi zbrali domači. Ma* ma so sklenili, da bodo vsak mesec od prodaje jajc toliko na stran dali, da to* do drugo polovico oni plačevali. Pri salezijancih Meseca majnika sem odrinil v St. lst* van Magyar intezet, kjer so me ljubcz* nivo sprejeli. Dali so mo v prvo gimna« zijo, in sicer v drugi semester, ki pa je tudi šel h koncu. Mislil sem žc, da so zdaj vse težavo premagane in da bom v miru študiral. Toda čez mesec dni dobim sporočilo, da je brat Viktor na pljučnici v Mariboru umrl in da od to strani ne bo zamo več pomoči. Zjokal sem so in potožil ravnatelju. Smilil som se mu. Ker sem v šoli dobro napredoval, (saj sem že isto' leto prešel ne le v drugo gimna* zijo, ampak kar v tretjo, kajti čez po* čitniee sem s pomočjo dobrega klerika Stanoja napravil privatni izpit čez dru* go) mi je odpustil gospod ravnatelj dobro polovico plačila in mi obljubil vso šolske potrebščine zastonj. Tako se jo tudi ta nenadna ovira lepo premagala. Srečno sem napravil v tem zavodu po četrti šoli malo maturo. Že sem hotel odriniti v misijone v Matto Grosso, ker me je tamkajšnji provincial že sprejel ter poslal denar za potovanje in še po* plačal moje dolgove v zavodu, pa je pri* šlo drugače. V noviciat Po mali maturi nas je v počitnicah prišel obiskat avstrijski provincial in se je začudil, da je mod Madžari našel slo* venskega študenta, ki hoče v Matto Grosso. Vse je preplačal on in mo hotel na vsak način nazaj v domovino, ki je bila tedaj v sklopu stare avtro* ogrske monarhije. Prav tedaj so odprli nov noviciat za avstrijske salezijance, in sicer v Veržeju. Rekel mi je, naj gr-jm tja, da bom tam sprejet 4 noviciat, za misijono se bom pa odločil pozneje, ko vse študije dokončam, če se bom tedaj čutil za to poklicanega. Vzel s seboj mali punkeljc in se odpeljal nazaj v domovino. Ustavil sem se v Ljubljani in se šel predstavit v Hi* ralnico sestram in prijateljem, ne več kot hlapec, ampak kot študent, ki gre v noviciat. Zavladalo jo med njimi splošno veselje in čestitali so mi. Iz Ljubljane so me salezijanci napotili za dva tedna pred vstopom v noviciat domov na po* čitniee. Doma sem našel v poletju samo očeta in mater. Vsi ostali, bratje in se* stra, so bili na Madžarskem na poletnem sezonskem delu. S kakšnim veseljem sem govoril takrat tnamiki in ajteku, kako lepo je študirati in kako lepo bo misijonariti. Poslušala sta me z vidnim veseljem in silno sta želela, da bi srečno končal študije in postal duhovnik in mi* sijonar. V času moje odsotnosti je Bog čudovito pomagal mojim domačim, da je vse šlo najbolje in je bilo vsega več pri hiši in pri zaslužku. Res sem doma našel boljšo opremo in pri vseh boljšo obleko, tako da sem ob nedeljah oblačil bratovo obleko, ki je bila vse lepša kot moja študentovska. Starši so bili srečni, da jih je Bog obiskal s tolikimi milost* mi na vseh straneh. Po dveh tednih počitnic pri svojih dragih sem odšel v noviciat v Veržej. Tam sem našel že več avstrijskih štu* dontov, ki so čakali na duhovne vaje pred sprejemom v družbo. Bilo nas je lepo število 36, med temi 4 Slovenci, sami Prekmurci. Močno smo se oprijeli študija nemškega jezika, ker so bile no* viciatske vaje v nemščini. Preobleka je bila napovedana za praznik Marijinega rojstva 8. septembra 1913. Pisal sem do* mov in povabil starše, naj hi prišli k tej slovesnosti. Toda tedaj so sc vrnili bratje s sezonskega dela in so hoteli oni priti k meni, češ da starši so me že doma 14 dni imeli. Škof Napotnik je ta dan Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC ! F štev. 42 prišel blagoslavljat novo kapelo in jaz, ki sem bil že preoblečen, sem nosil ka* dilnico. Bratje so bili vsi pri tej sloves* nosti v kapeli, pa me niso spoznali in tudi jaz jih. po tolikih letih nisem več spdznal; vsak izmed nas je toliko do* rasej, da smo se pošteno spremenili. Po končani pobožnosti'sem postal pozoren na mladeniča, ki je nosil čisto tako obleko, kot je bila ona bratova, ki sem jo jaz v počitnicah imel ob nedeljah. Brž mi je padla v glavo misel: Kaj pa, če je to moj brat? Stopil sem k njemu in ga vpi-ašal za