513
Legitimistov, vsled teh ponesrečenih poizkusov, in bonapartistov, vsled smrti Napoleonovega sina, se po Filipovem mnenju ni bilo več bati. Ker je imela ministrska trojica Broglie-Guizot-Thiers za seboj večino državnega zbora, bi bil človek že skoraj upal na mir. A kljub temu in ravno raditega je bila večina naroda proti vladi, ker je volilni red dajal le manjšini naroda moč in silo v roke.
Republikanci so neprestano ščuvali narod s krivičnim volilnim redom. In veliko so jim pripomogli socialistični preroki in pridigarji, ki so vstali tiste dni. Saint-Simon in pristaši so hoteli preustrojiti vse družabno življenje in izenačiti vsak razloček med stanovi. Vse to so hoteli doseči z delom in znanostjo, izključili pa so vse znanosti razen prirodoslovja, ki jim je bilo vir in podlaga vse vede in resnice. — Proudhon je deklamiral svojo veliko frazo: »Lastnina je tatvina!" in ljudstvo mu je navdušeno ploskalo. Naposled pa je povedal Louis Blanc, da ostane vse pri starem, dokler ne dobijo tudi siromaki enakih političnih pravic z drugimi stanovi in v sorazmernem številu svojih zastopnikov v državnem zboru. Te besede so bile podlaga zvezi republikancev in socialistov proti meščanskemu kralju. Že v novembru 1. 1832. je streljal nanj Bergeron, pa ga ni zadel. Le skrb in pazljivost policije je varovala kralja. Republikanci so snovali tajna društva, v katerih so organizirali narod in ga ščuvali proti vladi in proti kralju. V Luonu so se v aprilu 1. 1834. uprli brezposelni delavci in se celih pet dni ustavljali kraljevi
vojski. V Parizu je bilo dan pred uporom polovljenih stopetdeset republikanskih vodnikov; kljub temu je upor izbruhnil; tako je bilo tudi v drugih mestih precej nereda in nemira. Vlada je povsod premagala v krvavem boju s silo in orožjem uporno množico. In še toliko bolj je bilo utrjeno njeno stališče, ko si je pridobila pri volitvah okoli sedemdeset novih glasov.
Revolucionarji so pa medtem naskrivnem toliko bolj delali proti kralju. Na dan pete obletnice julijske revolucije, 28. julija, je ogledoval kralj s svojimi tremi sinovi meščansko gardo. Pri tem je razstrelil Korsi-kanec Fieschi peklenski stroj; osemnajst oseb je obležalo mrtvih, med njimi maršal Mortier in več drugih višjih častnikov, ranjenih je bilo enainštirideset oseb. Louis Filip je ostal nepoškodovan, tako tudi dva njegova sinova, tretji pa je dobil malo rano. Dne 26. julija 1836. leta je streljal nanj fanatičen republikanec Mbaud.
Še od druge strani je pretila Ludovikovi kroni nevarnost. Po smrti Napoleonovega sina si je lastil pravice do krone Louis Napoleon, sin nekdanjega holandskega kralja, brata Napoleona I. Dne 29. oktobra je prišel s pomočjo vdanih mu častnikov v StraBburg, kjer ga je predstavil vojaštvu polkovnik Vaudreu preoblečenega v cesarsko opravo. Nekaj vojakov ga je pozdravilo z navdušenjem: „Živel cesar!", drugi pa so se postavili, prijeli njega in njegove pristaše. Naposled je morala njegova mati Hortenza prositi milosti zanj.                       (Konec.)