POSEBNO VARSTVO ŽENSK, MLADINE IN INVALIDOV
Zenska iina razen dopusta 103 dui v primeru nosečnosti in  poroda še naslednje  poscbne pravice:
Skrajšan delovni čas (polovica delovnega časa) do 6 izje-moma pa na podlagi zdravnikovega mnenja tudi do 8 mesecev po porudu zaradi dojeaja otroka.
Ce v družini ni nikogar, ki, bi ji negoval otroka, je upra-vičena do skrajšanepa delovnega easa po žtiri ure na dan, dokler otrok ni tri lcta star, vendar ji tedaj ne pripada osebni dohodek (plača) za cel dekmii dan, temveč samo za čas, ki ga dejansko  v teku-dnova praživi pri dolu.
Izven kraja stauovauja ni uiogoče  poslati na delo:
ženske z dopolnjenimi štirimi meseci nosečnosti (po mne-nju zdravnika  iudi  z manj),
maiere   z   otrokom   do   7  let,   razen,   če   sama   to   zahteva.
V primeru likvidacije njene gospodarske organizacije, ustanove ali podobno, pripada ženski, če ostane po treh. me-secih nosečnosti brez zaposlitve materialno zavarovanje v pol-nem znesku iijenega osebnega  dohodka   (plače).
Prepovedauo je nočuo delo uosečih žensk in žensk z otro-kom do enega leta ter nadurno delo nosečih žensk do 6 ali po mnenju zdravnika do 8 mesecev. Za. nadurno delo matere z  otrokom  do  7  let  je  potrebno  njeno   pismeno  privoljenje.
2ensk ni dopustuo zaposlovati pri posobao težavnib. teles-nih delih in delih, ki so škodljiva za zdravje ali pa nevarna za življenje.
Nosečib. žensk ni dopustno razporejati na dela, pri katerib. pride do staluih močnejših potresov in pritiskov, pri katerih se razvijajo para, prak in škodljivi plini, kjer je treba po-gosto dvigati bremena, kjer pride do radioaktivnih in rent-genskih sevanj, po 4 mesecik nosečnosti pa pri delih, kjer je telo v prisiljenem položaju, kjer mora nepretrgano stati, pri strojih. ki jih je treba poganjati z nogo in podobno. Če dru-gače delajo iia takih delovnib incstih, jih je ireba začasno razporediti k lažjim delom, vendar tako, da imajo pravico na enak osebni dohodck (plačo).
Ce so z modernizacijo in varstvenimi sredstvi odpravljeni ali pa bistveno zmanjšani škodljivi učinki, lahko inšpektorat za delo odobri, da jih na teb delovnib mestih zaposlijo.
Delavski svet ali najvišji organ ustanove ali organizacije sestavi posebno komisijo, katere naloga je, da določi v dubu tega zakona, pri katerih delih je mogože ženske zaposliti. Komisija lahko odobri, da posamezne ženske izjemoma delajo ta dela, če so po mneuju zdravnika javne zdravstvene službe za to telesno in zdravstveno sposobne in če to ne bo škod-ljivo vplivalo na njibovo zdravje. Komisija prav tako pred-laga ukrepe za odpravo škodljivib vplivov in delovna mesta, na katerib je mogočc uvesti skraišan dclovni čas za ženske. Sindikalna organizacija lahko predloži komisiji predloge in ta je dolžna, da jih v 15 dneh prouči ier sprejme sklep. Vodja in sindikalna organizacija lahko vložita proti odloku komisije pritožbo na dclavski svet ali na najvišji organ ustanove ali organizacije.
Za mladino do 18 let veljajo vse določbe o prepovedi težkega in nevarnega dela kakor za ženske, kakor tudi o delu in sklepih oiaenjene komisije.
Za invalide se v sporazum o delovnem razmerju razen pretlpisanih podatkov vnesejo tudi podatki o delovnem mestu in času, o osebnem dohodku, o prevozu in posebnih ugod-nostik.
Delovni inralidi se nastavljajo v javni službi kot redni uslužbenci, ne glede na to, ali so sposobni delati polni delovni 5as, prejšnji delovni staž pa se jim prizna za napredovanje.
če postane delavec invalid, pa lahko brez poklicne reha-bilitacije dela pri isiem ali podobnera delu v isti organizaciji, mu delovno razmerje ne preneha. Če take možnosti ni, pre-neha delovno razuicrje z redno odpovedjo, delavec pa ima pravico na ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji po pred-pisih o  invalidskem  zavarovanju.
Invalida je mogoče zaposliti pri drugein delu in na dru-gem delovnem mestu samo. če mu to delo po predpisih o in-validskem zavarovanju ustreza, če to delovno mesto ustreza njegovim delovnim sposobnosiim po naravi in stopnji inva-lidnosti in če se ne poslabšajo pogoji stanovanja, prevoza in drugih objektivnih okolnosti, pod katerimi je stopil na delo.
Za invalide ne more biti odpovedni rok krajši od meseca dni.
Vse določbe o varstvu invalidov veljajo tudi za druge osebe, ki jiin predpisi o invalidskem zavarovanju priznavajo pravico do zaposlitve.