ime. Ko se mi predstavi, mu povem, da sem jaz Jožko, njegov brat. Kako veselje in ganotje nas je na* vdalo! Objeli smo se prav po bratovsko. Bili smo skupaj na kosilu v zavodu in se o mnogočem pogovorili. Skupno smo se potem podali v novo kapelo in se Bogu zahvalili za vse, kar nam je dal. Delo in študij v Evropi 1 Noviciat sem zaključil v prav lepem razpoloženju. V tem času sta me prišla enkrat obiskat oče in mati in sta se zelo veselila, ko sta me videla v duhovniški obleki. V spomin na to snidenje smo se dali slikati in to, je edini moj spomin nanje. Predstojniki so bili veseli mojih staršev in so jim poklonili v spomin več knjig in nabožnih predmetov. Tedaj je izbruhnila svetovna vojna in večina kle* rikov je morala pod orožje, jaz pa -sem bil službe oproščen in sem mirno končal višjo gimnazijo ter filo&ofijo. Nato sem po naših, pravilih stopil v profesorsko službo, tako zvani tirocinij, in sicer dve leti v Ljubljani na Rakovniku, eno leto pa na Radni v naši privatni gimnaziji Tako predstojniki kakor gojenci so me radi imeli. V pogovorih sem se rad mu* dil na misijonskem polju, kajti misel na misijone mi je bila vedno bolj živa. Po vojni sem šel v Italijo študirat bogo slovje in sem dovršil dva letnika in pol ter prejel nižje redove. Doma so se že veselili, da bodo kmalu doživeli aovo mašo. Na Kitajsko Toda leta 1921. se je ponudila izredna prilika za odhod v misijone. Kitajski so* bratje so nujno potrebovali pomoči Predstojniki so nas povabili, da se vsak, kdor hoče^ iti na Kitajska, sam prijavi. Jaz sem se oglasil prvi. Pisal sem še domov, kaj sodijo oni o mojem taKoj; šnjem odhodu v misijone. Moji starši in bratje so bili svete duše: odpisali so mi da se ne bodo upirali, če je božja volja taka... »Če te Bog že pred novo mašo kliče, pojdi v imenu božjem. Mi rad žrtvujemo Bogu veselje novomašnegt slavja, da Ti bo čim bolj blagoslavljal delo v poganski deželi«, tako so mi od* govorili. Predstojniki so me poslali pred odhodom še domov po slovo. Prišel sem popolnoma nepričakovano in sem jih vse prijetno presenetil. Lepo smo se po tem poslovili. Moj dobri, svetniški o m«J je hotel sam spremljati, češ: »Drugi te bodo moi^la še kdaj videli, če se kdaj še povrneš v domovino, a jaz sem slab in ne bom tega dočakal...« Šel je z mencj daleč, do Pečarovca. Rekel sem mu tam naj se vrne, ker je mraz in sneg, in d bom sam potoval naprej iz Prekmurja v Ormož (takrat še ni bilo druge bližje postaje). Sprijaznil se je s tem, a gledal je za menoj tako dolgo, dokler mu nisem izginil izpred oči na obzorju. Potem so mi bratje pisali, da se je vrnil domov Hlapec Ferjan Nekaj dni pozneje se je splazila Rozka zopet na podstrešje, da bi dvignila ne« kaj iz svojega skrivališča. Tu je našla kovčeg vlomljen. Hipoma se je stresla od groze, nestrpno dvignila pokrov in pogledala po svojem zakladu, pri tem pa glasno zavpila. Ves denar je zginil, zad* nji ostanek Dolinarjevega plena, ki ga še ni porabila. Sedaj zares ni več imela drugega kot nekaj nakitja, ki se pa težko spravi v denar. Tresoča se po vsem te* lesu je šla dol v sobo. Tam je začela grozno tuliti in jokati, deloma od žalo* sti, deloma od jeze'. — Dolgo se ni mo* gla potolažiti, slednjič se je le umirila in začela* premišljevati, kako bi dobila plen nazaj. Tedaj je zaslišala korake svojega moža, ki je prikolovratil v sobo. Pozabila je sedaj na vse svoje sklepe in zvite načrte in planila kot osa na moža. »Ti ničvrednež! Ti lopov! Ti razboj* nik!« je vpila, »takoj mi daj denar na”.aj, sicer te bo še kaj doletelo!« »Tvoj denar?« se je smejal mož, »saj si rekla, da ga nimaš nič več.« »To te nič ne briga«, je siknila žeVa, »lahko rečem, kar hočem. Denar je moj in ne pustim, da bi mi ga kdo kradel.« »Kdo tl je pa kaj ukradel?« je vpra* šal posmehljivo Pepe. »Tako? Kdo? Pač ti, moj zvesti za* konski mož! —■ Ti si vlomil kovčeg in ugrabil iz njega tri »to goldinarjev. OKNO V SVET MALA KOMINTERNA. Največji dogodek tedna je brez dvoma ustanovitev »Obveščevalnega urada‘f devetih komunističnih partij Evrope na konferenci v Bialistoku (Poljska).